GOSPODARSTVO PETEK, 2. MARCA 1962 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL 88-933 Pred odločno preobrazbo v ameriškem kmetijstvu Čez 20 let polovico manj obdelane zemlje Komaj so utihnile razprave o ureditvi trgovine s kmetijskimi pridelki v Evropi m o posledicah, ki jih je povzročil sporazum držav Evropskega skupnega trga, že kmetijski strokovnjaki in gospodarstveniki skoraj prav tako obširno razmotrivajo o najnovejšem načrtu za kmetijsko reformo v Združenih ameriških državah, ki ga je predložil predsednik Kennedy Kongresu. Posledice izvajanja tega načrta, ako ga bo kongres odobril, se ne bodo čutile samo v Ameriki, temveč tudi po vsem svetu, zlasti pa v deželah, ki so prejemale kmetijske presežke iz Združenih ameriških držav po razmeroma ugodnih cenah in včasih tudi celo brezplačno. Kennedy namreč predlaga močno skrčenje površin določenih za kmetijske kulture, kmetijsko prebivalstvo, ki pa bi zaradi tega ostalo brez zaposlitve, pa naj bi prešlo v industrijo. Gilles Gozard piše v pariški , ki se po francoski pojmih krije z «drža-uo». Države morajo po De Gaul-lovi zamisli tudi v novi Evropi ohraniti svoje besedo. De Gaulle se nikdar ni navduševal za gospodarsko «integracijo» evropskih držav v okviru Evropskega skupnega trga, iz katerega naj bi vstala politična Evropa, Pač pa naj bi šel proces kveč-jem narobe, politična Evropa naj nadvlada gospodarsko. Takšna zasnova nove Evrope ne gre v račun dr. Adenauerju, oziroma Nemcem, ki se boje, da $e za De Gaullovimi načrti skriva težnja za politično nadvlado Francije nad Evropo. Po zahod-nonemških načrtih mora Evropska gospodarska skupnost, to je gospodarska Evropa, v kateri zagotavlja gospodarska moč Zahodni Nemčiji prvo besedo, o-stati neokrnjena; nobena politična sila je ne sme izpodkopati. Zato naj se gradita vzporedno dve Evropi — gospodarska in politična. V tem naj bi bi kompromis s Francozi, ki so ga pripravljeni sprejeti Nemci. Z novo Evropo je povezano tudi vprašanje odnosov med državami Severoatlantske zveze (NATO), kateri se ponosni francoski general nerad uklanja. Zato se Nemci pa tudi Italija-ni bojijo, da ne bi De Gaulle hiorda organiziral politične Evrope kot protiutež proti nadvladi Amerike v Atlantski zvezi. Zahodni listi pišejo in držav-riiki govorijo vselej o «Evropt», čeprav so izven te Evrope velikanski predeli od Berlina tja do Urala, ki pri njeni graditvi he sodelujejo in takšno Evropo celo odklanjajo. V njej vidijo samo popularno sredstvo za dosego določenih političnih name-riov, brez globljih in širših naravnih zamisli. ce. Ameriški gospodarstveniki in politiki ne marajo, da bi se to ponovilo. Po gospodarski katastrofi, ki jo je izzvala kriza iz leta 1930, si je ameriška kmetijska politika prizadevala, da bi na eni strani zagotovila ameriškim kmetovalcem primerne cene, na drugi strani pa, da bi preprečila kupiče-nje kmetijskih pridelkov. Prvi namen je vsekakor dosegla, čeprav niso dohodki iz kmetijstva dohajali dohodkov iz drugih gospodarskih panog. Toda glede druge točke je treba ugotoviti, da so bile zaloge kmetijskih pridelkov samo prenesene od kmetov na državo. Tako so se kopičile državne zaloge kmetijskih pridelkov. Kennedy se je tega vprašanja lotil takoj, ko je prevzel oblast. Predložil je Kongresu nekaj ukrepov, ki naj bi vsaj ublažili položaj. Tako so se lansko leto, prvič po 9 letih, zaloge kmetijskih pridelkov skrčile, medtem ko so se dohodki iz kmetijstva povečali za milijardo dolarjev. Predsednik teži zdaj za tem, da bi našel rešitev na daljši rok, vendar tako, da bi pomoč kmetijstvu v načelu ostala; brez te bi cene kmetijskim pridelkom padle za 50 odst. Svoj namen hoče doseči s tem, da bi skrčili površino obdelane zemlje Po računih ameriških strokovnjakov pridobi 1.500.000 posestev okoli 87 odst. vseh ameriških kmetijskih pridelkov, drugih 13 odst. pa odpade na okoli 2 milijona posestev. Ta dva milijona posestev bi lahko opustili in po Kennedyje- Kakšne motnje lahko izzove EST Vino iz Italije, Jugoslavije ali Francije? vem načrtu bi dva milijona kmetskih družin moralo najti zaposlitev v industrijskih podjetjih, ki bi vstaia na deželi. V 20 letih bi se lahko odpovedali površini 20 milijonov hektarov, ki je danes namenjena obdelovanju. To omejevanje naj bi znižalo zaloge pšenice vsako leto za 200 milijonov bušlov; tudi površine posejane z bombažem bi skrčili, vendar bi pri tem računal’ na pstrebe izvoza. Da bi zmanjša'i sedanje zaloge kmetijskih pride'kov. dela predsednik Kennedy na to, da bi mu nov zakon omogočil razdelitev kmetijskih presežkov brezplačno med potrebne dežele. Kennedg hoče izvesti kmetijsko preobrazbo tako, da bi se cene kmetijskih pridelkov ne dvignile. To bo mogoče doseči tako, da bi se izkoriščale samo plodne površine, ki dcna-šajo obilne pridelke'; z druge strani, kakor rečeno, pa bi ljudi, ki ne bi našli več zaposlitve v kmetijstvu, usmerili v industrijo. Kennedy računa, da bo Združenim ameriškim državam leta 1980 zadostovala površina 90 milijonov hektarov obdelane zemlje, to je polovico manj kakor danes. Američani porabijo manj kot 20 odst. svojih dohodkov za prehrano, medtem ko trošijo v Zahodni Evropi v ta namen 30 do 50 odst, v Sovjetski zvezi pa 60 odst. V svoji poslanici pripominja Kennedy, da si bodo Združene ameriške države prizadevale, da tudi Kanado in Francijo prepričajo, da bi skrčile obdelane površine. Manj kmetov - več pridelka in zaslužka Pravijo, da geslo «Evropa» u-žiga tudi med slovensko mladino v Italiji. Lanska naloga, ki so jo pisali naši fantje v srednjih šolah — po nalogu višjih šolskih oblasti pišejo namreč Po vsej Italiji enkrat na leto nalogo o Evropi — jc pokazala, kako pojmuje naša mladina «Evropo». Pojmuje jo namreč Precej drugače kakor tisti mladinci — in tisti, ki so stali za njimi — ki so se pn lanskih demonstracijah proti vpeljai dvoježičnosti po Trstu odlikovati s sramotnimi vzkliki ProJ1 Slovencem. V nekem razredu višje slovenske srednje šole so namreč dijaki oddali prazne zvezke, v začetku strani so napisali le pripombo: Dokler oo druga šolska mladina tako vzklikala po tržaških ulicah nemoteno, ne bomo pisali naloge o *Evropi». Mladina in vsi pravi Evropejci si lahko zamišljajo novo zedinjeno Evropo samo kot zvezno državo, v kateri bi bila zajamčena resnična svoboda vsem narodom, velikim in majhnim kjer koli prebivajo, Poročilo o razvoju kmetijstva v Evropi, ki sta ga sestavili gospodarska komisija za Evropo pri Organizaciji združenih narodov in Organizacije za pre hrano in kmetijstvo (FAO), navaja zanimive podatke o razvoju kmetijstva v severnih in zahodnih predelih Evrope. V teh predelih so se v zadnjih 10 letih izdatki za nabavo gnojil povečali od 885 milijonov dolarjev na 1 milijardo 400.000 milijonov, število traktorjev v šestih državah Evropske gospodarske skupnosti se je povzpelo od 300.000 v letu 1950 na 1,580.000 v letu 1959, v istem času je število molznih strojev narastlo od 69.000 na 293.000. V 12 državah severne in za hodne Evrope so investirali v kmetijstvo 17 milijard dolarjev (vedno v zadnjih 10 letih) in investicije so naraščale iz leta v leto. število ljudi, zaposlenih v kmetijstvu, je nazadovalo za 20%, najeta delovna sila je upadla za 26%. V nekaterih državah, kakor na švedskem in v Zahodni Nemčiji, je število de lovnega prebivalstva v tem ča su nazadovalo za eno tretjino. Kljub temu upadanju prebi valstva, zaposlenega v kmetijstvu, se je kmetijska proizvodnja zaradi velikih investicij in povečane mehanizacije ter uporabe drugim pripomočkov v o-menjenem času povečala za okoli 50%. Zaradi povečanja proizvodnje in upadanja števila lju di, ki se bavijo s kmetijstvom, se je povprečen dohodek kmetov povečal skoraj za 40%. Mno go tega denarja kmetje zopet vlagajo za nabavo kmetijskih potrebščin in boljše opreme. Kljub temu ostaja še vedno nerešeno vprašanje malega kmeta, v Zahodni Nemčiji na primer je bilo 1,720.000 posestev v letu 1959, med temi je obsegalo 950.000 posestev manj kakor 5 hektarov. Izmed 9 milijonov posestev v državah Evropske gospodarske skupnosti jih več kakor polovica nima več zemlje kakor 5 hektarov. Sicer ne drži, da je vsako majhno posestvo revno; na Nizozemskem na primer so kokošerejci, ki hranijo svojo perutnino s krmo, ki jo uvažajo poceni iz tujine, postali neke vrste industrija, ki so leta 1960 imeli dvakrat toliko perutnine kar kor leta 1952. Sicer drži, da majhna posestva še vedno močno zaostajajo glede dohodkov za industrijo in uslugami. Pred dvema letoma na primer so bili dohodki s povprečnega posestva v Zah. Nemčiji za četrtv no manjši kakor na isti osnovi preračunani dohodki v industriji ali dohodki mestnega prebivalstva, prav ta država izmed vseh na svetu najbolj umetno vzdržuje - cene kmetijskih Prl' delkov. Pogosto smo že spregovorili o motnjah v mednarodni trgovini, ki jih povzroča uveljavljanje določb Evropskega skupnega trga. V mednarodni trgovini nastaja prava revolucija, ki ne vznemirja samo majhnih držav, temveč, kakor smo že poročali, tudi Združene a-meriške države, ki so sicer gospodarsko in politično dovolj močne, da lahko zavarujejo koristi svojega izvoza. Na primeru, ki ga bomo navedli iz hamburškega tednika «Der Spiegel* bomo videli, kakšne motnje nastajajo v trgovini z vinom in tudi v predelavi samega vina oziroma v proizvodnji žganja. Herman Asbach, predsednic Združenja nemških žganjarjev v Wiesbadnu, je pri predsedniku komisije Evropskega skupnega trga prof. Hallsteinu protestiral zaradi motenj, ki so nastale pri uvozu vina iz držav izven Evropskega skupnega trga v Zahodno Nemčijo in ki škodijo zahodnonemški žganj arski industriji. Nemški žganjarji uvažajo iz držav izven Evropskega skupnega trga približno tretjino surovine (vina), ki ga potrebujejo za žganjekuho; za ostale potrebe se obračajo na italijanske in francoske izvoznike. Tako se je zadeva razvijala do sedaj, toda po zadnjih dogovorih med državami Evropskega skupnega trga bi nemški žganjarji morali plačevati od 1. januarja 1962 naprej po 48,05 marke carine na vsak hektoliter industrijskega vina (23 odst. alko- pa še to vino se porabi doma. Tako bi nemški žganjarji o-stali pravzaprav brez potrebne surovine, ako bi bili navezani na stare (francoske) vire za nabavo in francoski konjak bi se laže uveljavil. Načrt za nadvlado kpnjaka je napravil francoski poslanik Felix Gaillard, ki je bil v letih 1957 in 1958 finančni minister oziroma predsednik vlade. Gaillard je verjetno računal, da bo nemško žganj arsko industrijo ubil, ko ne bo več zanje surovine iz Francije, toda zahodnonemški žganjarji so se tedaj obrnili na Italijo in Jugoslavijo, od koder so pričeli nabavljati surovino, že leta 1958 so nabavili v Italiji in Jugoslaviji 60 odst. svojega u-voza. Gaillard je nato zopet dovolil izvoz industrijskega vina iz Francije. Kakor rečeno, veljajo zdaj za uvoz industrijskega vina iz držav izven Evropskega skupnega trga nove carine in, kakor poroča «Der Spiegel*, zahodnonemški industrije! se morajo odpovedati uvozu industrijskega vina iz Jugoslavije in Španije. Jasno je, da bodo ta položaj izkoristili italijanski vinogradniki, ki so že lani povišali ceno vina za 30 odst. Posledica tega bo, da bodo morale nemške žganj arne povišati cene žganju, kar bo samo v prid izvozu francoskega konjaka. Veliki francoski izvozniki konjaka kakor Hennessay, Bisquit, Dubouchet, Remy Martin, Martell in Courvoisier so že leta 1960 izvozili v Zahod- Petrolej od Urala v Srednjo Evropo 15 milijonov Ion na leto ■ Naftovod do Bratislave v obratu Iz Bratislave poročajo, da so spustili v obrat prvi krak naftovoda, ki bo s srednje Volge in od Urala dovajal petrolej v vzhodnoevropske države; naftovod je doslej dospel do petrolej- med vzhodnimi državami naj in Madžarski; v teh državah se razvija industrija, ki proizvaja sintetične snovi raznih vrst, da bi z njimi nadomestki naravne surovine, češkoslovaška, ki ima skega pristanišča v Bratislavi na Donavi. Ves naftovod bo dovajal v Evropo 15 milijonov ton petroleja na leto, dolg bo okoli 4023 kilometrov. Ministrski predsednik Antonin Novotny, glavni tajnik češkoslovaške ko* bolj razvito industrijo, je prva dogradila odsek, ki pripada njej to je okoli 418 kilometrov, in sicer čez Karpate do ukrajinske meje, kjer se je združil s sovjetskim; ta je bil zgrajen od češkoslovaške meje do Kijeva 10 ie “ *“* naftovod. Svečanosti je priso- je do sedaj carina znašala 4,60 marke. Do leta 1970 se bo carina na takšno vino iz držav izven Evropskega skupnega trga stopnjevala in dosegla 150,40 marke. > Na drugi strani se je carina na uvoz takšnega vina iz dr-sovjetskih sovhozov, imajo o- žaY. Skupnega e vre p s k e ga trga koli 12% obdelane zemlje; na \6° ”t°a ^70 se bo drugi strani obdeluje 3,6 milijo-! najkasneje do ieta_ mm se do hola), ki ga potrebujejo za pri- j no Nemčijo 25.630 hektolitrov dobivanje žganja, medtem ko konjaka. Skupen nastop izvoz- 87% obdelane površine. V zadnjem času se skuša država otresti presežkov zemlje ter jo oddaja v obdelovanje zasebnikom. Tako je država v zadnjih dveh letih prodala okoli 117.000 hektarov zemlje/ od tega 77.000 hektarov mladim kmetom, ki si šele ustvarjajo svoje kmetije, drugih 32.000 hektarov pa kmetom, ki so hoteli povečati svoje premoženje, in 8.000 hektarov državnim posestvom. Poleg tega so državne oblasti