PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini flbb. postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. St. 106 (7600) TRST, četrtek, 7. maja 1970 iti jaf ijo- « ti vs«! lo st* ninistr iitdj Mi in s- ,pri»! ODPRTE TRI NOVE FRONTE NA KAMBOŠKEM OZEMLJU Nove ameriške divizije vkorakale v Kambodžo v brezuspešnem iskanju partizanskih taborišč Sedaj je na kamboškem ozemlju 50.000 ameriških in sajganskih vojakov - Sihanukovi oddelki se približujejo Phnom Penhu - Številne države že priznale Sihanukovo vlado - Odpovedana včerajšnja seja pariških pogajanj za Vietnam - Študentski protesti v ZDA 9. MAJA 25.LETNICA OSVOBODITVE LJUBLJANE žaro«J i*p£ ! avo *>) »rotes^ • na ™ i zap e 5*1 ,nice ' Dolkov 1^,, MJCON, 6. — Američani so odprli tri nove fronte na kamin j 1* ozem|jU/ Mer je sedaj več kot petdeset tisoč vojakov ZDA _»uznega Vietnama. Iz dneva v dan pa postaja bolj očitno, da ainia vojaška operacija nobenega uspeha, pač pa pomeni samo nez- ‘ko tragedijo za trpinčeni kam boški narod. V Z8."1 voiaškim operacijam, ki so L|. e*u na področjih «papiginega v Una“ |n «ribičevega trnka, ter j. .,,neri proti Se Sanu v bližini l'.**® z Laosom, so danes dodali še 5nn?rVa' pri kateri sodeluje kakih n. j- ^i^ov 25. ameriške pehot-l "Vizije, se odvija na področju vasi Kompong Trach v Pgajini Prey Veng ter je ne-razširitev akcije v «papi-£7®? kljunu*. Drugi dve potekata severno od ^ribičevega sa», pn njih pa sodelujejo enote {J*® ameriške konjeniške divizije, ■ • ameriškega oklopnega regimen južnovietnamske pehote. S g® ?oyimi operacijami je število in sajgonskih vojakov v J^!®odži, ki je v začetku invazije snvf“° 20.000 mož, naraslo, kot ^ omenili, na 50.000. ^vizije prodirajo nemoteno na T?bcško ozemlje ter srečujejo v - Vr)ern ie civilno prebivalstvo, ki j-L^ejo iz svojih dcmov proti °a področje, ki je pod nad-režima generala Lon No-{u, .* se pa iz dneva v dan krči. jj?? skoraj neznatni spopad so za-blizu Se Sana: po poročilih JTfiškega poveljstva sta bila u-jul. ova «komunista» in en ame-til v°jaik, drugi vojak ZDA pa je ^ ranjen. Y^®®r*ške čete so danes vkorakale Ves 10 Soovd na področju «ribiče-trnka*. Topništvo in letalstvo ^avesto včeraj ves dan bombar-8a skoraj popolnoma uni-rUj_?,heriški vojaki niso našli med trme* ■ S®" žive duše, pač pa samo avh>< nS ^1 kamboških prebivalcev " h je njjj ’ ki se niso pravočasno umak-V(jr'ijv še neporušene trgovine so so r..y°iaki ter odnesli vse, kar Ije, u :. zaboje piva, kovčke, čev-^ure bi celo motorno kolo. kjj-L^nega večjega spopada na m?1 ozemlju je1 prišlo da-kih 2 bužini vasi Koki Thom, ka-u kilometrov od Phnom Penha, Nne Vema bataljonoma kamboške vik n y^jske in enotami Sihanuko-^‘zanov. Koki Thom leži ka-Neak j i°metrov severozahodno od ttki vij Un®a’ Postaje trajekta na sile *le’u*''gu, ki so ga protivladne <8 oV^ nekaj dnevi zasedle. Vese, j sP°Padu so dokaj nejasne. Zdi tavjo*: vladne enote skušale spet %>rriLNeak Leung, da pa so jih St^ °db«li. Po nepotrjenih ve-V bi bili boji v teku tudi ■>o o* ®U’ samo 32 kilometrov juž-k' vnif}r6si(>kuce. Glasnik kamboš-"ob^jL . Pa je izjavil, da nima jv, ^formacij v tej zvezi. Ia4kotrome‘- . t Ivsei ugoslo inišct- 1» dežej4 ir- Tfa Trstu za j.il* em ne- "A dczCM oznaf V sto i24 itfgrj poavfl Ijani^ V a nov sve1 4 , M IVtA AIKUIU) % Priznala novo vlado LR Ki-T Kor? ni° Pa še Sirija, Sever-Sevmu Vietnam in. C^viia ^ tiskovne agencije, Ju-Pričakujejo, da bo tudi n ,zveza v kratkem diplo-^^Priznala Sihanukovo vlado, jNvs^Ka invazija Kambodže, ,ji ategnj. Ja Severnega Vietnama *a n- zel° hude posle-^W '^stranska pogajanja o hi PhšL,’ ki so v teku v Parizu. 41 dru^1 hi8 Ponovno bombardira- ^ .]fl SniiAMnnrtn \71 /ifn O Q Djikioj^^aeto sejo konference, ki s- “iti danes, so predstavna Vietnama in južno-4-^41; revolucionarne vladeod-a'amenju protesta proti . Vi?11 bombardiranju Sever-1^, i* Ki je povzročilo, C? ha^^al °a tiskovni konfe-delegat Thanh Le, JCSib »ye med civilnim prebi-t °trok' žrtvami je bilo tudi krso hh Le je obtožil ZDA, Oatdir-he obvezo o prekinitvi m delovn^ r*‘Ja sevemovietnamskega tiSpa ni? .Podlagi katere so se »vnit^ja začela. Hanojski jo opozoril ZDA, da naz? vojna dejanja na od-i/11 vplivala na konferen-fh?? tJ? Nixonova vlada nada toJl? Lk^ardiranje — je dejal ^ bo nosila celotno od-hude posledice svojih - sajgonska invazija Podporo generalu Lon #35uv2?klI “ \ pr^,1111 ^ IIPl/ii i tipno ninillci. n. S študentje zažgali poslopje vojaške uprave ter nato s praznimi steklenicami obmetali gasilce, ki so prihiteli gasit požar. V Filadelfiji je 2000 študentov priredilo protestno povorko, prav tako je bila množična demonstracija v Salt Lake Ci-tyju, kjer so vrgli bombo proti neki vojašnici. Do spopadov med študenti in policijo je prišlo na univerzah v Berkeieyju, Buffalu (New York) in Washingtonu. Incidenti so bili v Austinu v državi Texas, v Moscovvu (Idaho) in v Los Angelesu, kjer so najmanj 60 študentov aretirali, potem ko je 2000 demonstrantov skušalo zažgati neko vojaško poslopje. Nixon je danes, kot je sporočil glasnik Bele hiše Ziegler, odbil prošnjo za sestanek, ki so jo naslovili nanj rektorji številnih univerz, da bi jim obrazložil svoj sklep o invaziji Kambodže. Glasnik je tudi sporočil, da je predsednik Ni-xon v pričakovanju incidentov odpovedal nameravani obisk