Politični ogled. Avstrijske dežele. Ker še na cesarskem dvoru teče čas žalosti vsled amrti dveb nadvojvod, zato letos o novem letu ni slovesnega vzprejema pri Nj. veličanstvih, kakor je to druga leta. — V torek, dne 29. decembra je* nastopil novi minister nemake liberalue stranke, grof Gandolf Kuenburg avojo alužbo. Da-ai se pričakuje še drugib aprememb pri vladi, vendar Se doalej ni tacib objavljenih, gotovo pa je, da je neuaška liberalna stranka sedaj več ali manj na vrbu. Za nas iu splob za konservativno stranko bliža se čaa boja. No bodi, tni se ga ne bojimo! — Izmed deželnib zborov so zadnje tri dni tega leta trije na svojem delu, nižjeavstrijaki, sohiograški in stajaraki. 1'osebnega pomena pa njih poavetovanje nima. — V štajarskem dež. zboru bode najbrž treba povišati deželne priklade od 32 ua 33 procentov t. j. za eden goldinar pri sto goldinarjih državnih davkov. To pa se izgodi zavoljo oskrbovalnih vaprejetišč, torej zavoljo potepubov. Za ta vzprejetišča dolaga doalej okr. zaatop, ako in kolikor jib je v kakem okraji, poslej pa bi-prevzela atroške za-nje ccla dežela t. j. vsi plačevalci davka. Ne vemo, če je za to že le toliko potrebe, tudi se nam ne zdi to po vsem pravično. — Koroška dežela je razupita, da je najbolj liberalna pa tudi najbolj nemška. Oboje je resnično, samo da se reče na inestu neiuška bolje nemčurska, kajti dobra tretjina prebivalcev je slovenaka, ali ta se tlaei tako pri raznib uradib, kakor pri vaeb volitvab ter se zato ne more pokazati v avoji polni moči. Upamo pa, da bode s časom tudi tamkaj bolje za alov. kmeta. — Kolikor je podoba, oatane na K ranj ak e m še dalje uearečni razpor med Slovenci in niamo brez strahil, da se on s čaaom ne raztegae še na sosednje dežele in v največje veselje nemškutarjev iu labonov. — Državni poalanec, prof. Suklje je imel v torek sbod svojib volilcev v Novera mestu ter je razlagal, zakaj da bode treba v drž. zboru vzprejeti trgovinske pogodbe, če tudi ni brez vsega pomialek glede na carino pri vinu v pogodbi z Italijo. Tudi tni sodimo, da obveljajo te pogodbe, ker imajo tudi dobre, za naše dežele koristne strani. — Dež. zbor v Gorici ae je aešel v ponedeljek ter je privolil v to, da ae dež. priklade pobirajo tudi za prihodnjo leto, kakor doslej: na to pa je zastopnik c. kr. vlade preložil posvetovanje njegovo na pribodnje let&, more biti tje do srede februvarija. — V meatnem zaatopu vTrstu so boteli laški avetniki djati necega kapelana na tožnjo klop, 5eš, da je v svoji pridigi žalil italijanske prebivalce. Ce8. vlada pa je celo. atvar preiskala ter je našla, da tega g. kaplan ni atoril in tako je mestai zastop pogorel s ..svojo klopijo". — Poslanec z Istre, prof. Špinčic je izstopil iz ,,kluba konservativcev" ter ostane ndivjak" t. j, ne stopi v nobea drug klub. Ne znamo, <"emu je to storil, toliko pa vemo, da bode poalej ae manj opravil v drž. zboru. — Naflrvaškem je malo upanja, da se zapreči madjaron8tvo, kajti Starčevič in njegovi možje niso nie kaj za to, da se jim pridruži pravi Hrvat, če prav ga boli madjaronatvo, Za to bode treba drugib mož in kedaj jih dobi hrv. ljudstvo? — Ogerski držt zbor je vlada razpustila in je ob enem že tudi razpisala volitve v meaeci februvarji. Ni dvoraa, da bode vladna stranka še močniša po novib volitvah. Kdor ima kladivo v rokal-,, njemu ni treba akrbi za nakovalo. Vunanje države. 0 božici so sv. oče Leon XIII. vzprejeli kardinale Rimake cerkve in ao jim rekli, da jim bode še naprej delalsko vprašanje v prvi vi*8ti na skrbi — vprašanje, katero ae čuti aedaj že po vsem voljnem svetu. — Italija terja od naše države rjek otok v adrijanakem morji, Pelagosa, češ, da je otok lašk. Cudao, prej pa tega ni videla. Otok pa je aicer mal in nibče ne prebiva na njem. — Francoska vlada ae pripravlja na vojsko. Ona miali že na to, aaj dobi ljudstvo, ki prebiva v kaki trdnjavi, kedar je vojska, živež na stroške države. To je sicer pravično, toda ali je že sedaj treba za to poaebne postave? — V Pariz ae pričakuje v meaeci februvariji ruaka carica; to ai brez poiuena. — Skof Anžeaki, moDsignor Freppel je umrl, najodličniši zagovornik kato Iiške stranke. — Na Angleškem se pripravIjajo vse atranke na boj pri. volitvab v drž. zbor. Irako ljudatvo pa še sedaj nima vodje na meatu Paraella. Nuarečni razpoi1 zavira tudi ondi poštene može v delovanji za pravice kat. ljudstva. — Na Nemškem se čuti že budo, da ae ljudje selijo s kmetov radi v mesta ter ae tu poranožuje po njib ubogo, a čaaom nezadovoljno ljudatvo. Misli se, da bode treba omejiti pravico naaeljevanja. Ni brez vsega ta misel, toda ali stori že postava v tem kaj, to vprašanje še čaka odgovora. — Kakor je znano, pritožila se je francoaka vlada pri sultanu, ker je bolgarska vlada iztirala prek meje necega francoskega novinarja. To pa ruskemu caru ni po volji, kajti boji se, da prestopi poslej turski aultan na stran tripelalijance in zato zoper Rusijo. To ni kaj verjetno. — Ruraunija dobi novo miniaterstvo, toda polovičarsko: na pol liberalno in težko mu bode se vzdržati. — Bolgareki knez je jako pohvalil sobtanje t. j. državni zbor; v tem tudi v resnici zaaluži sobranjo pobvalo, ker je udano knezu in čisto na voljo njegove vlade. — V Carjem gradu je bil te dni avstrijski nadvojvoda Leopold Ferdinand in ga je tudi aultan vzprejel ter mu je podelil visoko odlikovanje. Ali je nadvojvoda ondi v političnih poalib? — Izmed tiatih misijonarjev, ki so bili jetniki v Kordofanu, v Afriki, je bil tudi nek avstrijski dubovnik, dr. Ohrwalder. On sedaj popisuje grozovitosti, ki so jib ubogi jetniki preatali v rokah zdivjanib arabskib oblastaikov. — Na Japanskem, v Aziji, imajo še vedno potreaov m je v dveh mesecib pobilo nad pdl milj. ljudi. Hia se je neznano veliko podilo, veliko ijudi pa je vsled strabii zblaznelo. — V Deateru, v južni Ameriki, je nastal upor zoper namestnika tamošnja vlade in je mož jo na tibem pobriaal iz dežele.