napovedale, da bodo prodale drugih 449.000 hektarov zemlje; za 417.000 hektarov so kmetje že zaključili kupne pogodbe. KMALU BO V NEMČIJI DOVOLJ MASLA Poraba mleka je lani v Zahodni Nemčiji nazadovala, proizvodnja pa se je povečala. Od leta 1950 se je število krav, kakor ugotavlja poročilo ministrstva za kmetijstvo v deželi Hessen, povečalo za 2%, proizvodnja mleka povprečne krave se je dvignila povprečno za 40 odst., množina mleka oddanega v mlekarne pa za 5 odst.. Prebitek mleka uporabljajo za proizvodnjo masla. V zadnjih dveh letih je bilo treba samo še 6 odst-porabe masla pokriti z uvozom, medtem ko je proizvodnja mleka že davno presegla potrošnjo. Uvoz masla je kontingentiran, zato je tudi cena visoka. Cena masla je v mlekarnah januarja 1961 poskočila za 50 pfenigov in znaša danes 6,35 do 6,40 nemške marke za kilogram. Računajo, da bo že meseca marca domača proizvodnja masla zadostovala za kritje domače potrebe. Sicer se poraba masla še vedno veča. V primeru poskusa, da se cene masla prilagodijo novemu položaju, ki ga bo zahtevala uveljavitev določb Evropskega skupnega trga, se bo zveza nemških kmetovalcev borila, da ostanejo cene čim višje. nemški žganjarji uvažali iz držav izven Evropskega skupnega trga, so povečini nabavljali v Jugoslaviji. Predsednik Asbach trdi v svojem protestu, da Francozi in Italijani sploh ne bodo utegnili kriti te nemške potrebe, kakor so zatrjevali pri pogajanjih. Italijani so_ že lani dvignili ceno svojega Industrijskega vina, namenjenega izvozu v Zah. Nemčijo za 30 odst. ter pri tem navajali za vzrok slabo letino. Francozi si predvsem prizadevajo, da bi svojemu konjaku zagotovili prevladujoč položaj. Zato so svoje trtne nasade v Charenti povečali. Od tod odhaja vino v žganj arne konjaka. Samo okoli 10 odst. letnega pridelka ostane na razpolago, stvovala tudi odposlanstvo sovjetskih petrolejskih strokovnjakov in strokovnih delavcev. Letos bodo češkoslovaške rafinerije prečistile okoli 1 milijon ton sovjetskega petroleja, in sicer v prvi vrsti za tovarne plastičnih snovi, sintetičnih vlaken in drugih snovi. Sovjetski naftovod, ki pelje v Srednjo Evropo, se začenja pri Kujbiše-vu na Volgi ter se pri Mosiru v Belorusiji razčleni na dva kraka. Severni bo peljal čez Poljsko do petrolejske čistilnice v Plocku, severovzhodno od Varšave. Od tu bo vodil dalje proti Zahodu ter se končal v mestu SCHWEDT v Vzhodni Nemčiji, kjer gradijo drugo rafinerijo. Južni krak, ima dve končni postaji, in sicer eno v Bratislavi; drugo v Suohyju na Madžarskem. Poročilo češkoslovaške vlade pravi, da so za graditev naftovoda porabili 50.000 ton jeklenih cevi, ki so jih položili globoko v zemljo, da bi petrolej pozimi ne zmrznil. Na nekaterih mestih so naftovod izpeljali pod strugo rek, na drugi zopet teče čez reke po mostovih. češkoslovaška vlada računa, da bodo z naftovodom prihranili 70% prevoznih stroškov; dosedanji način dovaža- Dokler ne bo sovjetski odsek postavljen v celoti, bodo sovjetski petrolej prevažali s srednje Volge v železniških cisternah do Brodija; tu ga bo prevzel naftovod. Dvajset črpalnih po- staj bo petrolej gnalo po naftovodu, ko bo dograjen v celoti. ODTOK ZLATA IZ AMERIKE Po sporočilu ameriškega ministrstva za trgovino je lani odšlo iz Združenih ameriških držav za 750 milijonov dolarjev zlata. Po drugi svetovni vojni je samo v dveh letih odtok zlata presegel 500 milijonov dolarjev, in sicer med vojno na Koreji. Zlate rezerve Združenih a-meriških držav so se v zadnjih štirih letih zmanjšale za 6 milijard dolarjev. Zlato je začelo odtekati iz Združenih ameriških držav šele lansko leto, poprej so ga kupovali, da bi ga hranili doma. Ameriški strokovnjaki so mnenja, da ta pojav ni znak krize. Mednarodni sporazum o bombažnih tkaninah nikov je organiziral prav tako Felix Gaillard. VSE DRŽAVE POMAGAJO KMETIJSTVU Odbor za kmetijstvo pri ameriškem predstavniškem domu je proučil položaj ameriškega kme tijstva in primerjal ameriško nja petroleja iz Sovjetske zveze kmetijsko politiko s politiko ^ bn precirag in je zahteval drugih držav po svetu. Prišel i_______K____ £ je do zaključka, da vlade v 80 državah podpirajo kmetijstvo s posebnimi ukrepi, in sicer s posebnimi podporami ali raznim' spodbudami za izvoz kmetijskih pridelkov. Poročilo ugotavlja, da samo neobveščeni ljudje lahko kritizirajo ameriško politiko, kolikor zadeva podpiranje kmetijstva. Zgrešeno je mnenje, da bi si ameriški kmetovalci lahko sami pomagali, ko bi se vlada ne vmeševala v njihove zadeve s posebnimi ukrepi. Z uvedbo pro stega trga, na katerem bi se svobodno uveljavljala konkuren mnogo časa. Petrolej so črpali v petrolejske ladje v črnomor- Pod okriljem Splošnega carinskega in trgovinskega sporazuma (GATT) v Ženevi je pred kratkim prišlo do pomembnega sporazuma, ki vsaj splošno ureja mednarodno trgovino z bombažnimi tkaninami. Konferenci so prisostvovali predstavniki 19 držav. Kot izvozne države so nastopili Japonska, Hong Kong (za katerega se je pogajala Anglija), Indija, Pakistan, Španija in Portugalska, kot uvozne pa 6 držav Evropskega gospodarske skupnosti, Kanada, Avstralija, severne evropske države in Avstrija. Sporazum morajo potrditi še posamezne vlade, in sicer vsaj do 1. oktobra 1962. V svojih pripombah se strokovnjaki strinjajo v tem, da je bilo mogoče do neke mere zajeziti poplavo s cenenimi bombažnimi izdelki iz Japonske, Hong Konga, Pakistana in Indije, sicer so vrata izdelkom iz ričani dolžni poprej s pogajanji s prizadetimi državami uvoznicami doseči kompromisno rešitev, da te namreč same omejijo izvoz. Tudi Angleži so se v Ženevi zavarovali, češ da bodo sicer povečali uvoz bombažnih tkanin iz vzhodnih držav, toda pod pogojem, ako bi to ne škodilo izvozu držav Britanske skupnosti (Commonwealtha). se je pri sestavljanju svojega poročila oslanjal na statistične podatke državnega tajništva za skih pristaniščih ter ga vozili i teh dežel v Evropo ostala vsaj ’ -- deloma odprta. Do tega sporazu- ma je prišlo pod posrednim pritiskom Amerike. V Združenih ameriških državah namreč ca rinska komisija razpravlja o predlogu, da se uvede nova carina 8,5 stotinke dolarja na uvoz enega funta bombažnih izdelkov. Ni še gotovo, ali bodo Američani umaknili ta predlog, vendar je to po ženevskem sporazumu postalo verjetno, ker je ta v veliki meri ugodil Združenim ameriškim državam. Ameriška vlada je bila namreč pooblaščena, da omeji uvoz cenenih bombažnih tkanin iz omenjenih dežel na Vzhodu, ako bi do pristanišč na Donavi; ter so petrolej prevzele petrolejske ladje in ga vozile po Donavi do Bratislave, češkoslovaška industrija je pripomogla, da so naftovod po češkoslovaškem ozemlju izpeljali prej kakor drugod. Jeklene cevi za naftovod so če-škočeške tovarne izdelale s stroji, ki so jih nabavile v Zahodni Nemčiji. Na češkoslovaškem računajo, da bo Sovjetska zveza dobavljala po naftovodu 6,500.000 ton petroleja, ko bo ca, ne bi bilo rešeno imetij%ko n’a£tovo(j popolnoma dovršen in vprašanje. Odbor za kmetijstvo y polnem obratu; to se bo zgo- dilo leta 1965. □oaaute uizavucga ™ Naftovod bo iz Sovjetske zve- kmetijstvo in posebnega oddelka ze dobavljal petrolej Poljski, ta povzročil hude motnje na velike kongresne knjižnice. ; v*>mrini Npmfriii češkoslovaški I ameriškem trgu, sicer so Arne- netse Vprašanje podržavljenja energetskih virov Električna energija - premog - zemeljski plin SPORAZUM GLEDE NACIONALIZACIJE ENERGETSKIH VIROV. Med pogajanji krščanskih demokratov, socialnih demokratov in republikancev, ki bodo sestavljali novo Italijan sko koalicijsko vlado, ter predstavniki socialistov, ki jo bodo podpirali, je bil dosežen sporazum, po katerem bodo podržavili družbe in podjetja, ki proizvajajo energijo. ELEKTROINDUSTRIJA V ITALIJI Vprašanje proizvodnje in o-skrbe z električno energijo v državi je danes v središču pozornosti. Kakor znano, imajo energetske vire v rokah, velike zasebne družbe, medtem ko zahtevajo opozicijske politične stranke, med temi tudi socialistična, podržavljenje tega po- membnega sektorja. Zanimiv je I žavne družbe in zasebno-javne | nergetske vire nahajamo po - - ■ * ----’-J 1 družbe. Precej razširjen je pri- vsem tem v Veliki Britaniji v tem pogledu izčrpen pregled o tem, kako so to vprašanje uredile zahodne države, ki ga je pripravil milanski tednik «Mondo Economico*. VPRAŠANJE PODRŽAVLJE NJA PODJETIJ časopis upošteva 13 držav: ZDA, Veliko Britanijo, Zah. Nemčijo, Japonsko, Kanado, Francijo, Italijo, švedsko, Norveško, Švico, Holandijo, Avstrijo in Belgijo. V teh 13 državah so leta 1960 proizvedli 85% vse električne energije zahodnega sveta. V večini držav je proizvodnja in oskrbovanje industrije in zasebnikov z e-lektrično energijo prepuščeno deloma zasebnim družbam in deloma državi. Ponekod delujejo tudi mešane zasebno — dr- Poljsko kmetijstvo v številkah Suša ni lani tako hudo zadela kmetijstvo na Poljskem kakor v nekaterih drugih državah. Zanimivi so tudi podatki o organizaciji poljskega kmetijstva, ki jih objavlja uradna statistika. V zadnjih 18 mesecih upada število kolektivnih posestev, nekakšnih kolhozov, ter je proti koncu leta 1961 znašalo 1.892 Samo 1% poljske obdelane zemlje je v rokah kolektivnih organizacij. Državna posestva, ki so organizirana nekako po vzoru KENNEDY: «Ne bi rad bil v Abelovi koži.h HRUŠČEV: «Ne bi rad bil v Poiuersovi kožih Amerika je zamenjala sovjetskega vohuna polkovnika Rudolfa Abela, ki ga je ameriško sodišče obsodilo na 30 let ječe, za Američana Fr. Powersa, ki so ga Rusi obsodili zaradi vohunstva na 10 let ječe. Abel je na videz kot slikar vohunil za Sovjetsko zvezo pod raznimi imeni. Ameriškega pilota pa so Rusi sestrelili, ko je s posebnim letalom vohunil nad sovjetskim ozemljem 20.000 metrov visoko. Sovjetski tisk šele zdaj piše o tej zamenjavi. Američani niso bili zadovoljni z vedenjem Powersa pred ruskim sodiščem in so mu zdaj med preiskavo po vrnitvi v domovino postavili vprašanje, zakaj ni izvršil samomora, preden je padel Rusom v roke, saj je imel s seboj strup. O čem izprašujejo Rusi Abela, ni znano; sicer pravijo, da je Abel bolj molčal pred ameriškim sodiščem kakor Powers pred sovjetskim mer, da si močni industrijski obrati sami proizvajajo potrebno električno energijo. «Mondo Economico* trdi, da razvoj e-lektrične industrije ima isto hitrost v državah, kjer je bila ta industrijska veja podržavljena, kakor v državah, kjer jo še vedno v pretežni meri u-pravljajo zasebne družbe. Glede morebitnega podržavljenja elektroindustrije list trdi, da je treba v Italiji računati na velike potrebe po kapitalih, s katerimi naj bi država izplačala lastnike zasebnih obratov. To bi verjetno dovedlo do tega, da bi država morala ob prevzemu te industrije povišati sedanjo ceno za električno energijo; tudi sicer list navadno brani liberalno gospodarjenje. Zanimivo je, da v nobeni izmed 13 držav niso tarife za električno energijo enotne za vso državo. Tako so tarife v ZDA različne od države do države, v Veliki Britaniji imajo glede določanja tarif precejšnjo svobodo krajevni uradi, v Zahodni Nemčiji se tarife razlikujejo od dežele do dežele itd. Edino izjemo predstavlja Italija, in sicer po poenotenju tarif v smislu odloka Medministrskega odbora za cene (29. avgusta 1961). Skoraj v vseh državah so tarife podvržene državni ali javni kontroli. Proizvodnja električne energije v posameznih državah je bila naslednja (v milijonih kilovatnih ur, v oklepaju odstotek proizvodnje, ki je pripadala javnemu sektorju): Združene ameriške države 840.456 (od tega javni sektor 21%, ostalo je odpadlo na zasebne ali mešane družbe); Velika Britanijo 129.700 (87%); Zahodna Nemčija 118.896 (24%); Japonska 115.488 (4%); Kanada 114.000 ( 50%); Francija 73.980 (72%); Italija 56.240 (8%); švedska 34.800 (46%); Norve* ška 30.960 (52%); Švica 18.996 (44%); Nizozemska 16.512 (78%); Avstrija 16.078 (73%) in Belgija 15.144 (4%). Največji vpliv javnih ustanov na e nato na Nizozemskem in v Franciji, kjer je v zasebnih rokah le ena četrtina elektro industrijskih naprav. V Italiji imajo zasebniki v rokah 50% energije, Združene javno-za-sebne družbe posedujejo nadaljnjih 24% energije, 18% pa odpade na družbe, ki se same oskrbujejo z električno energijo. Na javne ustanove odpade le 8% vse proizvedene energije. Samo na Japonskem in v Belgiji je položaj s tega vidika slabši (v obeh primerih imajo javne ustanove nadzorstvo nad 4% električne energije proizvedene v državi). I I I Narobe svet -nov svet Ko je nekdaj potnik odhajal s končne postaje mimo železniškega stroja, se je še enkrat hvaležno ozrl po njem; skoraj -potipal bi ga bil rad in mu prišepnil: «Miško, dobro si vozilih Hlapon je bil še vroč in pihal je paro od sebe, kakor utrujena žival ali človek, ki po velikem naporu še sope. Zdaj te električna lokomotiva ali še bolj dizlovka pusti popolnoma hladnega. Prava mrtva klada, s trupom in kolesi potisnjenimi v štirioglar to škatlo, popolnoma brez življenja in toplote! Nima niti aerodinamične linije, ne žvižga v noč veselo, ko drvi v daljne kraje, temveč basira nemarno, kakor da bi ji bilo vseeno, ali jo sliši voznik ali šofer na cesti, ali pa drvi morda z vozilom proti železnici pod njeno kolesje, če se zdaj voziš po železnici, niti ne čuješ več pod seboj uspavajočega tik-takarija koles, s katerim si poprej lahko meril brzino