v dveh zgodovinskih krajih v Frederick-sburgu v državi Virginia. Ljubljana, sne vseljudskega slovenskega upora zoper okupatorja Ob tej zgodovinski obletnici bo mesto Ljubljana prejelo najvišje priznanje za hrabrost, red narodnega heroja Jugoslavije (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 6. — «9. maja poteka 25 let odkar to zmagovite enote narodnoosvobodilne vojske osvobodile srce štiriletnega junaškega boja slovenskega naroda, našo drago Ljubljano. Z zmago revolucije so bili ustvarjeni temelji ljudski oblasti in družbenemu samoupravljanju, ki so omogočili ustvarjalni razmah delovnih ljudi našega mesta. V teh 25 letih je Ljubljana napredovala bolj kot poprej v dolgih stoletjih. Zato ob letošnjem 9. maju istočasno proslavljamo 25-letnico osvoboditve in četrt stoletja izrednih ustvarjalnih uspehov delovnih ljudi Ljubljane*. Tako se glasi uvod razglasa, ki so ga danes namenili prebivalcem Ljubljane mestna skupščina in vse družbeno - politične organizacije v Ljubljani pod gesiom «Praznuje naj vsa Ljubljana*. Osrednja kulturna prireditev bo 8. maja ob 20. uri v letnem gledališču v Križankah pod naslovom «Ljubljana srce vseljudskega slovenskega upora zoper okupatorja*. Na tej prireditvi bodo sodelovali orkester Slovenske filharmonije, partizanski invalidski pevski zbor, mešani zbor slovenske filharmonije, mešani zbor Opere slovenskega narodnega gledališča, mešani zbor radiotelevizije Ljubljana, mešani zbor Akademskega pevskega zbora «Tone Tomšič* in igralci Drame slovenskega narodnega gledališča in Mestnega gledališča ljubljanskega. Po kulturni prireditvi bo v lepo urejenem predelu stare Ljubljane, v Križankah, v Vegovi ulici, na Bregu, na Novem trgu, pri gostišču «Pri mačku* in na ribjem trgu vseljudsko rajanje, kjer bodo na prostem nastopali folklorni ansambli in številni plesni orkestri. V soboto, 9. maja ob 9. uri bo na grobišču podlih na Žalah komemoracija, kjer bodo položili vence predstavniki republike, mesta Ljubljane, glavnih mest drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin ter predstavniki tujih prijateljskih mest, ki bodo prišli na slavje Ljubljane. Najpomembnejša proslava pa bo splošni zbor delovnih ljudi Ljubljane v veliki dvorani Tivoli, 9. maja ob 11. uri dopoldne, ko bo mesto Ljubljana prejelo za svoje velike bojne napore in žrtve v skupnem boju jugoslovanskih narodov za osvoboditev najvišje priznanje za hrabrost, «red narodnega heroja Jugoslavije*. Osrednje prireditve se bodo končale v nedeljo ob 11. uri ob zaključku tradicionalnega pohoda in tekmovanj po poteh partizanske Ljubljane, kjer se bodo poleg številnih udeležencev pohoda, borcev domicilnih partizanskih enot in ešalona jugoslovanske armade, zbrali številni Ljubljančani. Drago Košmrlj iiiitiiiiiilliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiilliiiMiiiiiimtiiiiiniiiiiiiiiliiiitiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiintniiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiuiiitiiiiiiniiiiimiiiiiiiimmiiHi.HHiiiiiiiiiiiHiiimniliiiiiii.iiiiMUtiiiimmiiiMiiiiimiHiiiiiiuiiiiimiiinu VČERAJ PO RIMSKIH ULICAH Mladinska manifestacija proti imperializmu ZDA V prvih vrstah mladinci: KPI, PSI, PSIUP, PRI in ACLI • Nabiralna akcija CGIL RIM, 6. — V Rimu je bila danes velika, mirna študentska in mladinska manifestacija proti ameriški imperialistični politiki v Kambodži. Po uradnih vesteh je bilo v obsežrv povorki preko deset tisoč oseb, povorko pa so otvorili mladinci KPI, PSI, PSIUP, PRI in ACLI. Tudi ta politični okvir je zanimiv in pomemben, saj je šlo za zelo široko doseženo enotnost na-predneje usmerjene mladine. Povorka se je pričela odvijati o-krog 17. ure iz Rimske univerze, kjer so bili organizatorji skupine ^študentskega gibanja*, »združenja italijanskih komunistov marksistov-leninistov*, »potere operaio* in sorodne manjše organizacije. Osnovna značilnost te povorke je bila dokaj resna notranja organizacija in pripravljenost, da se zavrnejo vse provokacije, za kar so delili opozorilne letake in so vzpostavili notranjo varnostno službo. Manifestanti so prehodili vse o- srednje rimske ulice in so se mirno razšli na Trgu Edera. Policaja je bila sicer prisotna z zelo moč, nimi silami, vendar ni prišlo do nobenega incidenta. Iz Urbina poročajo, da so študentje zasedli urvverzo zaradi protesta proti ameriški politiki. Manjša skupina študentov je izobesila zastavo ljudske republike Kitajske ter napise o Maocetungu. CGIL je pričela z nabiralno akcijo v korist »ljudstev Indokine* ter pozvala vse delavce ter državljane, da naj prispevalo v znesku e-nega dolarja, s čimer naj izrazijo svoje ogorčenje proti velikemu imperialističnemu kapitalu. Podobna manifestacija kot v Rimu Je bito tudi v Milemu, kjer se Je zbralo nekaj tisoč oseb in predvsem mladincev. V Milanu Je dala pobudo za manifestacijo mladinska organizacija KPI, pridružili pa so se Ji mladinci PSIUP in ACLI. OB IZREDNO POJAČANIH VARNOSTNIH UKREPIH Včeraj so na Hradčanih podpisali pogodbo o prijateljstvu med ČSSR in SZ Hladna in hrmalistkna govora Husaka in Breiajeva PRAGA, 6. — Lanes dopoldne I nost obeh dežel, da bosta branili so v zgodovinski gotski dvorani v ČSSR socialistične pridobitve Vaclava na Hradčanih podpisali Brežnjev je nato govoril o zvesto-dvajsetletno pogodbo o prijateljstvu, bi obeh držav Varšavskemu paktu sodelovanju in o medsebojni po-'ter zaključil, da pogodba vsebuje m o moči med ČSSR in Sovjetsko zvezo. Pogodbo sta podpisala za Sovjetsko zvezo generalni tajnik KP SZ Brežnjev in predsednik vlade Kosigin, za ČSSR pa generalni tajnik KPČ Husak in predsednik vlade Strougal. Nič točnega se ni v naprej vedelo, kako bo potekala svečanost in so Pražani izvedeli za podpis šele nekaj minud pred dogodkom, ko so svečanost prenašali direktno po TV. Na svečaonsti so bili prisotni člani CK KPČ, vseh treh vlad, predstavniki nacionalne fronte in sovjetska vojaška delegacija, ki jo je vodil maršal Zaharov. Po tej svečanosti je sledilo zborovanje, ki je bilo na trgu pred dvorano, ki pa je zagrajen in spada v notranji del gradu. Na trgu je bila množica okrog 2 tisoč o-seb, ki so prišli na trg izključno z vabili. Na trgu je bilo prisotnih tudi nekaj zapadnih novinarjev, vendar brez običajnih prevajalcev, katerim niso dovolili vstopa. Gustav Husak je v svojem govoru zagotovil, da bo Češkoslovaška ostala zvesta Sovjetski zvezi in da podpisana pogodba odpira češkoslovaškemu ljudstvu nove perspektive za nadaljnji razvoj. Husak je dejal, da bodo zvesto izpolnjevali pogodbo, da bodo stali trdno ob SZ, ker se zavedajo da so za-padne meje ČSSR istočasno tudi meje socialistične skupnosti ter da je razvoj ČSSR možen samo ob tesnem zavezništvu s SZ. Husak je govoril tudi o preteklih dogodkih, češ da so reakcionarne sile zavedle tudi nekatere poštene osebe, ker jim je to dopustilo šib-bo partijsko vodstvo. Zaradi tega tudi pošteni ljudje niso takoj v pravilni meri razumeli »bratske pomoči Sovjetske zveze*. Brežnjev pa je trdil, da je nova pogodba v interesu obeh držav ter da temelji na načelih »pravne enakopravnosti, suverenosti in neodvisnosti obeh strank*. Nova pogodba vsebuje načela medsebojne bratske pomoči, sodelovanje na vseh Tank sajgonske vojske v Kambodži na področju tako imenovanega »papiginega kljuna* področjih in izraža trdno odloče- .................................................................................................m.................... Pripravljalni sestanek za srečanje Brandt-Stoph tudi načelo o mirni koeksistenci med državami z različnim družbe ni-m ustrojem. Besedilo nove pogodbe so objavili šele danes, čeprav je bilo izdelano in parafinirano že pred meseci in je o njem že razpravljal ter ga odobril češkoslovaški parlament. Ozračje v Pragi je napeto zaradi izredno obsežnih policijskih varnostnih ukrepov, da bi preprečili incidente in morebtne napade na sovjetske voditelje. Zaradi tega se vrše tudi vse slavnosti nenapovedane in ob prisotnosti stro go izbranih oseb. Po mestu krožijo policijski avtomobili, policisti pa legitimirajo ljudi in to tudi tuje turiste. Agencija TASS je sporočila, da je Svoboda včeraj izročil Brežnje-vu najvišje češkoslovaško odlikovanje red junaka ČSSR, za njegove zasluge pri osvoboditvi ČSSR in pri »razvoju prijateljstva in sodelovanja med narodi ČSSR in SZ* Visoki odlikovanji red »zlatega leva* pa je Svoboda podelil Kosiginu. Brežnjev in Kosigin pa sta izročila sovjetska odlikovanja »rdeče zve zde* Bilaku in Lenartu. BONN, 6. — Danes je prispela v Bonn delegacija funkcionarjev vzhodnonemške vlade, ki ima nalogo, da se dogovori s funkcionarji bonske vlade o pripravah za sestanek v Kasslu 21. maja med Brand tom in Stophom. Vzhodnonemško delegacijo jo vodil visok funkcionar predsedstva vlade Nemške demokratične republike Schuessler, ki je že vodil pripravljalne razgovore in priprave za sestanek na vrhu med dvema Nemčijama v Erfurtu, kjer sta se prvič srečala predsednik vzhodnonemške vlade Stoph in pred-nekaj tisoč civilistov sednih zahodnonemške vlade Brandt. Zahodnonemško delegacijo je na današnjih razgovorih vodil ministrski ravnatelj Sahm. Načelnik delegacije Zvezne republike Nemčije je obrazložil časnikarjem nalogo obeh delegacij, ki morata predvsem rešiti konkretna vprašanja tehnične in protokolarne narave za srečanje med Brandtom in Stophom v Kasslu. Po današnjem sestanku je vzhodnonemška delegacija zapustila Boni) in se vrnila v vzhodni Berlin. V Bonnu so Schllsslerju pred povratkom izročili pismo Brandta z vzhodnonemškega predsednika vlade Sto-pha, v katerem zahodnonemški kancler odgovarja na včerajšnje Stophovo pismo. O vsebini Brand-tovega pisma Stopbu se ni ničesar zvedelo. Toda ministrski podtajnik za informacije bonske vlade Ahlers je izjavil, da Stnphova poslanica Brandtu ni bila pesimistične vsebine, ki bi lahko postavila v dvom uresničitev drugega srečanja na vrhu med obema Nemčijama. Ob zaključku današnjih pripravljalnih razgovorov za sestanek Brandt - Stoph je predstavnik za-hodnonemške delegacije izjavil časnikarjem, da med razgovori niso naleteli na nobene težave pri do- ločitvi tehnično - protokolarnih vprašanj za srečanje v Kasslu. V Bonnu se je zvedelo, da sc bosta delegaciji, ki sta se danes sestali, ponovno srečali pred 21. majem v Kasslu, da določita še nekatere podrobnosti v zvezi s tem važnim sestankom. Kot poroča vzhodnonemška tiskovna agencija «ADN», je Stoph v svoji poslanici opozoril Brandta, da zahodnonemška vlada še ni določila osnovnih pogojev in jamstev enakopravnosti in nediskriminacije v zvezi s prihodnjim večanjem v Kasslu. Danes so' napovedali stavko za neodoločen čas vodilni državni