vlaka, ampak ta nekako drsi po opolzkih tračnicah, ki so zdaj daljše in še zvarjene. Narobe svet, ko pa so nas nekdaj učili, da mora biti med tračnicami presledek, da se te pod vplivom vročine in mraza lahko širijo in krčijo, sicer bi se zvile! Svet očitno teče po novih tirih. Lokomotive nimajo več mogočnih oblik, ki smo jih nekdaj videli na voznih redih, za njimi se ne vleče več rep snežnobele pare, ne sopejo več ter ne dražijo domišlije sanjavih pesnikov; z žvižgom ne dajejo več znamenja, koliko je ura, ljudem na polju ali v vinogradu, toda kljub temu vlečejo in še kako! «Točno na minuto smo prispeli!» pripomni potnik ob prihodu na postajo. «Dizlovka!» odgovarja drugi. Ne torej narobe svet. Nov svet, napredek. Gotovo ni niti ta brez poezije. Potrebni so mu samo novi poeti. Še jaz slišim, kako trolejbus, ki je izpodrinil stari tramvaj, proti Sv. Jakobu čudno cvili in sko- PROIZVODNJA IN POTROŠNJA V ITALIJI V Italiji so vse elektrarne razpolagale konec leta 1961 z zmogljivostjo 18,1 milijona KW (leta 1960 17,6, leta 1959 16,5,1 raj ihti in tuli, ko pelje cesta leta 1938 5,8 milijona KW). Od I navkreber, in slišal sem diz-tega je odpadlo 70% na hidro-1 lovko, kako včasih strahovito elektrarne, 28% na termoelektrarne in ostalih 2% na geoter-moelektrarne. Proizvodnja e-nergije je znašala v letu 1938 15.544 milijonov kilovatnih ur, leta 1960 pa 56.240 milijonov. Po začasnih podatkih naj bi se bila proizvodnja v letu 1961 dvignila na 61.000 milijonov kilovatnih ur. Potrošnja energije, ki je znašala leta 1938 13.230 milijonov kilovatnih ur, se je dvignila do leta 1960 na 47.600 milijonov. Podatkov za lansko potrošnjo še ni na razpolago. V Severni Italiji potrošijo 69% vse energije; v Srednji Italiji 18%, v Južni Italiji 9%, na Siciliji 3%, na Sardiniji pa samo 1%. NOVE ELEKTRARNE V NAČRTU Sredi leta 1961 so bile v gradnji v Italiji nove elektrarne za skupno zmogljivost 25 milijard kilovatnih ur. Od tega bo pričelo obratovati do konca leta 1964 za 21,5 milijarde KWh novih obratov. S tem bo krita potreba po električni e-nergiji v državi. Investicije v ta industrijski sektor bodo znašale v letih od 1962 do 1965 (Nadaljevanje na 2. strani) \L. Stevenson). zaškriplje s kolesi, kakor da bi zaječala, in kako z neznansko silo pritisne na tračnice. Tudi na teh zadnjih izsledkih človeškega uma sem videl, da brez napora in sile se ne rodi nova moč. Nekaj se mora vselej napenjati, pokati ali se kresati. Stari zakoni, samo da se napor in sila kažeta ali skrivata v drugi obliki. Voz je doslej vozil konj, zdaj ga vleče motor, toda za prvega je potreben oves, za drugega bencin. In brez človeškega truda ni ne ovsa ne bencina. — Največja sreča v življenju je prepričanje, da nas kdo ljubi (Victor Hugo). — Dejala si mi, da imaš v igri važno vlogo, v resnici je vse, kar narediš to, da si izročila pismo. — Da, toda to je bilo priporočeno pismo. — Pazi, da se vselej zahvališ, človek ki pozabi zahvaliti se, je v življenju zaspal (Robert NOVA FANFANIJEVA VLADA Kakor je bilo napovedano, je dosedanji ministrski predsednik A. Fanfani sestavil vlado tako imenovanega levega centra, v kateri so poleg krščanskih demokratov tudi socialni demokrati in republikanci. Socialisti so vladi obljubili podporo pod določenimi pogoji. V novi vladi je 19 krščanskih demokratov, trije ministri pripadajo socialnim demokratom in dva republikancem. V novi vladi je ostalo precej prejšnjih ministrov, vendar imajo nekateri nova mesta. Ostal je tudi minister narodne obrambe G. Andreotti, pa tudi zunanji minister A. Segni. Po tem sodijo, da se zunanja politika ne bo izpremenila. Italija ostane na strani Atlantske zveze (NA TO). Na starem mestu je v novi vladi ostal tudi Alberto Fol-chi kot minister za turizem in predstave, prav tako G. Tra-bucchi kot finančni minister in E. Colombo kot minister za industrijo. Za ministra za zunanjo trgovino je bil postavljen L. Preti, medtem ko je prejšnji minister za trgovinsko mornarico R. Jervolino postal minister zdravstva. Ministrstvo za trgovinsko mornarico je prevzel C. Macrelli. Ostale listnice so razdeljene takole: podpredsednik A. Piccioni, minister za odnose s parlamentom G. C. Pisanelli, za reformo državne uprave G. Medici, za Blagajno za obnovo Juga G. Pastore, notranji P. E. Taviani, pravosodje G. Bosco, proračun U. La Malfa, državno zakladnico R. Tremelloni, prosveto L. Gui, javna dela F. Sullo, kmetijstvo M. Rumor, prevoz B. Mattarel-la, .pošte L. Spallino, delo in socialno skrbstvo V. Bertinelli in državne udeležbe G. Bo. Liberalci so prešli v ostro opozicijo proti vladi, zlasti, kolikor gre za podržavljanje raznih podjetij. MALTA POSTANE DOMINION? Na Malti so bile prejšnji teden prve volitve v poslansko zbornico, odkar je bila uveljavljena nova ustava, ki daje angleškemu guvernerju obširna pooblastila. Volilna agitacija se je razvila v dvoboj med delavsko stranko, ki jo vodi Dom Mintoff, in nacionalistično stranko pod vodstvom dr. G. O-liviera, ki ga je podprla katoliška cerkev, oziroma nadškof v Valletti ms gr. Goži. Za volilno propagando je bila ustanovljena posebna «zveza katoliških združenj» in po poročilih angleških listov se je volilni boj iz političnega izmaličil v verskega pod geslom «za vero ali proti veri®. Vprašanje odnosov Malte do Anglije je stopilo v ozadje. - Dr. Olivier je pristaš neodvisnosti Malte v okviru Britanske skupnosti (Commonwealtha), medtem ko zagovarja Dom Mintoff, ki je bil prvotno za popolno spojitev Malte z Veliko Britanijo, popolno neodvisnost od Londona. Na volitvah je prodrl Olivier, ki si je od 50 mandatov zagotovil polovico, vendar sam nima zadostne večine in se bo moral nasloniti na manjše stranke, da bi lahko sestavil novo vlado. Na drugi strani je Mintoff zgubil samo 15 tisoč glasov, a dr. Olivier jih je pridobil le 17 tisoč. Kot vodja borbenih sindikalistov, poroča «Le Monde®, razpolaga Dom Mintoff z udarno politično silo izven parlamenta, Po novi ustavi je angleški guverner pristojen glede zunanje politike, narodne o-brambe, javne varnosti, valutnih vprašanj, civilnega letalstva, glede radijskih prenosov in tudi glede ladjedelnic, ki so glavni vir dohodkov malteške ga prebivalstva. Pristojnost vlade bo torej zelo omejena. KARDINALI PO NARODNOSTI Na konzistoriju 19. marca bo papež Janez XXIII imenoval 10 novih kardinalov. Tako se bo število kardinalov povišalo na 87, in morda celo na 90, ako bo papež imenoval še tri kardinale, katerih imenovanje je bilo nameravano že 18. marca 1960, čeprav imena teh kandidatov niso bila objavljena. Po pravilih, ki jih je določil papež Sikst V leta 1586 bi število kardinalov ne smelo presegati 70; v treh letih je sedanji papež sklical pet konzisto-rijev in imenoval 52 kardinalov. Papež Janez XXIII teži za tem, da se število kardinalov čim bolj poveča. Med 10 novimi kardinali je 5 redovnikov. Kardinalski zbor bo štel 87 članov; sestavljali ga bodo cerkveni dostojanstveniki iz 32 dežel. Zdaj je v zboru 77 kardinalov iz 29 dežel. V prihodnje bo Italijanov 30, Francozov 8, Špancev 6, Američanov 5, Nemcev 3, Brazilcev 3 itd. Pred kratkim je umrl ameriški kardinal Muench, ki je bil po vojni a-postolski nuncij v Z. Nemčiji. HUDA NESREČA V JUGOSLOVANSKEM PREMOGOVNIKU V rudniku rjavega premoga «Tito» v Banovičih je v torek eksplodiralo priročno skladišče razstreliva v jašku Radina. Pri tem je zgubilo življenje 52 rudarjev, 11 pa jih je bilo hudo ranjenih. V rovu je bilo okoli 180 rudarjev, ki so se povečini rešili. Kako je prišlo do same eksplozije, strokovnjaki niso mogli pojasniti. S prizadetimi družinami sočustvujejo vsi državljani in sožalje je izrazil tudi predsednik Tito. Delavski svet je v pomoč prizadetim družinam nakazal 17 milijonov dinarjev. PRED POMIRITVIJO V ALŽIRIJI Zdaj je tudi Narodni svet al- MEDNARODNA TRGOVINA Obisk tržaških gospodarstvenikov V petek odide iz Trsta v Jugoslavijo odposlanstvo gospodarskih predstavnikov, v katerem bodo predsednik trgovinske zbornice dr. R. Caidassi, predsednik velesejemske uprave G. Suttora in dr. E. Vatta, predsednik tržaške delegacije Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice V Milanu. Obiskali bodo Ljubljano in Zagreb. Ob tej priložnosti se bo jugoslovanskim gospodarskim krogom predstavil novi predsednik tržaškega velesejma G. Suttora. Odposlanstvo si bo v teh razgovorih prizadevalo, da bi se sodelovanje Jugoslavije na tržaškem velesejmu utrdilo in še povečalo. Verjetno se bodo predstavniki med svojimi razgovori dotaknili tudi vprašanja udeležbe na mednarodnem sejmu «Alpe Adria® v Ljubljani. la okrepitev italijansko -jugoslovanske menjave Na seji Jugoslovansko-itali-janske trgovinske zbornice v Beogradu so proučili razvoj zunanje trgovine z Italijo v lanskem letu in ugotovili, da je bil za jugoslovansko trgovino neugoden, ker se je primanjkljaj za Jugoslavijo povečal. Glavni vzrok tega primanjkljaja je bila nenadna prepoved uvoza živine in mesa, zaradi katere se je primanjkljaj povečal za 3,2 milijarde dinarjev. Prav ta primer je pokazal, da je takšno omejevanje uvoza v Italijo nevzdržno, ker pač negativno vpliva na trgovinsko izmenjavo. Na seji so ugotovili, da ni bilo mogoče nadomestiti zgube, ki je nastala zaradi prepovedanega uvoza mesa in živine, s povečanim izvozom drugih jugoslovanskih proizvodov na italijanski trg, ker ne kažejo italijanski gospodarski krogi dovolj razumevanja za povečanje obsega uvoza artiklov industrijske proizvodnje. V smislu zaključkov razprave, ki je bila pred dobrim mesecem pod okriljem Zvezne zunanjetrgovinske zbornice glede novih smernic v zunanji trgovini, so prišli na seji Jugoslovansko italijanske trgovinske zbornice do sklepa, naj bi se jugoslovanske izvozne organizacije pri sklepanju pogodb z Italijo usmerile na sklepanje vezanih poslov; dobave iz Italije naj se vežejo z italijanskimi nabavimi jugoslovanskih industrijskih izdelkov v Jugoslaviji. Zbornica je znova poudarila potrebo, da se uvoz v Italijo popolnoma sprosti, kajti le tako bo mogoče doseči ravnovesje v trgovini med obema državama, ki je v korist obeh. OSEBNE SPREMEMBE PRI VODILNIH JUGOSLOVANSKIH GOSPODARSKIH USTANOVAH. Ivo Barbalič, predsednik Inštituta za mednarodno trgovino v Beogradu, je postal predsednik nove ustanove na Reki «Zajed-nica luka®. Na njegovo mesto je bil imenoval dr. Aleksič, šef odseka v Zvezni zunanjetrgovinskih zbornici. Ivo Barbalič je poznan tudi v tržaških gospodarskih krogih še iz časov, ko je bil glavni tajnik Zvezne zunanjetrgovinske zbornice v Beogradu ter je v tem svoj stvu prihajal tudi v Trst. ITALIJANSKI INDUSTRIJCI ZA ODPRTJE UVOZA MESA Italijanski industrije!, ki proizvajajo mesne konserve, so v zadnjem času začeli pritiskati na vlado, da bi ta ponovno dovolila uvoz goveje živine za zakol iz tujine. Domači živinorejci imajo sedaj v hlevih premalo živine za zakol, da bi krili povpraševanje na trgu. Cene mesa naraščajo in so v nekaterih primerih celo presegle minimalno ceno, ki sproži mehanizem o prepovedi uvoza. PRIPRAVE NA VELESEJEM V PADOVI Uprava padovanskega velesejma je že začela pripravljati vse potrebno za 40. prireditev, ki bo od 29. maja do 13. junija letos. V ta namen je pripravljalni odbor, ki skrbi za organizacijo V. kongresa notranjih prevozov v industriji, sestavil te dni dnevni red kongresa. Pred samim kongresom bodo organizirali mednarodni seminar o notranjih prevozih, h kateremu je pristopila tudi padovanska univerza. V okviru kongresa bo uprava velesejma priredila vsedržavno tekmovanje voznikov traktorjev viličarjev. Naslov V. kongresa notranjih prevozov v industriji bo: Proučevanje stroškov pri organizaciji prevozov v okviru posameznih podjetij. V okviru te prireditve bo več predavanj, in sicer v dneh 6. in 7. junija. Posebna zanimivost padovanskega velesejma je vsakoletni kongres o mestni čistoči, ki bo letos že. 8. po vrsti. Splošna tema letošnjega srečanja bo «Od Splošnega trga do kolektivne menze®. Kongres o mestni čistoči bo 8. in 9. junija. UVOZ 6.000 ŽIVIH PRAŠIČEV IZ MADŽARSKE Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je te dni izdalo dovoljenje za dodatni u-voz 6.000 živih prašičev iz Madžarske. Uvoz se bo izvršil v dveh etapah, in sicer v marcu 3.000 glav, v aprilu pa ostalih 3.000. Uvoz prašičev se bo vršil po sistemu «čez carinarnico®, in sicer pride polovica prašičev čez Pontebo, polovica pa, čez Trst. Značilnosti sejma «Alpe A, . 234,4 1.497,9 1.919,0 248,1 2.595,7 7.030.3 604.8 4.186,7 11.489,2 1.721,4 7.645,3 3.606,4 616,2 4.250,7 5.997,0 863,8 6.375,8 Energetski viri (Nadaljevanje s 1. strani) po povprečno 350 milijard lir na leto. Za naprej pa so strokovnjaki mnenja, da bodo morale investicije znašati najmanj po 500 milijard lir na leto. Največji izkupiček dajaje breskve (leta 1960 12, lani pa celo 20,6 milijarde lir). Sledijo limone (leta 1960 12, lani pa 15 milijard lir), pomaranče (leta 1960 12,5, lani 12,6 milijarde lir); tudi oluščeni mandeljni, namizno grozdje, krompir in zelenjava so važne postavke v italijanskem izvozu. Tabela ne obsega podatkov o iz- vozu jabolk, hrušk in nekaterih drugih vrst sadja, ki so tudi pomembne za italijansko plačilno bilanco. V lanskem letu je precej narastel izvoz limon, sliv, namiznega grozdja, itd., nazadoval pa je izvoz krompirja, solate, česna, čebule itd ZARADI SLINAVKE FRANCIJA USTAVILA UVOZ ŽIVINE Francoske oblasti so prepovedale za nedoločen čas uvoz goveje živine in prašičev iz Zahodne Nemčije in Nizozemske, in sicer zaradi slinavke, ki razsaja v teh deželah. S tem je avtomatično ustavljen tudi uvoz goveje živine in prašičev iz drugih držav, ki po navadi izvažajo svojo živino na francoski trg čez Zah. Nemčijo in Nizozemsko. Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje. KAJ PA DRUGA ENERGIJA? Potrošnja vseh vrst energije i je dosegla v prvih 9 mesecih lanskega leta protivrednost 47,4 milijona ton premoga po 7.400 kilokalorij. (2,9 milijona ton več kakor v istem razdobju PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZKIŠK0 PODJETJE V obmejnem pasu Gornjega Posočja Srednji in južni del obmejnega pasu imata na italijanski strani privlačnosti: Gorica in Trst. Zato ni čuda, da imata povprečno mesečno zelo visoko število obiskovalcev iz jugoslovanskega dela obmejnega pasu: Trst okoli 200.000, Gorica pa okoli 60.000, to znese letno za Trst 2,400.000 jugoslovanskih obiskovalcev samo po liniji obmejnih prehodov in Gorica nad 700.000. To niso male številke, ker v to niso všteti še dvolastniki, ki skoraj vsak dan frkajo sem pa tja, zlasti iz okolice, Gorice. Trst in Gorica ležita tik ob meji v prijazni zemljepisni legi brez pregraj kakšnih visokih vzpetin, hribov in v gosti prometni mreži cest in železnic, pa povrh še v gosto naseljenem slovenskem podeželju. Kje pa se vije obmejni pas Srednjega in Gornjega Posočja? Po dolini obmejne rečice Idrije, kamor prideš iz Kanala in Ročinja čez precej visok srednjegorski greben med Kam-breškim in zaščitnico Brd Gen-dro — Korado. In kaj je v dolini Idrijice: mir in tihota zapuščenih majhnih skupinic hiš in nato strm breg na še višji gorski greben, na katerega prideš brez sape po strmih kolovozih. Ko gledaš s tega grebena pri sv. Miklavžu ali pa pri Gornjem ali Dolnjem Tar-biju naprej po Furlanski Sloveniji, vidiš spet nove bregove in grebene in šele daleč nekje špeter Slovenov ali pa še dalje Čedad, ki edino nekaj zaleže. Naprej gori ob meji loči jugoslovanski del obmejnega pasu od italijanskega kar precej visoko gorovje Kolovrata, Matajurja in Mije in naprej od Breginja pa podaljšek Kobariškega Stola v Breškem Jalovcu, ki se vleče tja do Terske doline do vasi Muzec, Ter in Brda. Še višje gori pa imamo opraviti z visokogorskimi pregrajami Kaninskega gorovja in kamnitih Muzcev, tako da se le s težavo pretolče po dolini stara italijanska vojaška cesta od Bovca in žage preko Učeje «tam na mejo® do Tarcenta, kar svojih 30 km. Ali se je čuditi, da je pri takšnem neugodnem zemljepisnem položaju za obmejni pas, ki mora služiti gospodarskim koristim obmejna prebivalstva na obeh straneh obmejnega pasu povprečno mesečno število obmejnih prehodov komaj 12.000, in sicer 9.000 z jugoslovanske strani in tri tisoč z italijanske. Pokrajina, zlasti na italijanski strani je zelo redko naseljena. Zvečine so v obmejnem pasu samo slovenske vasi Furlanske Slovenije, pa mestece Čedad, vsega skupaj, kakšnih 60.000 prebivalcev. Od tega je skoraj vse podeželsko prebivalstvo, moški in ženske, kolikor so sposobni za delo, vse leto odsotno na delu v tujini. Doma so žene, gospodinje in otroci in to ni publika, ki bi hodila sem pa tja po opravkih čez mejo. Svoje kmečke pridelke pa nosijo kmetje iz Furlanlanske Slovenije seveda v svoja mestna središča, ki so predvsem Čedad, dalje čenta, kajpada bogati Videm, pa čeprav je nekoliko od rek, in morda še kaj malega v Fojdo, Ahten m Neme. VIDEM SE PRITOŽUJE Ni se čuditi, da se vodilni krogi v Vidmu, kot smo že večkrat pisali v našem listu, zlasti pa videmska trgovinska zbornica, razburjajo, češ da pravzaprav videmski sporazum ne prinaša koristi videmski pokrajini, ampak goriš ki in tržaški, ker je pač videmska pokrajina vključena v obmejni pas po svojem najbolj bednem in najredkeje naseljenem delu. Imajo prav, da zahtevajo meje obmejnega pasu tam, kjer bi bila vsa videmska pokrajina vanj vključena. Dolgo se morajo iz jugoslovanskega dela voziti, da bi prišli do nekega pomembnega trgovinskega središča v tem srednjem, in gornjem pasu. Iz vasi okoli Kanala na pobočju proti obmejni Idrijci sicer nimajo tako daleč do bogatega Čedada, toda kaj, ko pa so poti nerodne do glavne ceste, kjer lahko čakaš na avtobus, ki vozi na cesti iz Gorice čez Prapetno v Čedad. Je pa bolj praktična zveza z Gorico in zato celo iz tega območja obmejnega pasu, ki je najbližji Čedadu, ne hodijo vanj, temveč raje v Gorico z briškim avtobusom ali pa z vlakom. Narobe, pa tudi z italijanske strani ne hodijo prebivalci številnih slovenskih vasi ob reki Idrijci na jugoslovansko stran. Kaj pa bi delali v teh odročnih obmejnih krajih! Saj ni nikjer tu nobenega trgovskega središča, kjer bi ali kaj prodali ali kupili. (Nadaljevanje sledi) —ar— »GOSPODARSTVO" izhaja trikrat mesečno. - UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ul. Geppa 9, tel. 38-933. - CENA: po- 1 samezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20,— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. tek. račun c Gospodarstvo® št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek. rač. št. 600-14-3-375. Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. - CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir. - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. - Založnik: Založba »Gospodarstva®. ■ Ti- ! skarna Založništva tržaškega tiska (ZTT), Trst. Hotel «D0M NA P0LŽEVEM» I Višnja Gora Stalna telet, veza št. 8 Samo 6 km od avtoceste Ljubljana - Zagreb, odcep Višnja gora ali Ivančna gorica. Lep hotel C. kat. — 22 sob, 50 ležišč — izbrana jedača in pijača. IDEALNA IZLETNIŠKA TOČKA višine 624 m, tereni za smučanje ob hotelu leta 1960). Potrošnja premoga in lignita je napredovala v primeri z i-stim razdobjem 1960. leta za 4 odst.; potrošnja tekočih goriv za 15 odst.; potrošnja zemeljskega plina za 5,4 odst.; potrošnja električne energije je nazadovala za 2 odst. (mimo grede naj omenimo, da je bilo leto 1961 zelo «suho», zaradi česar so hidroelektrane proizvedle razmeroma malo energije. ZEMELJSKI PLIN IN PETROLEJ PRODIRATA Zanimivo je pogledati, kako so se v zadnjih letih uveljavili zlasti zemeljski plin in petrolej, pa tudi električna energija; v tabeli navajamo odstotke vsake energije na skupno energetsko potrošnjo v Ita- liji v letih 1938 in 1959: 1938 1959 Premog 37,8 8,4 Raslinsko gorivo 19,3 9,2 Zemeljski plin 0,1 12,3 Oglje lesno 2,8 0,3 Koks 10,0 6,7 Električna ener. 8,4 .12,7 Plin (iz koksana) 5,2 4,7 Petrolej 16,4 45,7 100,0 100,0 Premog je izgubil na svoji važnosti, prav tako tudi rastlinsko gorivo in lesno oglje. Petrolej daje danes že skoraj polovico vse potrebne energije v državi, medtem ko sta zemeljski plin, ki ga pred vojno skoraj nismo poznali, in električna energija približno na isti stopnji. ENERGETSKI VIRI V JUGOSLAVIJI Jugoslavija je leta 1959 proizvedla 8,1 milijona kilovatnih ur električne energije, od tega 4,7 milijona v hidroelektrarnah in 3,4 v termoelektrarnah. V letu 1960 je proizvodnja električne energije znašala 486 Kwh na prebivalca, lani pa se je dvignila na 538 Kwh. Proizvodnja premoga je v letu 1959 dosegla 21,1 milijona ton, proizvodnja surovega petroleja 592.000 ton in proizvodnja zemeljskega plina 49,9 milijona kub. metrov. LA 60RIZIANA Gorica - Via D. d’Aosta N. 180 - Tel. 28-45, 54-00 - Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo TRANS- TRIESTE Societa a r. 1. TRIESTE - TRST, V. Donota 3 —Tel. 38-827, 31-906, 95-880 ’ UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAZA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. VIŠJA TRST — Ul. Carducci 15, telefon 29-656 Bogata izbira naočnikov, dalj nogledov šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. URARNA IN ZLATARNA MI KOL J KAREL TRST Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike Grand Hotel Toplice - Bled j Prvovrsten M odprt leto. Moderno opremljene sobe peraturo 23”C. Drsanje na' je. , zoru, žičnica za smuk, vsa- kovrstne zabave in razvedri. Športhotel POKLJUKA ,/<^3 Razstavljajte in trgujte sfjtt B t iršs\ na me^naro^nem obmejnem sejmu "£&&]&&%! aSrn 9MM M Od 11. do 20. maja 1962 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (Jugoslavija) GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE za sklepanje trgovskih poslov! LJUBLJANA (Jugoslavija) - Titova CSSta, 50 Stran S TRST . ULICA FABIO FILZl ŠT. 8-1. - TELEFON ST. 37-808 PRITOŽBE PROTI DAVČNIM «KARTELAM» Prejšnje dni so vsi davčni zavezanci prejeli davčne «karte-le». Marsikdo nas je vprašal, koliko časa ima za morebitna pritožbo. Rok za pritožbo za zemljiški davek, davek na zgradbe, dohodninski davek, davek na družbe in obveznice traja 30 dni po vročitvi davčnih kartel. Zato opozarjamo davčne obveznike, naj pregledajo davčne «kartele», ker se lahko pritožijo zaradi nepravilne dostavitve obvestila o davčni ugotovitvi, zaradi materialne napake ali dvojnega vpisa, zaradi celotnega ali delnega neobstoja davčne odveznosti, zaradi kršitve splošnih določb o vpisu v davčne sezname. Rok za vložitev pritožbe proti vpisu v sezname krajevnih davkov (družinski davek, davek na napise in druge občinske davke) pa je 6 mesecev po zadnjem dnevu objave davčnih seznamov. DRUŽINSKI DAVEK Med občinske davke spada tudi družinski davek. Ta davek zadene premoženjsko stanje posameznih družin in se nanaša na vse dohodke, ki jih posamezna družina ali njeni člani imajo. Vsako spremembo dohodka, ki vpliva na znižanje a-li povišanje omenjenega davka, je treba prijaviti vsaj do 20. septembra vsakega leta; spremembe se nanašajo na prihodnje leto. Davčni zavezanec je družinski glavar, toda vzajemno odgovarjajo tudi ostali člani iste družine. Davek je treba plačati v občini, kjer ima stalno bivališče družinski poglavar. Vsak trgovec ima pravico do oprostitve na znesek 350.000 lir, za vsakega člana pa še po 50.00Č lir. Za tržaško občino se zdaj ne obdavči znesek 350.000 lir. PREKINITEV TRGOVSKE ALI OBRTNIŠKE DEJAVNOSTI še vedno se dogaja da marsikdo ne prijavi prekinitve o-bratovanja podjetja ali trgovine davčnim oblastem in te še dalje zahtevajo izpolnjevanje davčne obveznosti. Zato o-pozarjamo zlasti člane, naj se obrnejo vedno na tajništvo združenja za pojasnila. Vsekakor je treba ob prenehanju gospodarske dejavnosti izpolniti posebne obrazce za občinske davke in druge, če nočejo imeti sitnosti in plačevati še dalje davkov. KAKO SE PLAČUJEJO PRISTOJBINE NA NAPISE Napisi so tudi vsi reklamni znaki, ki se nanašajo na trgovinsko dejavnost ali na vsako pridobitno delovanje in so trajnega značaja. Višina takse je odvisna od števila črk in ulice, v kateri je obrat. Za vsak znak, grb ali risbo se plača L. 240. Za številke je treba plačati kakor za črke. Za napise, v središču je treba plačati za vsako črko L 240, v okolici pa 80 lir. Pristojbina je podvojena, če površina napisa ali oglasa presega kvadratni meter do 2 kvadratnih metrov. TROSARINSKI DAVEK Med najbolj razširjene občinske davke spada trošarinski davek. Ta davek se plačuje od predmetov široke potrošnje. Plačujemo ga na dva načina, a-li takoj ob uvozu predmetov v mesto pri pristojnih trošarin-skih stražarjih, ki so na vseh najvažnejših dovoznih cestah v mesto, ali pa v abonmaju. Do vsakega 20. oktobra občina ali davčni obvezanec lahko odpove dogovorjeni znesek v abonmaju. VANONIJEVA DAVČNA PRIJAVA Opozarjamo ponovno člane, naj ne čakajo zadnjih dni za davčno prijavo. Zberejo naj vse potrebne podatke, izdatke in dohodke, in naj se zglasijo čim-prej v uradu združenja, da pravočasno izpolnijo davčno prijavo. Da ne bi po nepotrebnem čakali, se lahko predhodno dogovorijo s tajništvom za čas- SEJA JESTVINCARJEV Seja jestvinčarjev, ki bi morala biti v sredo, 28. februarja, je bila prenešena na sredo 7. marca. INFORMACIJE O NOVIH TARIFAH. Na sedežu podjetja ACEGAT deluje poseben informacijski urad, ki je na razpolago občinstvu za vprašanja v zvezi z novimi tarifami za dobavo električne energije. ŠVICARSKA DRUŽBA «GAS-CONSERVE» bo zgradila v našem mestu napravo za dezinfekcijo sadja in zelenjave. Naprava, ki jo bodo gradili 300 dni, bo stala na Trgu Abruzzi, za postajo za vodna letala. Načrt predvideva gradnjo veiike celice, v kateri bo prostora za en vagon blaga, in dveh majhnih celic. LADJEDELNICA SV. JUSTA je te dni pričela z gradnjo 600-tonske motorne ladje, ki jo je naročila neka tržaška pomorska družba za ribolov na Atlantiku. Ladjo bodo po vsej verjetnosti splavili že konec maja, lastniku pa jo bodo izročili proti koncu leta. Po splavitvi bodo pričeli z gradnjo druge vnakevladje. Stroški za gradnjo dtaeh ladij znašajo 1.200 miti-, .ionov lir. Vsaka ladja bo lahko sprejela do 250 ton rib, kar ustreza 25 železniškim vozom blaga. DELOVANJE ROTACIJSKEGA SKLADA. Od 1. januarja do 15. februarja letos je vodstvo Rotacijskega sklada za Trst in Gorico podelilo 12 posojil, in sicer 4 na Tržaškem in 8 na Goriškem. Tržaška podjetja so prejela 384 milijonov lir posojil, goriška pa 967 milijonov lir. ŠTIVANSKA PAPIRNICA BO Najela veliko posojilo. Tržaški finančni krogi vedo povedati, da bo štivanska papirnica imela svoj redni letni občni zbor 15. marca. Na tem zboru naj bi delničarji potrdili bilanco na dan 15. februarja 1962 in naj bi sprejeli sklep po najetju posojila v znesku 2 milijardi lir. Družba bo v ta namen izdala za 2 milijardi lir obveznic. ZAČETEK ZRELOSTNIH IZPITOV 2. JULIJA Zrelostni izpiti na vseh višjih srednjih šolah v Italiji se bodo letos pričeli 2. julija s pismeno nalogo iz italijanščine. Ustni del izpitov se bo začel 9. julija; za začetek popravnih izpitov je določen datum 17. septembra. Abiturienti — notranji in zunanji, na državnih ali zasebnih šolah — morajo vložiti zadevno mošnjo do vključno 31. marca 1962. NAŠE SOŽALJE ZDENKO COLJA. Včeraj zjutraj je v Trstu umrl v 55. letu starosti Zdenko Colja; pokojni je bil dobno znan Tržačanom še iz predvojnih let, ko je v Trstu imel bife’. Pred preganjalci je moral opustiti bife’ in se je zatekel v Beograd. Po končani vojni se je vrnil v naše mesto. ZadSt od srčne kapi je umrl v Trstu 42-letni industrij ec Giorgio Kropf. Pokojni se je v povojnih letih lotil trgovine z zdravili in kmalu razširil svojo dejavnost tudi na njihovo proizvodnjo. Prejel je predstavništvo za Italijo angleške industrije Allen IIanburys in ameriške Baxter in proizvajal zdravila z njihovimi licencami. V pokojnikovi tovarni v Trstu je zaposlenih 400 ljudi. V Trstu so umrli pevovodja Franc Fabris, Uršula Lipovec roj. Kocjančič, Alojz Bubnič in 83-letna Ivanka Gerk vd. Duj-movič; na Katinari Andrej Vat-ta, v Ricmanjih Antonija Korošec vd. Žerjal in Andrej Her-vatič, v Sovodnjah 75 letni I-van češčut, v Praprotu Marija Kocman vd. Guštin, v Sv. Križu 81-letni Ivan Sedmak, na Mirni 74-letni dekan Jakob ši-raj, v Mrsinu (Slov. Benečija) Hermenegilda Gošnjak poroče na Zorza. BRALCEM GOSPODARSTVA Zaradi nesporazuma pri organizaciji dela je bila zadnja številka »Gospodarstva* slabo korigirana. V sestavke se je vrinilo polno napak, ki sicer niso pokvarile njihovega smisla, vendar so oko naših bralcev gotovo občutno motile. Prosimo jih, naj nam to oprostijo. Uredništvo MLADINSKI ČASOPIS «GALEB» Izšla je 5. številka mladinskega mesečnika «Galeb», ki prinaša na 24 pestrih straneh mnogo lepega čtiva za naše najmlajše. Krog sodelavcev pri listu se širi, kar znatno prispeva k pestrosti vsebine. List je bogato ilustriran. Naši listi - naše tiskarne Nekaj bi rad povedal tudi o klientih tiskarn. Ugotoviti moram, da ni lahko ustreči klientom, ki sicer sami pogosto ne poznajo dovolj tiskarskega dela in njegbvih težav. Prepogosto so nezadovoljni in zahtevajo, da se delo, ki ga je sicer izvršil stavec, ki ima dovolj znanja in okusa, prevrže. Klienti radi pozabljajo, da zahteva takšna predelava včasih več časa kakor povsem novo delo. Zato se tudi račun mora povečati. Pogosto prihajajo klienti tudi brez potrebe v stavnico in tako motijo delo. Za točno in hitro delo je velike važnosti tudi rokopis, ki mora biti čitljiv. Tega ne bi smeli pozabiti ne klienti ne uredniki raznih listov. Ugotoviti moram, da so periodični listi danes že skoraj izginili iz naših tiskarn, medtem ko jih je bilo v prvi povojni dobi vse polno. Tedaj smo tiskali tudi več knjig. Od časa do časa se pojavi kakšen nov časopis, ki pa kmalu nato zopet umolkne. Slovenske tiskarne bi lahko imele več dela, ko bi jim bila dana možnost. da tekmujejo na uradnih natečajih za tiskanje knjig in drugih del, a navadno jih na te natečaje sploh ne povabijo ter dajo prednost italijanski tiskarni. V povojnem času je bilo dovolj kapitala, da bi tiskarne lahko modernizirali. Za to pa so se Slovenci premalo pobrigali. Vse to bi bilo tudi laže izvesti in dvigniti in dati našim tiskarnam boljšo opremo ter postaviti našemu tisku bolj trdno finančno podlago, ako bi Slovenci ne imeli toliko strank in strančic ter bi se tako ne cepili. Nekaj bi tudi rad povedal na račun slovenskih bralcev. Slovenski časopisi so po obsegu pač bolj skromni, a vendar so naši in obravnavajo naša domača vprašanja. Pri naših bralcih ni pogosto dovolj zavednosti in dostikrat vam izda- jo tudi po 1600 lir na mesec za tedensko italijansko revijo, a nimajo 1200 lir, da bi plačali naročnino za slovenski časopis za vse leto! Naši ljudje bi se morali bolj okleniti svojih časnikov in časopisov ter si postavili za zgled v tem pogledu južne Tirolce. Na koncu bi rad še nekaj povedal, kakšne spremembe oi se dale izvesti v tiskarnah, da bi lahko dosegle večji učinek. Tiskarne je treba notranje reorganizirati. Odgovorni tehnični vodje morajo delo bolj načrtno organizirati. Nadzirati morajo ves potek dela od začetka do konca in ne prepuščati to morda klientu. Poskrbeti morajo, da bo delo napravljeno v dogovorjenem času. Prostori, v katerih dela stavec, morajo biti z zdravstvenega vidika neoporečni, le tako oo delavec lahko dal od sebe čim vol. Odpraviti je treba navado, da prihajajo klienti v delovne prostore, saj s svojo prisotnostjo delo le motijo; korekture in podobno naj izročijo tehničnemu vodji v pisarni; ta naj pregleda vse gradivo in potem delo razdeli med stavce. Delavci naj ne izgubljajo časa z nepotrebnim in glasnim klepetanjem; pri delu naj bodo resni, zavedati se morajo svoje odgovornosti. Odvadijo naj se morebitne površnosti pri ticiu, organizirajo naj se in delo naj izvajajo načrtno, da ga bodo lahko izvršili v najkrajšem času. Pri delu naj pokažejo tudi nekaj lastne pobude in naj ne store samo tega, kar jim izrecno ukažejo. Starejši naj poučijo mlajše .posebno vajence. Glede klientov naj se dodam: Pri naročilu naj točno povedo, kako naj bo delo izvršeno. Rokopise, ki naj bodo čitljivi, je treba izročiti pravočasno in krtačne odtise treba dobro prebrati. če je njihova prisotnost v stavnici potrebna, potem naj pridejo klienti tja pripravljeni ter naj bodo kratki in jedrnati in seveda z delavci vljudni. K. S. *Sr m tl, rt# Koprsko pristanišče dobi železnico Kakor poroča »Slovenski Jadram), je te dni obiskal Splošno plovbo v Piranu in koprsko -luko zvezni državni tajnik za promet Marin Cetinič. V svoji izjavi za radio Koper je tajnik Cetinič naglasil, da je investiranje v izgradnjo koprske luke tako oozitivno in donosno, da bo tudi zveza (zvezna vlada) podprla nadaljnja dela za dograditev pristanišča. Državni tajnik Cetinič je priznal nujnost glede izgradnje železnice, ki bi vezala Koper z zaledjem; vendar letos zveza (zvezna vlada) ne bo mogla odobriti sredstev v ta namen. Izhod bi se po četiničevem mnenju lahko našel v zbiranju sredstev med slovensko industrijo. Industrija bi namreč lahko žbrala, sredstva potrebna za graditev proge, ki je v interesu njenega nadaljnjega razvoja. Na VII kongresu Ljudske mladine Slovenije v Kranju je bila sprejeta pobuda odposlanstva iz Kopra, da bi leta 1963 jugoslovanska mladina začela graditi koprsko železnico. O tej pobudi bodo razpravljali še na kongresu Ljudske mladine Jugoslavije jeseni v Beogradu. (Odhodi iz Trsta) JUGOLINIJA Proga Jadransko morje — Indija — Pakistan Dinara 21.3., Lovčen 25.3. Proga Jadransko morje — Indonezija — Daljni vzhod Lovčen 25.3. Proga Jadransko morje — Japonska Lovčen 25.3. Proga Jadransko morje — Severna Evropa Sloboda 5.3., Mazuranič 9.3. Proga Jadransko morje — Severna Amerika Slovenija 9.3. Proga Jadransko morje — Južna Amerika Trepča 5.3. Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv Vojvodina 21.3. J ADROLINI JA Proga Jadransko morje — Dalmacija — Grčija (tedensko) Orebič 6.3., Opatija 16.3. Proga Jadransko morje — Grčija — Kreta (štirinajstdnevna) Opatija 2.3., Istra 13.3 LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «Bled» je 19. februarja priplula v New York, nato je nastopila običajno pot vzdolž severnoameriških pristanišč. Motorna ladja »Bohinj» je 23. februarja priplula na Reko, od tod pa 28. februarja v Trst in v Koper ter je nato odplula za New York. Motorna ladja «Bovec» je 21. februarja odplula iz New Yor-ka za Tangier, Genovo, Neapelj, Palermo, Tesalonike, Be- netke, Trst in Reko. Naslednja odhoda z Jadrana bosta: ladja «Bovec» 28. marca odhod z Reke v Ameriko via Trst in Koper in ladja «Bled» 28. aprila, prav tako z Reke v Ameriko via Trst in Koper. SPECIALIZACIJA KORRSKE LUKE V Kopru so odprli nove naprave za razkuževanje, umetno zorenje in konserviranje sadja in zelenjave. Naprave sestojijo iz 5 celic s 130 kub. m prostornine; dobavila jih je milanska družba Gasconserv. To je prva naprava te vrste na Jadranu. V JUGOSLOVANSKA PRISTANIŠČA je v lanskem letu priplulo 145.150 trgovinskih ladij, od tega približno polovica prihodov je odpadla na jugoslovansko ladjevje. V PULJU je te dni izročila predstavnikom družbe »Sudan Shipping Line» novozgrajeno ladjo «Erkowit». Ladjo, ki meri 121 m v dolžino in 16 m v širino, poganja motor z močje 5.450 KS. Ladja zmore hitrost 16,5 vozla. NOV SEDEŽ OBRTNIŠKE BOLNIŠKE BLAGAJNE. V Videmski ulici (via Udine) št. 19 bodo v nedeljo odprli nov sedež ambulante Obrtniške vzajemne bolniške blagajne. Prisostvoval bo predsednik vsedržavne federacije obrtniških vzajemnih bolniških blagajn poslanec F. De Marži. Gorica ima neposredno avtobusno 'zvezo z Medano v jugoslovanskih Brdih, ne pa z Novo Gorico. Medana je kakih 20 km oddaljena od Gorice, Nova Gotica pa niti en korak; pravzaprav je Nova Gorica le podaljšek stare. Iz Gorice skozi Novo Gorico pelje sicer avtobus čez Uredil v Trbiž, ali ta proga ni Primerna za lokalni promet med obema Goricama. Navadno grem Peš iz Gorice v Novo Gorico, Zadnjič pa nisem bil razpoloven in sem se z gospo tirat u-ševo v kavarni posvetoval o tej tadevi: »Ali ni še nobene di-tektne avtobusne zveze z Novo Gorico?» sem jo vprašal. «Ne, najbolje bo, da greste peš skozi predor pod gradom do blo-fa pri Rdeči hiši. Onstran bloka pa počakajte na jugoslovanski mestni avtobus, ki vozi med Šempetrom in Solkanom.* Nisem bil tega preveč vesel. Od ^ratuševe kavarne bo bloka je sicer za zdrave noge prava i-Srača, toda moja leva noga ni bila prav v najboljši formi in Je protestirala, da ne bo hodila. «Kaj pa misliš, sem jo nahrulil, da sem poseben poročevalec londonskega «Timesa» in te bom Posadil v taksi!? No, nikar se ne kujaj, šla bova polagoma in v Novi Gorici se boš odpočila.* . In tako sva prikrevsala do bloka pri Rdeči hiši, jaz in moja P°ga. Policija in financa tu, porcija in financa tam; štiri dol-Se vrste. Kdaj jih bo vrag vzel te proklete bloke?! Brez potne-Sa lista, brez prepustnice, brez osebne izkaznice in sploh brez kakršnih koli dokumentov sem Pred prvo svetovno vojno noto-val iz Avstrije v Italijo, Srbijo ln Bolgarijo. V Benetkah sem fe sicer ustavil samo dva tedna, jfato sem pa živel nekaj let v ferbiji in celo sedem let v Bolgariji, ne da bi se bil -rijavil ln ne da bi me kdo vprašal, Kdo Se«i in od kod. Lepo smo na- Oj ti nesrečni bloki! predovali od takrat do danes! Ali kaj bi godrnjali, da nam delajo težave na mejah, zato pa imamo televizijo, da v nekaj minutah vidimo, kaj se po \sem svetu dogaja. Sicer pa na mejah med Švico in Avstrijo, med Francijo in Španijo lahko občuduješ razne uniforme policije in finance; a-li to je tudi vse, med tem ko imaš nek poseben občutek, ko prekoračiš jugoslovansko mejo pri Rdeči hiši. Tako nekako, kakor da se nenadoma znajdeš v drugem elementu, iz elementa zraka v element vode, iz zime v zgodnjo spomlad, iz umiraji-če preteklosti v polagoma porajajočo se v novo življenje, iz stare Gorice v Novo Gorico. Ne vem, ali imajo tudi drugi tak občutek, toda pri meni je tako silen, da me vsega obvlada. Morda zato, ker sem se pravzaprav dvakrat rodil; prvič, ko sem sploh prišel na svet in drugič v Moskvi po izbruha ruske revolucije. Ni sicer prišlo vse, kakor smo upali, vsekakor pa Domenijo zgodovinski dogodki leta 1917 začetek ne le ruske, temveč sploh svetovne revolucije; to potrjujejo tudi dogodki zadnjih 45 let. Tistikrat sem se dokončno poslovil od nreteklosti in se nikakor ne morem več vživeti v staro življenje. S takimi občutki sem prekoračil iu-goslovanski blok in v te misli sem bil zatopljen, dokler se nisem čez Pristavo vrnil v staro Gorico. Na bloku sem hotel čakati na avtobus, ki vozi iz Šempetra skozi Novo Gorico v Solkan. Ker odcepi od rožnodolinske ceste. I Tu sem čakal in se ogledoval o-koli sebe. V smeri Šempetra, Vipavska dolina, »dežela rajsko mila*, kjer je pod trto bival Simon Gregorčič in snoval svojo nesmrtno »Nazaj v planinski raj.