fun-cionarji, ki se boje, da bodo oškodovani zaradi zahtev sindikatov vseh ostalih kategorij državnih uradnikov. Stavkati bodo pričeli v petek. Med njimi gre za številne funkcionarje prefektur, za katere zakon določa točne obveznosti v zvezi z volitvami in kolikor bi se ta stavka zavlekla, ki lahko prišlo do resnih težav v zvezi z upravnimi volitvami 7. junija. Danes so se sporazumeli za novo delovno pogodbo za uslužbence pivovarn, ki predvideva zvišanje plač za 80 lir na uro za vse v enaki višini in vrsto pomembnih normativnih izboljšanj ter med njimi petdnevni tedenski umik po 40 delovrvh ur na teden. Na ministrstvu za delo so danes podpisali delovno pogodbo med vsedržavnimi sindikalnimi organizaci-cijami in sind:katom tekstilnih in-dustrijcev. Pogodbo so dosegli po posredovanju ministrstva 24. aprila in so jo sedaj ratificirale skupščine delavcev. Predsednik Zambije na obisku v Jugoslaviji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Predsedmk republike maršal Tito s soprogo je prisrčno pozdravil danes opoldne na beograjskem letališču predsednika republike Zambije dr. Kennetha Kaundo, ki je s soprogo in sodelavci prispel na šetdnevni u-radni obisk v Jugoslavijo. Na sprejemu na letališču so bili med drugimi tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, Krste Crvenkovski, Marjan Brecelj, Mrko Tepavac, številne druge visoke jugoslovanske osebnosti, člani diplomatskega zbora, ter domači in tuji novinarji. Prebivalstvo Beograda je visokega gosta iz prijateljske Zambije toplo pozdravilo na njegovi poti z letališča do rezidence na Dedinju. Popoldne je predsednik Kaunda s člani spremstva položil venec na grob neznanega junaka na Avali, zatem pa se je skupno s predsednikom Titom in njegovo soprogo udeležil slovesne seje mestne skupščine Beograda, kjer je bila predsedrvku dr. Kaundi izročena listina častnega meščana glavnega mesta Jugoslavije. Po seji sta predsednika s svojimi spremstvi obiskala Kalemegdansko teraso in vojni mozej na Kalemegdanu. Nocoj sta predsednik Tito in njegova soproga v palači zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu priredila slovesen sprejem v čast visokega gosta iz Zambije. Med uradnimi razgovori, ki se bodo pričeli jutri, bosta predsednika izmenjala misli o najpomembnejših vprašanjih mednarodnega življenja in dvostranskih odnosov. Predsednika bosta, kot se pričakuje, posvetila posebno pozornost bodočemu delovanju neuvrščenih in bodočemu sestanku neuvrščenih na vrhu, ki bo, kot se predvideva, septembra v Lusaki. B. Božič Delegacija partizanov SFRJ v Rimu RIM, 6. — Italijanska federacija prostovoljcev za svobodo je danes na svojem sedežu sprejela delegacijo Zveze borcev iz Jugoslavije, ki jo vodi podpredsednik gen. Vasilij Zmajevič. V sporočilu je rečeno, da so prisostvovali tovariškemu srečanju predstavniki nacionalnega združenja divizije Acqui, združenja prostovoljcev za svobodo iz Lombardije in Veneta, združenja krščanskih partizanov in drugih združenj. Jugoslovanske partizane je pozdravil podpredsednik FIVL posl. Canestari, ki je podčrtal občutke velikega prijateljstva, ki povezuje italijanske partizane s svojimi slovanskimi brati v skupnih idealih svobode in miru, za katere so se borili in zmagali. Jugoslovanska vlada o položaju na Indokini (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Zvezni izvršni svet Je danes pod predsedstvom Mitje Ribičiča proučil najnovejše poslabšanje položaja v jugovzhodni Aziji. Ob tej priložnosti je zvezni izvršna svet izrazil globoko zaskrbljenost in ostra obsodil intervencijo ameriških čet v Kambodži kot napad na neodvisnost in oze meljsko celovitost neodvisne Kambodže. Zvest načelom miru, neodvisnosti in spoštovanja suverenosti je zvezni izvršni svet zahteval brezpogojni umik oboroženih sil ZDA in njihovih zaveznikov Iz Kambodže in Južnega Vietnama ter prenehanje bombardiranja Severnega Vietnama. Zvezni izvršni svet je u-radno priznal ustanovitev kraljeve vlade nacionalne enotnosti Kambodže pod vodstvom nacionalne združene fronte Kampučija ln ugotovil, da Je trajni mir na področju Indokine mogoč samo ob spoštovanju zakonite pravice narodov Vietnama, Kambodže in Laosa, da sami odločajo o svoji usodi. B. B. uiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiimmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiimiiiiimiiiN V poslanski zbornici razprava o referendumu Manevri liberalcev in demokristjanov o zakonskem predlogu glede razveze zakona Vodilni funkcionarji proglasili stavko za nedoločen čas RIM, 6. — Danes se je zaključila 48-urna stavka poldržavnih uslužbencev, ki so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije, ki zahte vajo reformo celotnega sektorja. RIM, 6.Danes sta redno zasedali tako poslanska zbornica kot senat. V zbornici so obravnavali zakon o referendumu in so spregovorili trije komunistični poslanci, ki so obrazložili stališče KPI. Komunistična skupina je mnenja, da je referendum sicer oblika tes nejšega ljudskega sodelovanja pri javnih odločitvah, vendar pa istočasno tudi ne more prikrivati, na kak način in s kakimi cilji prihaja po 22 letih do izvrševanja u-,stavne obveznosti. Gre za enostransko pobudo, ki ima strogo omejen značaj in ko se ne skuša premostiti tradicionalni prepad, ki loču je opozicijo od vladne večine. V poslanski zbornici je danes minister za notranje zadeve Restivo odgovoril na vprašanja neofašističnih poslancev o smrti misovskega aktivista Uga Venturinija, ki je preminil zaradi rane, ki jo je dobil med zborovanjem posl. Almi-ranteja v Genovi. Minister je povedal, da je prišlo do izgredov, ko je skupina kakih 300 anarhistov in pro-Kitajcev motila zborovanje, ko so metali kamenje in druge predmete na precej velike razdalje in ko je bil misovski aktivist ranjen v glavo. Minister je obžaloval, da gre ponovno za žrtvovanje človeškega življenja. Misovci niso bili zadovoljni z njegovim odgovorom in so zahtevali, da se odstavi genpv-ski kvestor. V senatu se je danes nadaljevala razprava o zakonskem predlogu o deželnih financah. V komisiji za sodstvo senata se je nadaljevala razprava o zakonskem predlogu o razvezi zakona. Liberalci so predlagali, da bi razpravo o razvezi takoj brez nadaljnjega odlašanja prenesti v senat ter so hoteli na tak način priti v prve vrste borcev za razvezo, dejansko pa so hoteli preprečiti diskusijo o finansiranju dežel. Demokristjani pa so obratno na osnovi pravilnika zahtevali, da se razprava odloži za dva meseca. Oba manevra so preprečili socialisti, ki so zahtevali in tudi dosegli, da se zaključi diskusija v komisiji in da se bo pričela razprava o razvezi zakona v senatu takoj po 7. juliju ter da se končno ne bo prekinila razprava o deželnih financah. Kardelj se je sestal z zastopniki čilskih levičarskih strank SANTIAGO, 6. — član sveta federacije Edvard Kardelj je imel danes izčrpne razgovore z zastopniki vodilnih levih strank Čila. Med drugim se je Kardelj sestal in imel dveurru razgovor z zastopniki KP Čila in z zastopniki socialistov. V teh razgovorih je bilo izraženo zanimanje za splošni razvoj Jugoslavije, posebno pa za izkušnje Jugoslavije v socialistični izgradnji. Vreme včeraj: Najvlšja temperatura 17.2 stopinje, najnižja 11,2, ob 19. uri 15.3 zračni tlak 1013,2 ustaljen, veter 5 km/h zahodnik, vlaga 84 odst., nebo 3 desetinka pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 13,8 stop. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 7. maja VNEBOHOD '.t: Sonce vzide ob 4.44 in zatone 19.19 — Dolžina dneva 14.35 — Lu‘ na vzide ob 5.17 in zatone ob 22.w Jutri, PETEK, 8. maja MIHA 1 VČERAJŠNJE SEJE UPRAVNEGA SVETA LUKE Od sredstev iz «modrega načrta* doslej prejeli le dva tovornjaka Poročilo predsednika dr. Franzila ■ Mednarodni politični zapletljaji so lani občutno škodovali prometu čez Trst Včeraj se je sestal upravni svet neodvisne ustanove za tržaško pri stanišče. V začetku zasedanja so prisotni sklenili posebej pozdraviti novega ministra za trgovinsko mornarico Marmironija in podtajnika Cervona, kakor tudi novega podtajnika za zunanjo trgovino Belcija, ki si je svoj čas prizadeval za rešitev vprašanj, povezanih z nastankom pristaniške ustanove. Sklenili so tudi, da se bodo posebej zahvalili dosedanjemu ministru za trgovinsko mornarico Colombu za razumevanje, ki ga je pokazal za časa svojega mandata za probleme tržaške luke. Predsednik dr. Franeil je nato povedal, da je deželni odbornik za industrijo in trgovino namenil pristaniški ustanovi vsoto 500 milijonov lir za gradnjo najnujnejših tehničnih naprav v luki. Odbornik se je odločil za ta korak spričo zamude, s katero se uresničuje tako imenovani »modri načrt* za italijanska pristanišča. Upravni svet je nato sprejel pravila, po katerih se bo odvijalo delo v pristanišču po vpeljavi druge delovne izmene. Sledila je razprava o obračunu za leto 1969. V zvezi s tem je dr. Franzil ponovno povzel glavne postavke iz lanskega prometa in nakazal ukrepe, s katerimi namerava luška ustanova pospešiti blagovni tranzit v letošnjem letu in v prihodnje. Lanski promet je kakor znano dosegel 24,073.525 ton, kar predstavlja napredek za 14,3 odst. v primeri z letom 1968. Trst je s tem zasedel sedmo mesto med največjimi lukami Evropske gospodarske SKupoosti, saj ga na tem spisku presegajo le Rotterdam s 183 milijoni ton, Antwerpen z 79 mil. Marsej s 65 mil., Genova s 53 mil., Le Ha vre s 50 mil. in Hamburg s 40 milijoni ton. Dovoz blaga se je lani dvignil za 14,1 odst. ter dosegel skupaj z dovozom surovega petroleja za naftovod 21,825.502 ton. V primeri z letom 1968 pa se je lani povečal zlasti dovoz nafte, a tudi dovoz kosovnega blaga, premoga in rud, medtem ko se je dovoz blaga v razsutem stanju, žit, oljčnih semen in lesa v večji ali manjši meri skrčil. V odvozu so lani zabeležili 2 milijona 248.023 ton prometa, kar pomeni napredek za 14 odst.; povečale so se dobave raznih potrebščin za ladje in posadke, odvoz mineralnega olja (za 9,9 odst.), rud (za 27,7 odst.), žit, oljčnih semen, premoga in drugega razsutega blaga. Zmanjšal pa se je odvoz lesa, in sicer za 21.5 odst. medtem ko je ostal promet s kosovnim blagom praktično neizpremenjen. Blagovni promet s čezmorjem je bil lani usmerjen predvsem v Južno Afriko, Evropo, Vzhod, Perzijski zaliv, Afriko, v Amerike in tako naprej. Zar zadeva dobave petroleja za naftovod pa sta bili na prvih mestih Libija in Alžirija. Blagovni promet po kopnem, to je po železnici in po ces-i, je lam dosegel 3,698.357 ton, od tega 1 milijon 549.678 ton ali 41,9 odst. po železnici in 2,148.679 ton, to je 53,1 odst., po cesti. Železniški promet je bil za 160.523 ton manjši, promet po cesti pa