* »Zakaj nazaj? O, zlatih dni spomin me vleče na planine, po njih srce mi gine, saj jaz planin sem sin! Tedaj nazaj, nazaj v planinski raj*. Planinskega raja sicer od tam nisem mogel videti, videl pa sem na severu predgorje Julijskih Alp, kjer je ta raj, ki sem ga tudi jaz ne enkrat od vseh strani občudoval in užival in se vanj zaljubil, čeprav nisem sin planin, pač pa primorjan. To mi je razdvojilo dušo, da koprnim po morju, kadar sem v planinskem raju, in po gorah, ko sem na morju. Tudi priznani tržaški alpinist dr. Kugy je v svojih spisih, ki so prave pesmi v prozi, opeval julijski planinski raj, morja pa kakor da ni videl, čeprav ga je imel pred nosom; to velja tudi za našega dr. Tumo. Kaj pa tržaški pesnik Sla-taper (Zlatoper), ki se je čutil srečnega le med kraškimi borovci, skalami in trdimi ljudmi, kjer mu morje niti na misel ni prišlo. Zelo značilno je dejstvo, da nimamo v Trstu nobenega pesnika, ki bi opeval morje in primorskih kraj. Le potomec gorskih beneških Slovencev Klodič se je navduševal zanj v svojih »marinah* in češki potomec Hlavaty ga slika v svojih »akvarelih*. Tako sem sanjaril, ko me je zbudil avtobus, ki ie pridrvel pa na blok ne prihaja, sem mo- . ral nekoliko proti Gorici, do iz Šempetra m me odpeljal sko-tam, kjer se šempetrska cesta | zi Rožno dolino v Novo Gori- co. Rožna dolina, kako si lepa, in kako je prekrasno vse kamor koli se ozrem! Kdo bi znal to lepše povedati kakor zopet naš Gregorčič, ki poje: »Oj, zlata mati, domovina! Ti krasna si, krasne j še ni, kar jih obseva zarja dneva;... a ker nikdo ne šteje te, ker ves te svet tepta z nogami, jaz ljubim tem srčneje te...» Koliko nepozabnih spominov mi vzbuja ta nokrajina: Prvič, ko sem bil še pred ljudsko šolo na Sv. gori; ko sem kot srednješolec potoval in občudoval Vipavsko dolino, njene vesele vasi in vinograde; ko sem živel nekaj mesecev v Solkanu v dobi, ko so zidali solkanski most. Tistikrat sem tudi večkrat srečal Gregorčiča na solkanski cesti in še danes mi je žal, da nisem imel poguma, da bi se mu približal. Morda pa je bolje tako, da mi je ostal bol. nedostopen in obdan v romantiko. Spomini, spomini! Brez spominov bi ne bili vendar ljudje, ampak mrtva stvar, stroji. šele ko sem prispel skozi novi predor pod Kostanjevico v sredo Nove Gorice, mi je bilo popolnoma jasno, da sem stopil v neko novo življenje, novo dobo. Nikjer se to ne vidi tako nazorno kot v Novi Gorici, za kar se moramo zahvaliti našim dragim sosedom, ki so nas pri-slili, da smo si morali takoj po revoluciji na odprtem polju začeti graditi popolnoma novo mesto. Povsod drugod se je moralo staro prilagoditi novemu, samo Nova Gorica se je pričela graditi istočasno z Novo Jugoslavijo in v tem je vsa njena važnost in zanimivost. DRAGO GODINA Na političnem obzorju POLEMIKA ZARADI OPČIN. Beneški »Gazzettino* je s svojo anketo o openskih vprašanjih, ki smo jo omenili zadnjič v »Gospodarstvu*, zbudil pozornost tudi komunistične stranke v Trstu. V posebni dvojezični okrožnici, razposlani o-penskim volilcem, oporekajo o-penski komunisti pravico pristašem krščanske demokratske stranke, katerih mnenje je povzel dopisnik Gazzettina, da bi lahko govorili v imenu Opencev. Komunisti so vselej nastopali za pravilno rešitev vseh krajevnih zadev. K.P. se je zanimala tudi za istrske bor saj je nenehoma zahtevala naj se njihov položaj reši dostojno, »če prebiva še vedno mnogo teh izseljencev v skupnih taboriščih, pravi okrožnica — je tega kriva vladajoča stranka, ki jih je tja poslala iz političnih namenov zato, da bi raznarodovala slovensko podeželje*. KONČNO VENDAR SAMOUPRAVNA DEŽELA? Po sporazumu med koalicijskimi strankami, ki so na vladi, in socialisti, ki jo bodo podpirali, naj bi se končno ustanovila samoupravna dežela Furlanija-Julij-ska krajina. Ustanovitev samoupravne dežele predvideva že tista va. Za samoupravno deželo, ki bi povezala Trst, Gorico in Videm, so se Slovenci vselej odločno borili; saj živijo v vseh teh treh pokrajinah. Zamisel je v imenu gospodarskih krogov v Trstu pozdravil tudi predsednik Trgovinske zbornice dr. R. Cai-dassi, češ da bo olajšala sodelovanje med tremi sosednimi pokrajinami, ki se gospodarsko dopolnjujejo. Samoupravi nasprotujejo liberalci in Italijansko socialno gibanje (neofašisti), ki je ustanovilo poseben odbor za pobijanje samoupravne ureditve. «S.O.S.» Pod tem naslovom je nedavno pričel izhajati v Trstu političen časopis, ki ga urejujejo tržaški študenti italijanske narodnosti. Pozneje se je revija spremenila v časnik, in sicer tednik. Po izdaji zadnje številke so študenti dali nalepiti po Trstu lepak, v katerem pozivajo Tržačane, naj kaj prispevajo, sicer list ne bo mogel več izhajati. Po svojem programu naj bi SOS branil koristi Trsta, pripadal ni nobeni politični stranki. Včasih se je obregnil tudi ob Slovence. V zadnji številki je napadel občinskega svetovalca dr. T. Simšiča, ki je v občinskem svetu grajal pomanjkljivo organizacijo za čiščenje mesta. List pravi, da ni res, da so Tržačani umazani. »NOV DOPISNIK DELA*. Dosedanji dopisnik »Dela*, glasila Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, iz Trsta Dušan Fortič je bil imenovan za ravnatelja znanega ljubljanskega tednika »Tedenska tribuna* (TT), ki je razširjen tudi pri nas. Na njegovo mesto pride Tone Poljšak iz Ljubljane. URADNA VEST O LJUBLJANSKI NADŠKOFIJI. »Delo* po-rača, da je bil ljubljanski škof dr. Anton Vovk pretekli torek sprejet v komisiji za verska vprašanja. Ob tej priložnosti je obvestil komisijo, da je papež Janez XXIII povzdignil ljubljansko škofijo v nadškofijo ter škofa dr. Antona Vovka imenoval za prvega nadškofa. 40. MILANSKI VELESEJEM Na 40. mednarodnem vzorčnem velesejmu v Milanu (od 12. do 27. aprila) bo razstavljalo svoje izdelke in proizvode čez 14 tisoč razstavljavcev. Tujih razstavljavcev b > najbrž več kakor 3.500, medtem ko je njihovo število lani doseglo 3.429. 0 Danteju v slovenskih prevodih O DANTEJU V SLOVENSKIH PREVODIH je pred nedavnim napisal doktorsko disertacijo profesor Alojz Rebula in jo predložil rimski univerzi za dosego priznanja svoje diplome iz klasičnih jezikov na ljubljanski univerzi. Zaradi svoje znanstvene veljavnosti je bila Rebulova disertacija sprejeta v u-gledno italijansko slavistično revijo »Le Ricerche slavistiche* (št. Vlil, 1960, izšla v začetku letošnjega leta). Iz te izčrpne razprave posnemamo, da se je pri Slovencih, doslej ukvarjalo s prevodi iz Božanske komedije kar deset prevajalcev, a le eden, Josip Debevec, je speljal do kraja prevod vseh treh delov te svetovne pesnitve. Zanimivo je, pravi profesor Rebula v svoji disertaciji, da se je pri nas prvi poizkusil s prevajanjem Divine Commedie Janez Čop, brat Prešernovega mentorja Matije in dobrega poznavalca ne samo i-talijanskega pač pa tudi domala vsega svetovnega slovstva. Mimo izgubljenega drobca, ki ga je prevedel Janez čop, mimo nekaj ohranjenih koščkov prevoda izpod peresa Stanka Vraza ter mimo ponesrečenega »Pekla* svojevrstnega pesnika Koseskega in zopet mimo le drobca prevoda nekega Zakrajška smo dobili Slovenci šele v prvih desetletjih našega stoletja popoln prevod Dantejeve Božanske komedije. Zaradi skromnosti prevajalca Josipa Debevca je ostal ta prevod pokopan v reviji, kjer je izhajal, in ni zagledal luči sveta v knjižni izdaji. Mojstrski so prevodi, a zopet le odlomki iz Divine Commedie, s katerimi so se izkazali, recimo Oton Župančič, Aleš Uše-ničnik in v novejšem času Ciril Zlobec. Naposled sta prav iz zadnjih let še dva prevoda Pekla: Alojza Gradnika in Tineta Debeljaka. Tenkočutni pisatelj Alojz Rebula v svoji razpravi »La Divina Commedia nelle traduzioni slo vene* ni povsem zadovoljen ne s prevodom tega, še manj s prevodom onega. Š. UMETNOST JE ODRAZ ŽIVLJENJA Pariška galerija Douncan je povabila jugoslovanskega slikarja Miša Popoviča iz črne gore, da bi razstavljal v tej galeriji. Popovič je prebil deij časa v Londonu in Parizu kot štipendist sklada Mo-ša Pijade. Galerija Douncan mu je ponudila poseben dogovor, na podlagi katerega bi lahko ostal v Parizu leto dni in tam študiral. Popovič se je odzval vabilu; marca bo v omenjeni galeriji razstavil nekaj svojih del. Uredniku »Pobjede* (Tito- grad) je Popovič izjavil, da po razstavi verjetno ostane v Parizu še eno leto. Vodja galerije mu je dejal, da se v njegovih delih opaža nekaj tipično slovanskega, kar ga spominja na ruske umetnike. Tudi londonska galerija Grabovskyj je umetnika povabila, da bi tam razstavljal, in sicer brezplačno. »Pobjedi* je umetnik dal značilno izjavo, kako sam pojmuje umetnost. Dejal je: Jugoslovansko sodobno slikarstvo odraža življenje in njegovo stvarnost; kajti tudi slikarstvo je veja u-metnosti, a umetnost je odraz življenja in časa, ki se kaže pod raznimi vidiki občutkov. To pomeni, da se tudi v slikarstvu življenje odraža v raznih smereh. Vsaka smer, brez razlike, pa četudi gre v skrajnost abstrakcije, je odraz trenutne zaskrbljenosti in občutkov. Po vsem tem je jugoslovansko slikarstvo, kakor tudi slikarstvo sploh, ne samo odraz v popolnosti svojega časa, temveč je slikarstvo do neke mere tudi vodič k novemu. LJUBLJANSKA OPERA V CELOVCU Meseca novembra je v Celovcu gostovala mariborska Opera, 10. in 11. februarja pa je prav tako v celovškem gledališču nastopil ansambel ljubljanske O-pere, in sicer z Verdijevim »Nabuccom* in »Ekvinokcijem* Marijana Kozine. Tudi nemški listi, kakor »Kaerntner Lan-deszeitung*, »Kleine Zeitung*, »Die Neue Zeit*, »Volkswille» in »Volkszeitung* so priobčili laskave kritike o nastopu. Ob tej priložnosti je obiskal Celovec predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko. V celovški galeriji «61* razstavlja mladi slovenski umetnik Janez Bernik iz Ljubljane. Njegova razstava oljnatih slik in barvnih grafik ostane odprta do 10. marca. Bernik je razstavljal že na mnogih razstavah, tako tudi v Benetkah, Milanu, Turinu, Bologniji in Rimu. NIKDAR NI PREPOZNO V zdravilišču »Hoosick Falls* je umrla ameriška slikarka Mo-ses oziroma Anna-Mary Robertson v starosti 101 leta. Rojena je bila leta 1860. Pričela je slikati pri 78 letu. Bila je samouka in se je lotila slikarstva kot kmetica. AVTOPREVOZNISKO PODJETJE A. POŽAR TRST - UL. MORERI 3J ? Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Pa strežba hitra. — Cene ugodne. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 100.000000 TRST - ULICA FABIO FILZl ST. 10 TELEFON ST. 38*101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED intermercator TRST: Via Cicerone 8-10, tel. 38074 - 38614 Gorica: Via Cravos 2, tel. 25-65 Milan: Via degli Zuccaro 7, tel. 4223160 Rim: Via L. di Montreale 16, tel. 504924 New York: 1457 Broadway, 36 N. Y., tel. B-„ t> Uvuu. 4 ♦ specializirano podjetje za tranzitne posle ♦ uvoz in izvoz raznovrstnega blaga tudi po tržaškem in goriškem sporazumu ♦ zastopstva raznih metalurških industrij Splošna plovba Piran Telefon 51-70 Telex 03523 03522 Vam nudi svoje usluge na ekspresni potniško tovorni liniji za Združene države Severne Amerike Potovanje traja iz Trsta samo 15 dni Poslužujte se naših uslug na redni službi okrog sveta z rednimi odhodi enkrat mesečno in v prevozih dolge in obalne plovbe TVRDKA SILA JOŽEF UVOZ IZVOZ TRST - Riva Grumula 6-1 - Tel. 37-004, 55-689 Golt it na ., cjc UffftiiO* Sš S § y LdJzJžzC &ha*. S UL. CAROUCC/ 4/ Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom ter domačim pršutom v popolnoma prenovljenem lokalu Održava osam linija i to: Sjeverna Evropa (tjedno) Sjedinjene Države Amerike (desetodnevno) Južna Amerika (mjesečno) Levant (tjedno) Iran, Irak (svaki mjesec i pol) Indija, Pakistan, Burma (mjesečno) Daleki Istok, Japan (mjesečno) Daleki Istok, Sjeverna Kina (dvomjesečno) Na svim prugama plovi 40 brzih i modernih brodova. ko.ii imaju 280.000 tona nosivosti, rashladn- prostor, tankove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta. Prevozite robu prugama »JUGOLINIJEi TRZNI PREGLED Italijanski trg Italijanski trg s sadjem in zelenjavo je živahen, povpraševa-nje je precejšnje posebno po zelenjavi; cene so čvrste. Trg z žitaricami nekoliko popušča in cene pšenici kot tudi koruzi pa-• dajo. Oluščen in neoluščen riž se dobro prodajata, in to po dobrih cenah. Na trgu z govejo živino za zakol je položaj zadovoljiv; cene so se dvignile. Goveja živina za rejo, posebno krave mlekarice, se tudi dobro prodaja; teže se prodajajo krave mlekarice in prašiči. Trg z mlečnimi izdelki je miren, kar se tiče masla, šibkejši pa je ' uvožena ožigosana jajca I. do!7, II. 12-14 lir jajce. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 6450-7000 lir hi, 10-11 stop. 7400-8100, belo vino 10-11 stop. 7100-8000, barbera 12-13 stop. 9760-10.550, extra 13-14 stop. 11.450-12.700, sladko vino Freisa 11.100-12.000, beli moškat extra 15.500-18.500, rdeča malva-vija 10.900-13.000; rdeča lombardska vina 10 stop. 6300-6500 lir stot, 11 stop. 6500-7000, bela lombardska vina 10 stop. 6500 do 7000, 11-12 stop. 8500-9000; Furlanska vina: Riesling 12- 12,5 stop. 770-780 lir stop/stot, s sirom, ker ni povpraševanja i Verduzzo 11-11,5 stop. 710-720, in cene padajo. Perutnina gre sproti od rok, vendar zmerno. Za jajca vlada veliko zanimanje, posebno za sveža domača. Merlot 12-12,5 stop. 770-780, Ro-sato 12-12,5 stop. 730-740, rdeča navadna furlanska vina 10-10,5 stop. 670-680 lir stop/stot; rdeče Trg z vinom je še vedno živ; ‘ emilijsko vino 13 500-15.500 lir cene so sicer ustaljene, vendar čvrste. KAVA TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pernambuco 3, 17/19 1210, Santos Fancy 18 1295, Victoria V 18/19 1185; Srednjeameriška kava: Ekvador extra superior 1170, Haiti naravna XXX 1265, Kostarica 1370; Arabska in afriška kava: Gimma 1240, Moka Hodeidak št. 1 1290; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1010, AP special 1020, Rob EK/1 3-5% 1000, Rob EK/1 special 1010, Rob EK/3 10-12% 950 lir za kg. hi, navadno namizno vino 10 stop. 8300-8700, belo emilijsko vino boljših vrst 15-16 000, belo namizno 9500-10.000; rdeča in bela navadna toskanska vina 650-700 lir stop/stot, klasični Chianti proizv. 1960 12-12,5 stop. 1100-1200 lir stop/stot, proizv. 1981 11,5 stop. 980 lir; rdeča vina iz Sardinije 14-15 stop. 100-110 lir liter, 12-13 stop. 90-100 lir 'za liter. 