za 84.421 ton večji kakor v letu 1968. Promet po cesti se razvija iz leta v leto v takem razmerju, da se že postavlja kot zelo pereče vprašanje prilagoditve cestnih in drugih potrebnih infrastruktur. Sam čezalpski naftovod je lani opravil 16,685.343 ton prometa. Tolikšno količino surovega petroleja so namreč v tem času odpremdi po njem iz zbiralnikov pri Dolini v južno Nemčijo. Na poslovanje tržaške luke je tudi lani o-.cu.no vpuvala vrsta mednarodnih dogodkov, med katerimi sta prednjačila zapora Sueške ga prekopa in politični zapletljaji na Češkoslovaškem. Gospodarska kriza, ki je zaje.a arabske dežele, je negativno vplivala na promet skozi luko, zapora Sueškega prekopa pa je odločilno podražila prevažanje biaga v smeri Sredoztmije-Rdeče morje - vzhodna Afrika -Avstralija - Daljni vzhod. Češkoslovaški promet se po novem čedalje bolj posiužuje luk Vzhodne Nemčije, Poljske in na Črnem morju; severna pns.anišča konkurirajo Tr stu s »konferencami* s tako imenovanimi »Seehafetarife*. jugoslovanske luke pa si močno prizadevajo priklicati na svoje pomole čimvec tranzitnega blaga med sred njo in srednjevzhodno Evropo in čezmorje. Na poslovanje luke kvarno vpliva tudi pomanjkanje rednih zvez na jadranskem področju, pri čemer je vidna zlasti brezbrižnost države, ki bi morala nasprotno nastopiti prav tam, kjer se položaj poslabša zaradi mednarodnih komplikacij. Trst lahko obdrži in še izboljša svojo vlogo široko odprtih vrat srednje Evrope proti morju, vendar pa je treba čimprej uresničiti tolikokrat zahtevane luške naprave. 2al pa je prav glede tega naša luka zadnjih letih krepko zaostala. Najprej je bilo treba dolgo čakati na dela, ki jih je ministrstvo za javna dela obljubilo z »zakonom 45 milijard*, potem je bilo trebe čakati na sredstva iz modrega načrta, ko pa so bila ta na razpolago, pa se je neznansko zavlekla njihova upo- raba. V lanskem letu je luka s žaškem velesejmu, na razstavi kon finančnimi posegi vladnega komi sariata nabavila osem električnih dvigal po 1500 kg v skladišču štev. 70 in uredila ogrevanje v skladišču štev. 4 v starem pristanišču. Kar zadeva cestno in železniško povezavo na področju pomola VII, za kar je dala na razpolago potrebna sredstva dežela Furlanija - Julijska krajina, je končno le prišlo odobren je ministrstva za javna dela in je bil razpisan ustrezen natečaj za izvedbo del. Na natečaj za gradnjo večje lope na pomolu IH v stari luki, ki jo je razpisalo ministrstvo za javna dela, se pa ni prijavil nihče in ministrstvo je moralo natečaj ponoviti. Kar zadeva sredstva iz »modrega načrta* (2 milijardi in pol) pa je luka vse do danes prejela samo dva tovornjaka (v skupni vrednosti 14 milijonov lir) za odnašanje smeti. Lani je vodstvo luke obnovilo pogodbe s praškim podjetjem Čeho-fracht, s podjetjem Masped iz Budimpešte in z organizacijo Citrus Marketing Board iz Tel Aviva. Da bi ohranili stare, oziroma da bi pridobili nove prometne tokove, so na vodstvu luke priznali vrsto preferenčnih tarif za deželna jekla, vo žila Daimler Benz, težke tovornjake Fiat na poti v Albanijo, za afriško hlodovino namenjeno v Nemčijo, za boksit, žita in za pretovarjanje blaga romunskega izvora v smeri proti Rdečemu morju, vzhodni in južni Afriki ter Perzijskemu zalivu. Kar zadeva propagandno prizadevanje luke pa je dr. Franz il povedal, da je ta lani nastopila na sejmih v Budimpešti, Celovcu, Brnu, Gradcu in na Dunaju ter organizirala posebne razstave na tr- tejnerske tehnike v Ferrari in na IV. mednarodnem sejmu komunikacijskih sredstev v Genovi. Srečanj« predstavnikov osmih plovnih družb Na pobudo «Australian & New Zealand Passenger Canference« so se včeraj sestali v Trstu za skupno proučitev aktualnih vprašani, predstavniki osmih plovnih družb, povezanih kn nepovezanih, ki vzdržujejo potniške proge med Evropo, avstralskim in novozelandskim področjem. Ded, ki so se začela včeraj dopoktoe v svetovalskem salonu palače Tržaškega Lloyda. se udeležujejo: za «P. & O.« P.E. Par-ry, podpredsednik velike britanske družbe, J. Davis, E. Vowles in J. H. MoGregor; za »Messageries Mari times« H. Chaise in H. V. Pike; za nShaw Savibi W. T. Jones in W. K. Walton; za «Port Line« J. Ruffel; za aChandris L'ne» A. Mou-stakas, C. Zalocostas in E. Geor-eantaoelou; za «Flotta Lauro« L. Fiorenbino. L. C. Benevenuto in G. C. Scerri; za «Sit,mar* G. Lauro, H. Sharpe, Mihelčič in Grieshaber; za «Lloyd Triestšno« M. La Cala-rnita, A. De Alessandri. M. Merial-di in H. Vilki. Zvečer so se gostje udeležili snre-Wna, ki ga le priredila letoviščar-ska ln turistična ustanova in nato častnega korila. ki ga je tviredil ((Tržaški Llovd«. D v petek 15. t. m. v mali dvorani v Kulturnem domu. Prvo sklicanje ob 20.30, drugo ob 20. uri. Dnevni red: 1. Izvolitev volilne komisije 2. Porodila predsednika in tajnika 3. Diskusija 4. Ra zremica staremu odboru 5. Volitve 6. Razno Sledila bo zakuska. Razna obvestila S A. L. ADRIA vabi svoje prijatelje in Somišljenike na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 10 t. m. ob 9.30 v UJ. Rilttmeyer 2/3. Včeraj - danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 5. maja 1970 se Je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 6 oseb. UMRLI SO: 55-letna Basilia Sahar por. Picek, 70-letna Teresa Vončina por. Zigoll, 64-letnl Guido Salvador. 