1/2 kg 150-170, zrezane gobe v za testenine 9000-9300, otrobi oljčnem olju v škatlah po 5 kg tipa «0» 11.350-11.450, koruzna 2500-3000, čebulice v kisu 270- i moka presejena 5500-5600 lir za 300 lir kg, kumarice v kisu 300 stot. do 340, paprika v kisu 180-200; dobra marmelada v škatlah po 5 kg 210-230, po 500 gr 240-250, mešana marmelada iz jabolk in sliv 180-190, breskve v sirupu 230-240, marelice v sirupu 300 do 320 lir kg. MLEČNI IZDELKI POPER TRST. Sarawak črni special, London quality, dust 1,1/2% 301-3 šilingov za cwt. cif. jadransko pristanišče, Sarawak beli 370 šil., Malabar 280 šil., Tellicherry garbled criv. 290 sil., Telhcherry extra bold 300 šil., črni brazilski poper 300 šil. za cwt. cif. Italija. LES TRST. Navajamo cene za avstrijski rezan les, neocarinjen, f.co meja. Smrekov rezan les: I-II širok 31-33.000, 0-m širok 26.500- 28.000 0-IV širok ali o-zek 22-23-000, IV širok ali ozek 19.500- 21.000, tramovi 25.500 do 26.500, les krajših mer izpod 4 m 19-20.000, izpod 3 m 15-17.000, tramovi po «običaju Trst» 14-15.000; Macesnov les: I-H 32.500- 34.500, I-H-III 28.000 do 29.500, HI 22.500-24.500; Borov les. I-II 31-33.000, I-II-IH 25-26.000, IH 18-20.000 lir kub. meter. VREČE BOLOGNA. Vreče iz jute za pšenico in moko 120X70 cm 700 do 720 gr 225-230 lir vreča, vreče za otrobe 120X70 cm, 450 gr 152-154 lir vreča, vreče za riž 105X70 cm, 550 gr 178-181, vreče za umetna gnojila 115X65 cm, 450 gr 146-148, za krompir 100X 60 cm 300 gr 101-102 lir vreča. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 155-165 lir kg, po 1/2 kg 180-190, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 165-180, po 1/2 kg 190-205, v tubah po 200 gr 52-58 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 gr 110-120 lir škatla, po 500 gr 58 do 65, po 300 gr 39-42, grah v škatlah po 1 kg 150-160, po 1/2 kg 160-170, fižol v škatlah po ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL BERGAMO. Živina za rejo: krave mlekarice 180-220.000 lir glava, krave prvesnice 140.000 do 170.000, teleta od 6 mesecev do 1 leta stara 60-80.000, teleta 12-18 mesecev stara 80-95.000, konji 1-5 let stari 130-150.000 lir glava, breje kobile 190-220.000, osli 50-60.000, suhi prašiči 70-80 kg težki 410 do 430 lir kg žive teže, 90-100 kg težki 400-410, 40 do 50 kg 450-470, neodstavljeni prašiči 20-25 kg težki 550-580, svinje 330-340 lir kg; živina za zakol voli I. 330-350, II. 290-310, krave I. 250-270, II. 170-190, junci I. 330 do 350, II. 290-310, biki I. 330-360, II. 300-320, teleta I. 570-600, II. 530-550, konji 200 do 230, žrebeta čez 1 leto stara 280 do 310, neodstavljena žrebeta 360-380, ovce I. 180-190, II. 140 do 150 lir za kg. MILAN. Cene veljajo za kg, trošarina in prometni davek nevračunana. Domača maslo 825 lir kg, lombardsko maslo 800, maslo iz centrifuge 855; sir gra-na proizv. 1959 820-870, proizv. 1960 720-770, proizv. 1961 630 do 680, domač sir grana svež 440-460, postan 460-490, sbrinz svež 470-500, postan 550-580, emmenthal 640-660, provolone svež 510-530, postan 570-600, gorgonzola svež 335-345, postan 550-570, italico svež 410-430, postan 480-500, taleggio 470-500, crescenza svež 300-320, postan 420-430 lir za kg. Tobak v gospodarstvu zahodnih držav I ŽITARICE LODI. Cene veljajo za stot, prometni davek nevračunan. Mehka domača pšenica 6850 do 7050, dobra merkantile 6650 do 6750, merkantile 6550-6650, trda domača pšenica merkantile 8600 do 9100, domača koruza 5125 do 5225, navadna koruza 4000-4100 uvožena koruza 3850-4125; neoluščen riž arborio 7800-8200 vialone 7600-7900, R. B. 8400 do 8800, Rizzotto 8300-8400, Mara-telli 7700-8100; oluščen riž arborio 14.200-14.500, vialone 15.100-15.800, carnaroli 20.900 do 21.000, R. B. 14.200-14.600, Rizzotto 13-700-13.900, Maratelli 13.400-13X00; uvožen ječmen 4700-4850, domač oves 4000-4900, uvožen oves 4050-4150, uvožena rž 4650-4725, uvoženo proso 4000 do 4050; pšenična moka tipa «00» 8500-8700, tipa «0» 8100 do 8300, tipa «1» 7700-7900, moka ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Rumene pomaranče extra 85 do 90, I. 75-90, merk. 40-55y rdeče pomaranče extra 100-120, merk 80-90, taroki extra 140-150, I. 110-130, limone I. 60-80, mandarine extra 100-120, I. 70-85, jabolka abbon-danza I. 40-50, merk. 20-40, de-licious extra 120-150, I. 70-90, Imperator I. 40-55, renette extra 100-115, I. 80-110, hruške extra 110-120, I. 95-105; suh česen (netto) 450-550, erbete 80-100, karčofi 40-60 lir kos, korenje krajevnega pridelka 60-70, od drugod 75-110, cvetača 40-45, zelje 50-70, čebula krajevnega pridelka 40-60, od drugod 55-75, dišeča zelišča (netto) 140-170, koromač 100-115, rdeč radič 250-310, zelena solata 170-200, endivija 120-140, trokadero 100 do 250, krompir Bintje uvožen 46-55. majestic 48-50, okrogel krompir Berlino 36-42, paradižniki 200-270, peteršilj 50-80, zelena 80-100, špinača 100-130 lir za kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi domači piščanci extra 950-960, živi domači piščanci I. izbire 900-910, II. 850 do 880, navadni piščanci I. 320 Jo 330, zaklani domači piščanci izbrani 110-120, zaklani piščanci I. izbire 360-410, II. 300-350, danski piščanci 400-500, žive domače kokoši 600-700, zaklane domače kokoši 850-950, sveže uvo-ene kokoši zaklane v Italiji 550-630, uvožene zmrznjene kokoši 400-500, žive pegatke 950-960, zaklane 1000-1300, zaklani golobi I. 1200-1400, žive pure 660 do 700, zaklane 850-1050, uvožene zmrznjene pure 400-500, živi purani 520-530, zaklani 650 do 750, uvožene zmrznjeni purani 400-500, žive gosi 450-530, zaklane gosi 400-700, zaklane race 400-450, živi zajci 470-480, za- MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel) 72.62 208.75 19.2.62 201.50 27.2.62 199,75 Koruza (stot. dol. za bušel) • • . 107.75 102.50 104,75 NEW TORK Baker (stot. dol. za funt) . 31,— 31- 31,— Cin (stot. dol. za funt) . . . 121,— 121- 121,25 Svinec (stot. dol. za funt) . 9.75 9.50 9,50 Cink (stot. dol. za funt) 12,— 12.50 12,00 Aluminij (stot. dol. za funt) 24,— 24 — 24,— Nikelj (stot. dol. za funt) . 81.25 81.25 81,25 Bombaž (stot. dol. za funt) . 35.55 35.55 35,55 živo srebro (dol. za steklenico) 191,- 192- 192,— Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt) . 34.25 34- 34,- LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) 235,— 234.% 236,25 Cin (tunt šter. za d. tono) . 953.50 949,- 954,50 Cink (funt šter. za d. tono) 68.75 68.50 69,75 Svinec (funt šter. za d. tono) • • . 58.25 58 — 60,25 SANTOS Kava «Santos D» (kruzejrov za 10 kg) 844,— 844 — 844,— Cena bakra je v Londonu nekoliko napredovala, prav tako se je okrepila cena cina. Tudi bombaž je napredoval, medtem ko je cena volne ostala neizpremenjena. Na newyor-ški borzi se je cena kakava ustalila, cena sladkorja rahlo napreduje. To se dogaja tudi s kavčukom, medtem ko je kava ohranila prejšnje cene. Teden do 23. februarja je bil po vsem tem na splošno ugoden za mednarodna tržišča. Torku ohranil neizpremenjeno kotači j o 35,55 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Tudi potrošnja bombaža narašča. V Združenih ameriških državah na primer so v prvih 7 mesecih nove sezone potrošili 4,678.000 bal bombaža, medtem ko je znašala potrošnja v ustreznem razdobju prejšnje sezone 4,159.000 bal. KAVČUK klani s kožo 570-630, brez kože 570-700. Sveža domača jajca I. 19-23 lir jajce, II. 17-19, sveža VALUTE V MILANU 19-2-62 27.2.1962 Dinar (100) 66,00 66,00 Amer. dolar 619.98 620,00 Kanad. dolar 588.00 589,00 Francoski fr. 124.70 125,00 švicarski fr. 143.48 143,15 Avstrijski šil. 24.03 24,02 Funt šter. pap 1746.00 1746,50 Funt šter. zlat 6200.00 6100,00 Napoleon 5275.00 5275,00 Zlato (gram) 707.00 707,00 BANKOVCI V CURIHU 27. februarja 1962 ZDA (1 dol.) 4,30 Anglija (1 tunt šter.) 12,07 v2 Francija (100 nov. fr.) Italija (100 lir) Avstrija (100 šil.) Češkoslovaška (100 kr.) Nemčija (100 DM) Belgija (10J belg. fr.) Švedska (100 kron) Nizozemska (100 gold.) Španija (lOOpezet) Argentina (lOOpezov) Egipt (1 eg. funt) Jugoslavija (100 din.) Avstralija (1 av. funt) 8300 0,693 1660 15,00 107.50 8,57 82,75 119,70 7,05 5,00 5,75 0,45 9,55 ŽITARICE V Chikagu je cena pšenice nazadovala od 2013/8 na 200V4 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v marcu. Cena koruze je tudi nazadovala, in sicer od 1055/s na 104 stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v New Torku napredovala od 2,34 na 2,50 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. Na ceno so vplivale zlasti vesti o pičlosti pridelka sladkornega trsa na Kubi. Računajo, da bo Kuba letos pridobila okoli 5,5 milijona ton sladkorja. Kava je v pogodbi «M» nazadovala od 42,76 na 42,41 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. V Združenih ameriških državah so v letu 1961 pražili 22,1 milijona vreč kave, kar predstavlja pravi rekord. Ka-kao je rahlo napredoval na newyorški borzi, in sicer od 19,08 na 19,10 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Svetovni pridelek kakava cenijo na 1,175.000 ton. Potrošnja bo po vsej verjetnosti za 85.000 ton nižja od pridelka. Zaradi tega ni pričakovati, da bi v doglednem času cene na-rastle. VLAKNA Na newyorški borzi je volna vrste suint ostala neizpremenjena pri 121,5 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Londonu je vrsta 64’ s B nazadovala od 993/< na 99V2 penija za funt proti izročitvi v marcu. V Roubaixu je cena nazadovala od 12,95 na 12,75 franka za kilogram. V letu. 1961 se je svetovna potrošnja volne dvignila nekako za 6%, ter je dosegla 1.994 milijonov funtov. Predsednik Avstralskega urada za volno je mnenja, da se bo potrošnja tega vlakna v naslednjih 10 letih povečala za okoli 30%. Bombaž je v New Na londonski borzi je kavčuk vrste RSS nazadoval od 245/i6-243/s na 24 1/16-24 3/16 penija za funt proti takoj, izročitvi. V New Torku je cena nazadovala od 28-28,30 na 28 stotink dolarja za funt proti izročitvi v marcu. Na trg s kavčukom so vplivale vesti o velikih nakupih naravnega kavčuka s strani Sovjetske zveze. KRMA MANTOVA. Seno I. reza 2700-2800, II. reza 2600-2700, II. reza 2500-2600 lir stot, seno iz zdravilnih zelišč I. reza 2300-2400, II. reza 2200-2300, pšenična slama 1350-1450; sestavljena krma za krave mlekarice 5100-5400, krma za prašiče in svinje 5100-5300, pšenične pogače 4250-4350, lanene pogače 6600-6700, krmna moka iz zemeljskih lešnikov 6000 do 6100, moka iz prepečene soje 5900-6000, iz surove soje 5700 do 5800, moka iz sezama 6000 do 6100 lir za stot. OLJE MILAN. Cene veljajo od uvoznika do grosista. Ceylon Orange Pekoe 1650-1900, Ceylon Broken Orange Pekoe 1570-1925, Formo-sa Orange Pekoe 1350-1580, For-mosa Broken Orange Pekoe 1320-1530, Indija Orange Pekoe 1675-1900, China Pekoe 1300 do 1450, Java Orange Pekoe 1550 do 1750. Italijanske tobačne nasade je lani močno napadla pero-nospora. Bolezen je povzročila veliko škodo v vseh predelih, kjer gojijo to rastlino. Pridelek je bil mnogo manjši od pričakovanega in posledice tega so se občutile tudi v tobačni industriji. Kakor znano, deluje tobačna industrija' v Italiji v varnem zavetju, ki ga ustvarja carinska pregrada nasproti tretjim državam. Ta pregrada dosega višino 30% «ad valorem* ter je višja od carinske pregrade med posameznimi članicami Evropskega skupnega trga. Italija uživa v tem pogledu prednost največjega pridelovalca tobaka med članicami EST. Italija sama namreč pridela več tobaka kakor vse ostale članice' EST skupaj. Tako je leta 1959 Italija pridelala 879.000 stotov surovega tobaka, ostale tri članice proizvajalke (Belgija, Francija in Zahodna Nemčija) skupaj pa samo 678.000 stotov. V Belgiji so namreč pridelali 29.000 stotov, v Franciji 495.000, v Zahodni Nemčiji pa 154.000 stotov tobaka. Dokler se skupno evropsko tržišče ne razširi na druge države velike pridelovalke tobaka, kakor na primer na Grčijo in Turčijo, bo ostal položaj Italije v tem pogledu neokrnjen pozneje pa bodo tudi zanjo nastopile težave. V Grčiji, ki je sicer, pridružen član EST in uživa posebne pogoje glede tobaka so namreč leta 1959 pridelali 640.000 stotov tobaka, v Turčiji pa celo 1,302.000 stotov. tStMk KMEČKE ZVEZE Vsi na občni zbor! Kmečka zveza co imela 11. marca svoj redni letni občni zbor. Na dnevnem redu so vsa vprašanja, ki zanimajo naše kmetovalce, tako vprašanje zelenega načrta, vprašanje razla-ščevanja zemljišč, vprašanje skupne mlekarne in druga. Na občnem zboru bo vodstvo Kmečke zveze podalo poročilo o svojem delovanju v preteklem letu. Nato bodo sledile volitve v upravne organe. Vabimo vse kmete, da se udeleže tega važnega snidenja! Bruceloza nevarna bolezen po vojni. Proizvodnja voska je lani dosegla nekaj čez 5 milijonov funtov, ter je bila za 9% višja od proizvodnje v 1. 