69-letrti Mario Plerl, 81-letna Maria Križman vd. Zet, Fulvla Magglni, stara 12 dni. Nazlonale 15.00 «Barquero». Lee -Cleef. VVa-rren Oates. Mariette ley. Technicolor. - Eden 15.00 «Uccidete il viteilo so e arrostitelo«. Jean Sorel. jr. rllu Tolo. Technicolor. PrepoV no mladini pod 18. letom. J «Colp< Barbara Bouchet. Fenice 15.00 «Colpo rovente«. Reardon. Barbara Bouchet. TecPj^ color. Prepovedano mladini P®® letom. (. Grattacielo 15.00 «Rapporto a o tro«. Anouk Aimee, Dirk Bog* Prepovedano mladini pod 14. let ^ Ezcelsior 15.00 «11 grande giorn® t Jim Flagg«. Robert Mitchum, G*0 Kennedy. g. Ritz 14,30 «Uccidero Willie Kid*-^ Redford, Katherine (Ross. Tech lor t gž s- S5 FUodrammattco 15.30 «11 brucia«. E. Nathanaels, Prepovedano mladini pod 18. Alabarda 15.30 «Catherine, i* Z* —-rgc impossibile amore«. Olga 'm Picor, Roger V. Hool. Prep®*~ no mladim pod 14. letom. j Aurora 15.00 «Un uomo cm®" cavallo«. Richard Harris. Tech lor- Cristallo 15.00 «Contestazione 8* j, le«. A. Sordi, N. Manfredi. Gassman. Technicolor. Gassman. Technicolor. Capitol 15jOO «Lisa dagli Mario Tessuto in Silvia Technicolor. Moderno 14.30 «Sento che mi cedendo qualcosa di nuovo*. - Lemon. Catherine Deneuve. m Impero 15.00 «Dove vai tutta n d Kino NA OPČIN«! danes ob 15. uri barvni LA ZINGARA Igrajo in pojejo: Bobbv ln Loretta Goggi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 1.39 do 11.39) AlTEsculapio, Ul. Roma 15, INAM, Al Cammello, Drev. XX Settembre 4. A1U Maddalena, Ul. Istria 43, dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2. Busollnl Ul. P, Revoltella 41, Piz-zul-Gignola, Korzo Italla 14, Prendl-nl. Ul. T. Vecelllo 24. Serravallo. Trg Cavana i. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.39 do 9.39) Busollnl, Ul. P. Revoltella 41. Piz-zul - Clgnola, Korzo Italla 14, Pren. dinl, Ul. T. Vecelllo 24, Serravallo. Trg Cavana 1. K/NO c|Kl!>» PROSff danes ob 16. uri Činom barvni westem film: CALIFORNIANO Igrajo: Charles Bronson. san Oliver in Curt Russe*- Darovi in prispevki N. N. daruje 10.000 lir Kr®*^ solventov slovenske trgovske i mije «KASTA». •SOŽALJE Ob smrti Marije Koc j mice, matere treh padlih / ter požrtvovalne aktivistk® osvobodilni borbi, izreka P®* ski odbor Zveze italijanski® i iz Trsta svojcem svoje iskr®"1 ff žalje. Sožalju se pridružuj® morski dnevnik. Prosvetno društvo »Primorec« vabi člana n« občni zbor, kt bo v soboto t. maja t. 1. ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Dnevni red: Poro. črlo odstopajočega odbora, diskusija in izvolitev novega odbora. Prosvetno društvo v Skednju Izreka družini MarUnuzzi najtoplejšo zahvalo za sliko »Zapornik«, delo nepo-zabnega Edija MarUnuzzi ja, ki jo Je daroval« v okras društvenih prosto rov. Odbor. Podporno društvo v Rojanu prirod* v nedeljo 17. maja t. I. avtobusni Izlet na Sv. Goro (Skalnlco) in v Dobrovo, kjer bo ogled vinske kleti. Odhod bo ob 7. url izpred rojanske cerkve. Cene Izleta a kosilom ln prevozom z žičnico Je 3.200 Ur. Prijave sprejema gostilna Skerlavaj, Ul. Mo ren do 10. maja. Za pojasnila lahko telefonirate od 1$. do 21. ure na žt. 84-480 In 61-131. Vabljeni Uant ln prijatelju SPDT prirodi 17. t. m. smučarski Izlet na Krvavec. Prijave sprejema do 14. t. m., v m. G«ppa 9, Norčt Zavedlel. t * r* v a l A Prisrčno se zahvaljujemo vsem. ki so sočustvoval nami Ob izgubi naše drage mame MARIJE PETAROS vd. MAURI Posebna zahvala darovalcem cvetja, č. g. župniku 1* ^ ljunca, vaščanom iz Boljunca in Rlcmanj ter vsem. ® n* kateri koli način počastili spomin pokojnice in jo sP1* mili na zadnji poti. .h Žalujoči hči Marljn z možem in drugi sorod1" Rlcmanje, 7. maja 1970. Sporočamo žalostno vest, da nas Je za vedno zap"**^ naša drega mama, teta in nona KAROLINA ŠKERK vd. PAULINA Pogreb blage pokojnice bo jutn, v petek ob 16.30 i* žalosti v Trnovci št. 1 na šempolajako pokopališče. Žalujoči sin, hčerke, nevesta, vnuki in pravnuki Trnovca, Praprot, Tret, 7. maja 1970. poč tizc ten tod S teji se ie Siti teli 0 kov n ik ki , ®s< SO | fina hovi *plo, to Posli spre teni sploi ty'o Spop niča da i ®mei Na Vlad fina tjets m f J bilo cisti bril Poni; PaJe( PN Na: 5* s lo\ *; <4 s višin. It ^ % j gl dneh kiltu K na S St S' Gii Nta »a Us s JS £4 8 M. G. Buccell*' j ipovedano mlad"1 T. Millian, Moschin. Prepovedano 14. letom. s"1 Vlttorio Veneto 15.00 «QueiU no uccidere«. Senta Berger, M Costantine. Technicolor. H Ideale 14.30 «11 grande sllenzi®,'>fi V. Trintignant. K. Klinsky. 1 Wolf. Technicolor. Abbazia 15.00 «Katiuscia» M. v T. Hunter. Technicolor. Astra 15.00 «Un maggiollno tutto to«. Technicolor. i , 1970 ^[Morski dnevnik Dne o** __- Ijll* ^ 22.I-I sezoni laljevala i simi0, nom & ent M1' lo bos'* ■ rdi (M-iccitel»> pored * ■ ed&ad«’ iobri v0-ladatelj1 iMusid"* :ga s®' kester. i, Ki 6» bo tt®0-ster š«-Alf r**9 lorii« d0-in Giaa-Silva«1 repove°> "d1- -o« TecU^ ie 1^‘i if redi. ■ss rv« m *»5 )VO». J rt. tta nas*** fSj! T-* ,sKlJ> 7 skr«"V jžuJ« * ‘S ld i spJ* Počastitev sovjetskih partizanov na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani ie bila na vojaškem po-^PMlŠCU pri Sv. Ani tradi rt nmnl n n jni Pri Sv. Ani tradicionalna tbn«tev, .spomina sovjetskih par-*»• ki so padli na našem o- boditU Poslednjih bojih za osvo-'"nniev Trsta. ffa^onosti, ki jo vsako leto pri-'Italija - ZSSR> sta , uaeiezila drugi