1960. Sredi preteklega decembra so imeli ameriški čebelarji na razpolago za prodajo okoli 74 milijonov funtov medu, leta 1960 pa ob istem času 56 milijonov funtov. Davek na kokošerejo POMEN TOBAKA V ITALIJANSKEM GOSPODARSTVU Kemikalije v Italiji Dobave škroba v okviru ko imenovanega «januarskega kontingenta» so se začele izvajati šele v zadnjem tednu. Na carinarnicah je še okoli 14.500 ton škroba in predvidevajo, da bodo te zaloge še pred nastopom «majskega kontingenta narastle na 20.000 ton. če bo do tega res prišlo, bodo po vsej verjetnosti majski in septembrski kontingenti skrčeni na 15 odst. Cene se v zadnjem času sučejo med 125 in 130 lirami, toda kmalu nastopi čas, ko bo uveljavljena polna carinska tarifa na uvoz škroba iz tujine. Tedaj bo cena poskočila na 140—145 lir. Te cene veljajo za nizozemsko blago. Za škrob francoskega, češkoslovaškega in poljskega izvora, ki ga pa ni dosti na italijanskem trgu, so cene nekoliko nižje (113—120 lir). Carina za uvoz raztopljivega škroba se je s 1. januarjem letos v okviru Evropskega skupnega trga znižala na 18,60 odstotka. Tako stane dobro nizozemsko blago v Italiji samo 140 lir za kilogram. Cene dekstrina so različne, in sicer se sučejo med 130 lir za domače blago in 143—145 lir za uvoženo blago nizozemskega izvora. Lanska letina tobaka Gospodarstvo je v svoji številki z dne 19. januarja na vedlo na dveh mestih podatke o pridelku tobaka v letu 1961, ki KOVINE Na londonski borzi so v tednu do 23. februarja zabeležili naslednje kotacij e: baker 236 (prejšnji teden 2343/4) funta šterlinga za tono (1016 kg), cin 954V2 (949), svinec 601/2 (5814), cink 703/4 (68Ve) funta šterlinga za tono. V New Torku so bile kotacij e naslednje: baker 30,39 stotinke dolarja za funt (30,31), svinec N.T. 10,00 (neizprem.), cink St. Louis 12 (neizpr.), aluminij v ingotih 26 (neizpr.); antimon Laredo 28—28,50 (neizpr.); lito železo 66,44 dolarja za tono, Buffalo 67, staro železo povprečen tečaj 34,83 (prejšnji teden 36,50), živo srebro 190-193 dolarjev jeklenka po 76 funtov. jih je povzelo iz dveh različnih listov in objavilo na dveh različnih mestih. Znani milanski gospodarski list «11 Sole» je. v svoji izredni številki, posvečeni italijanskemu kmetijstvu, objavil, da se je italijanski pridelek tobaka skrčil od 795.201 stota v letu 1960 na 150.000 stotov v lanskem letu, t. j. za 70%. V naglici smo nekritično te podatke navedli tudi mi. Pripominjamo, da gre za oceno in da je bila očitno že v listu «11 Sole» storjena tiskarska napaka; kajti 30% pridelka iz leta 1960 bi moralo dati 238.561 stotov v letu 1961. Po podatkih drugega lista, ki smo jih ponatisnili, je pridelek lani znašal 489.542 stotov. Milanski «24 Ore» (16. februarja) navaja, da je tobačni pridelek lani znašal 240.000 stotov. Ta podatek se očitno sklada z gornjo navedbo lista «11 Sole», kajti 30% pridelka iz leta 1960 (795.201 stot) da 238.561 stotov v letu 1961. Vsekakor bo držalo, da je lanska proizvodnja bila manjša kakor leta 1960. PROIZVODNJA ALUMINIJA V FRANCIJI NARAŠČA Francoska proizvodnja aluminija je znašala lani 279.163 ton, v letu 1960 pa 235.200 ton, ali okoli 44 tisoč ton manj kakor lani. Tovarne koncerna Pe-chiney so same proizvedle v lanskem letu 226.891, v 1. 1960 pa 187.300 ton aluminija. V italijanskem kmetijstvu tobak ne igra posebno važne vloge. Kosmati dohodek od tobaka dosega povprečno na leto okoli 28—30 milijard lir, to je okoli 1% celotnega kosmatega dohodka. Za primerjavo naj novedemo, da ima kmetijstvo na splošno večjo korist od koruze, in celo dvakrat večjo korist od paradižnikov, če pa upoštevamo, da je gojenje tobaka osredotočeno na nekaj primernih mest v Benečiji. Umbriji, Kampaniji in Apuliji, potem bomo lahko ugotovili, da je tobak za tiste predele naj važnejša kultura. Važnejši pa je tobak za italijansko industrijo in za italijanske potrošnike. Vrednost industrijske predelave tobaka predstavlja namreč okoli 62 milijard lir, italijanski potrošniki pa izdajajo za tobak poprečno okoli 4,4% svojega letnega izdatka. Tudi ob tej priložnosti bi za primer navedli, da potrošimo povprečno več denarja za tobak kakor na primer za olje in maščobe ali za gorivo, ali za električno ener- Kakšne davke morajo plačevati kokošerejci? To vprašanje zanima tudi marsikaterega našega kmetovalca, ki že goji to vejo perutninarstva, ali ki se je namerava oprijeti. Nabava piščet ni podvržena davku na poslovni promet. (Imposta Generale sull’ Entra-V predzadnji številki smo v ta ali kratko IGE); ob nabavi kratko opisali glavne znake te krme in krmnih dodatkov raz-nevarne bolezni pri naših do-1 liku jemo dve možnosti: a) če mačih živalih, predvsem pri * je kupec osebno obdavčen kot goveji živini ter omenili, da je bruceloza nevarna tudi za človeka. Danes hočemo v prvi vrsti poučiti naše živinorejce, kako bolezen ugotovimo in kako živali zavarujemo pred njo. gijo, ali za sladkor, itd. Naj- Podražitev angleškega jekla Od ponedeljka se je angleško jeklo povprečno podražilo za 2,5% ali 25 šilingov pri toni. Podražitev velja za vso trg j vino z jeklom. Do nje je prišlo na podlagi sklepa urada za železo in jeklo (Iron and Steel Board). Do revizije cene bi moralo priti šele meseca aprila; kajti ta se običajno izvrši v določenih presledkih. Sklep tega urada je spravil vlado v precejšnjo zadrego, ker si ta prizadeva, da bi cene ostale nespremenjene. MANJ JEKLA IZ AMERIKE Po podatkih ameriškega ministrstva za trgovino so ame- riške jeklarne proti koncu preteklega leta zmanjšale svoj izvoz na tuja tržišča, medtem ko se je nasprotno povečal uvoz jekla v Ameriko. Uvoz v novembru je na primer znašal 357.000 ton (22.000 ton več kakor v oktobru in 159.000 ton več kakor v novembru 1960) Uvoz v prvih 11 mesecih je ta ko dosegel 2,9 milijona ton ali 200 tisoč ton več kakor v u- strežnem razdobju leta 1960 Izvoz jekla iz Amerike se je žnižal v preteklem novembru ha 193.000 ton ali za 15.000 ton v primerjavi z izvozom v oktobru. večjega pomena pa je tobak za državne blagajne. Vsako leto se namreč od prodaje tobaka steka v državne blagajne okoli 400 milijard lir, kar predstavlja 17% vseh davkov. Zanimivo je, kako se je razvilo gojenje tobaka v Italiji od leta 1955 do današnjega časa. Leta 1955 je bilo pod tobakom 48.000 hektarov površine, leta 1959 pa 56.000 ha. Pridelek, ki je znašal 1. 1955 723.000 stotov, se je dvignil na 879.000 stotov v letu 1959. Vrednost pridelanega tobaka se je dvignila od 23,4 na 29 milijard lir. Državni izdatek za tobak in tobačne izdelke je znašal leta 1957 409 milijard lir, a se je dvignil v letu 1960 že na 555 milijard lir, ali za 35,7% (v istem razdobju je narastla tudi potrošnja tobaka v tujini, in sicer za 8,4% v Belgiji, za 8,5% v'Zahodni Nemčiji, itd. ZUNANJA TRGOVINA DRŽAV EST Glede uvoza in izvoza tobaka iz držav Evropske gospodarske skupnosti naj navedemo, da so te države leta 1957 uvozile 1.720.000 stotov surovega in 57.000 stotov industrijsko predelanega tobaka. Leta 1960 je izvoz dosegel 1,990.000 stotov surovega in 85.000 stotov predelanega tobaka. Pripomniti je treba, da države članice Evropskega skupnega trga izvažajo vsako leto v tujino okoli 200.000 stotov surovega in 100.000 stotov predelanega tobaka. Danes krije Italija samo 2,5% vse potrebe držav EST po tujem tobaku. Cene italijanskega tobaka so konkurenčne, toda kljub temu mora Italija računati z nastopom Grčije in Turčije, ki razpolagata z velikimi količinami tobaka «orientalskih» vrst. Te pa v Italiji ne uspevajo. Italija brani svoj notranji trg pred tem blagom s posebno carinsko tarifo v veljavi za tiste vrste tujega tobaka, katerega cena je nižja od 60.000 lir za stot. Ekskluzivna agencija za prodajo vesp vseh vrst VELIKA IZBIRA RABLJENIH VESP IZVOZ TRSI - Ul. S. Francesco, 44 Ko opažamo v nekem hlevu večkratno zvrženje, več ali manj upravičeno domnevamo, da je hlev okužen po Bangovi bolezni. S točnostjo ugotovimo, da je hlev okužen po brucelozi le s serumom, z alergičnimi, biološkimi ter kulturalnimi poizkusi ali pa z mikroskopom. Navadno take preizkuse delajo v posebnih laboratorijih, kamor živinozdravniki pošljejo na pregled kri domnevno bolnih živali. Alergične poizkuse za ugotovitev bruceloze pa delajo kar na živini v hlevih živinozdravniki sami. živali vbrizgnejo določeno količino formalinom zamorjene kulture klic bruceloze v kožo. Na podlagi nastale reakcije ugotovijo, ali je tako cepljena žival slučajno bolna. Vsekakor bomo bolne koze dali pobiti in zakopati, ker so zelo nevarne za ljudsko zdravje. Tudi ovce bi morali zaklati, čeprav so bolne ovce za ljudsko zdravje manj nevarne. Goveja bruceloza je manj nevarna za zdravje človeka kakor druge. Edino prisilni zakol nas lahko reši te bolezni; toda za to je potrebno veliko kapitala, ki bi ga morala dati na razpolago država za izplačilo odškodnine kmetom, ki bi dali bolno živino zaklati. Pred izvrženjem, ki ga povzroča bruceloza, zavarujemo zdrave junice, preden jih ženemo k biku z vbrizganjem na poseben način pripravljenih klic bruceloze. Nalahko okužena žival bo z lahkoto prenesla brejost do konca, ne da bi prišlo do zvrženja. Paziti je treba, da ne pride zdrava živina v dotik z bolno. Kupovali bomo živino v domačem okolju, kjer ne razsaja bruceloza. V primeru, da si hočemo nabaviti živino drugje, kupimo mlado spolno še nerazvito žival. če pa smo kupili živino iz dvomljivih hlevov, dajmo jo v poseben prostor za toliko časa, dokler ne bo živinozdrav-nik z razpoznavnim cepljenjem ugotovil, da je žival zdrava. Bodimo pozorni na vse primere izvrženi a in neočiščeni a pri kravah. Ko opazimo primer zvrženja v hlevu, razkužimo prostor okrog in pod živaljo in pokličimo živinozdravnika. Da se krave pripravljajo na zvrženje, bomo spoznali po sledečih znakih: imajo oteklo vime in sramnico, skozi vagino izločajo rdečkasto tekočino in njihovo mleko se spremeni. Takšne krave, ki kažejo podobne znake, oskrbujmo nazadnje. Zdravljenje bruceloznih živali se ne obnese, ker sodobna medicina še ne pozna orimer-nih zdravil. dr. D. R. REKORDNA PROIZVODNJA MEDU V AMERIKI V Ameriki so čebelarji v lanskem letu nabrali nekaj čez 274 milijonov funtov medu, ali 6% več kakor leta 1960 ter 1% več kakor leta 1952, ko je bila dosežena največja proizvodnja živinorejec (davek Ricchezza Mobile kategorije B), potem je ta dolžan plačati 3,30 odst. prometnega davka na vrednost nakupljene krme in dodatkov; b) če kupec ni obdavčen kakor živinorejec, je oproščen vplačila omenjenega davka Ta razlika velja samo za nakupe krme in krmnih dodatkov v navadnih trgovinah. Kokošere-jec, ki bi si nabavil to blago neposredno pri tovarnarju ali grosistu, bi moral v vsakem primeru odšteti 3,30 odst. prometnega davka na vrednost izstavljene fakture. Prodaja perutnine grosistom ie oproščena prometnega davka, ker se to gospodarsko delo še ne šteje kot «prehod k potrošnji* in ni zaradi tega podvržen ustrezni obdavčitvi. Nabava opreme za kokošerejo je podvržena obdavčitvi v razmerju^ 3,30 odst. (prometni davek),, če je dobavitelj indu-strijec ali grosist, je oproščena, če je dobavitelj obrtnik ali trgovec na drobno. Kmet in vrtnar v začetku marca NA NJIVI: Slabo vreme nas je v zadnjih dneh oviralo pri pripravah na spomladansko se- tev. Zaradi tega bomo ob lepšem vremenu nekoliko pohiteli, da nadoknadimo zamujeno. Če še nismo utegnili, bomo podorali gnoj za okopavine. O-zimnim žitom bomo dodali nekaj dušikovih gnojil v obliki nitratov. Ta gnojila je treba trositi večkrat v manjših obrokih. Na 1000 kv. metrov posevka natrosimo vsaka dva tedna okoli 15 kg nitrata. Z njiv moramo odstraniti koruzno slamo; na odoru jo zažgemo, da tako uničimo črve koruznega molja, ki so v slami. V VINOGRADU: Dokončujemo z obrezovanjem in vezanjem. Trhle kole zamenjamo z novimi; vinograd okopljemo in pognojimo s hlevskim gnojem, kateremu smo dodali nekaj u-metnih gnojil. SADNO DREVJE: Še je čas za zimsko škropljenje sadnih dreves. Pri tem opravilu moramo paziti, da ne poškodujemo morebitnih pogajanjočih popkov; letos niso sadna drevesa v tem pogledu posebno zgodna zaradi mrzlega vremena. NA VRTU: Pohitimo s pripravljanjem zemlje za setev pomladanskih zelenjadnic V r,ople grede sejemo paradižnik, jajčevec, papriko, ze’cno, kumarice in solato, če se vreme obrne na toplo, moramo z zalivanjem oskrbeti posevkom dovolj vlage. Zalivajmo z vodo, ki smo jo pustili, da se segreje na soncu in opravljajmo to delo samo v opoldanskih urah. CENA JUGOSLOVANSKEGA MESA OB MEJI V mesnici v Dutovljah prodajajo meso po naslednjih cenah: goveje za juho 410 dinarjev kilogram. Goveje brez kosti (iz zadnjega dela) 660 dinarjev, telečje s kostmi iz zadnjega dela po 600 dinarjev, brez kosti pa 880 dinarjev kilogram. Zaradi primerjave navajamo cene v tržaških mesnicah: goveje meso za juho od 520 lir kg naprej, brez kosti od 800 naprej, telečje meso s kostmi od 1000 lir naprej in teletina brez kosti od 1200 lir za kilogram navzgor. JtthAAUAOfUl fofteA, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517 Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo-^ — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodaj anje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, 'Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Pl oče - Bar. Vrunsatlriii 1MPORT- E X P O R T VSEH IN VRST LESA, TRDIH STROJEV ZA GORIV, EKSOTOV LESNO INDUSTRIJO TRST — Sedež; ulica Cirerone 8-II — Tel. 30-214 IHTOORT UVOZ - IZVOZ - ZAti 1'UPSTVfl TRST, Ul. Cicerone 8 Telef. 38 136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegr-; lmpexport - Trieste UVAŽA: VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRADBENI MATEHIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO ' X - Posreduje po Tržaškem in Gonskeft. r r.azumu Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije BESTI - ŠPEDICIJA Časa i“r£Ts GORIZIA MOBILI MA DALOSSO XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740 Pohištva - dnevne sobe - oprema za urade - vozički - posteljice TRST-TRIESTE, ul. SiaMne permafles Razstave: Ul. Valdirivo, 29 - Ul. F. Filzi, 7 k v t, d 71 t h ti S| 71 U d s, 81 81 Si n Sl p b si P Sl Vi d Sl Tl Si P n d bi K Sl n t, U