mornariški ata-8irJ,°Vl^s!ce9a veleposlaništva v telJL ,'Mta Tura jev in svetnik ^Poslaništva Genadij Uranov. , pnhodu sovjetskih predstavnima . ?'prev°d odšel pred spome-k 'OVJetskih partizanskih borcev, v Pripadali ruskemu bataljonu sesfam «Bazoviške brigade» in ki L„, davnem padli v bojih na Op-fw~1 V dneh do 2. maja 1945. Nji-tvlnh l1riena, razen nekaj izjem, Ti .n,so znana. Do'i„n! svečanosti je predsedovala ZlTka barija Bemetičeva, ki je vens^rila v italijanščini in slo-Govornica je orisala na inehu Pozvan svečanosti v teh (iin ’ *° se n°d človeštvom kopi-jyozozeci oblaki morebitnih težjih rifTzOhi Pr.edvsem po je govor-da zahtevala, naj italijanska vla- amor?in?aTO€ odklonilno stališče do $2. Offresije v Kambodži. Vinj,®-Je spregovoril v slovenščini orisa!ruT' Kenda, ki je na kratko življenjsko pot so-fili , Partizanov, ki so se boli i naših krajih. Med drugim hajiL, spomnil lika partizana Mi-cisti _a: ki je padel v borbi z na-dariJP,j "dovljah. Govornik je pou-pnri;’ ™ Predstavlja lik sovjetskih nat- ®noV. živ spomenik v J '-" mladine lludstva in še t-jukt stopa v življenje. pr0f °„,e dovoril v italijanščini sen. til svečanost pa je zaklju- V ^nik Uranov. duhu posebej TUDI KMETJE SE PRITOŽUJEJO Smrad in kisline v Podgori škodijo kmetijstvu in turizmu To je v Gorici še bolj občutno, ker je znana po svojem zdravem ozračju Med včerajšnjo svečanostjo na pokopališču Seznam dopolnilnega davka za letos Pokrivanjem *°vornjaka delavec padel * 3 m višine dale? P°krivanjem tovornjaka ne-stania • skladišča 64 v novem pri-Sain cu Je 39-letni težak Angelo višftjg lz Ul. delle Docce padel z je i«; m na tla, pri čemer se Ker r° ure3^i na ortopedskem od- !*adec ladijskega častnika Ja krovu tudi ?}ni?nico se je včeraj zatekel Coa$t»Pl^ • Past™k ladje »Silver S. qiu’ 10 je zasidrana v arzenalu »igio-L. ’ 34-letni Ikone - Makis Pa-#a (lok?katerega so zaradi rane Wu udarca na roki in ko- na nevr nrko cevko in neti« no,S la vmesnih cevi. Ves Z Mira^ne> policisti našli nekje aru v bližini železniške 4^ng!.-r?2i'skovanj 80 P01'0'- z orkestrom in zborom Verdijevega gledališča iz Trsta. povezavi med krminsko in industrijskimi področj’ v Manza-nu in Buttriu. PSU zahteva tudi ustanovitev kmetijske fakultete v Gorici. Politično poročilo je zelo polemično do socialistov in demokristjanov ter seveda do komunistov. PSU trdi, da hočejo socialisti in Njegova mati živi sedaj piri dru- demokristjani sestaviti dvostrankar- »IMIIIHIMIIIIIIIIIHIIMIIIIIIIIMMllMIIIIIIIHIIIMHIIIHMIMHIIItmilMIHMIIIIMIimillMniH—HMHHHHMHIMlIbMIim—HHmitlHHHHIHHIIIllllHUtHHIIIItHUimilll VESTI Z ONSTRAN MEJE Za izboljšanje turizma na Lokvah in v okolici Avtoprevoz Iz Tolmina je nabavi! še 15 novih tovornjakov Lokve, turistično središče ob robu Trnovskega gozda, privabljajo vedno več gostov, domačih in iz zamejstva. Lokvarji si žele takih obiskov, hkrati pa tudi že dalj časa godrnjajo. Obiskovalci namreč puščajo za sabo raznovrstne odpadke, od pobitih steklenic in konservnih škatel pa vse do razne plastične embalaže. Dogaja se tudi, da v gozdu lomijo mlada drevesa. Zaradi vsega tega so se te dni sestali v Novi Gorici predstavniki turistične ga društva, gozdarjev, občinske ' skupščine in drugih zainteresiranih organizacij. Med drugim so sklenili zapreti nekatere poti v okolici Lokev za javnost, uvesti čuvajsko službo ter za prihodnjo zimsko sezono tudi odpreti novo cesto skozi tako imenovano Dolino za vračanje turistov z Lokev. Tako bo cesta, ki pelje od Trnovega do Lokev postala enosmerna. Turisti, ki se vozijo smučat na Lokve, godrnjajo, ker imajo raznovrstne težave z osebnimi vozili zaradi ozko pluženega cestišča. Tolminsko podjetje Avtoprevoz, ki velja za najmočnejše podjetje za tovorni promet v Sloveniji, je prejelo te : Ulice Brass, Piazzutta, Scodnik, Trg Tommaseo. Volišče 20 (Ul Boschetto 20): Ulice Coroniri, DelLOspitale, della Sca-la. Drevored 20. septembra, Ulice Volta, Zorutti. Androna della Pergola. Volišče 21 (Ul Brigata Pavia): Ulica Brigata Pavia. Volišče 22 (Ul. Gramsci 2); Ulice Colombo, Cokmia. Straccis, Toti. Gramso', Trg Rltter. Volišče 44 (Ul Gramsci 2): Ulice Piave, Sile, Torriani, Venezia. Vi- Volišče 54 (Ul. Boschetto 20): Ulice Bassano, Borsi, Boschetto, Fer-raris, Galvani, dei Gels;, Matteot-ti, Virgilio. Volišče 55 (U. Matteotti 14): Ulice Bella Veduta, Chinott, Cordaioli, Forte del Bosco, Papa, Paolini, Ponte del Torrone, Vallone delle Acque. Z voza ]e padel Včeraj dopoldne ob 10. uri so pridržali v splošni bolnišnici v Gorici za 15 dni na zdravljenju 50-letnega Carla Buiattija iz Podgora, Ul. Trevlso 15, ki je malo prej padel z voza naloženega s slamo v Moši, kjer le zaposlen pri podjetju Volgtlaender. Pri padcu se je udaril v glavo ln se poškodoval tudi po telesu. dežurni lekarni V GORICI V Gorici je danes ves dan ta po-no« datuma lekarna CRISTOFO LETTI, na Travniku 14, ted. 29-72. V TR2ICU V Trtiču je danes vos dan ta ponoči dežurna lekama »AL REDEN TORE«, Ul. F JU Rosseili, ted. 72340. Iz goriskcjia inatirncjru urada Dne 4. in 5. maja so se v goriški občini rodili štirje otroci in umrlo je šest ljudi. Rojstva: Lorenza Goljevšček, FuL vio Madon. Luca Alessandris T <^-gi Covaceuszach. Umrli: kmet 59-letni Mario Bres-san; upokojenec 85-letni Pietro VI-sintin; gospodinja 75-letna Maria Vogrič: kmet 77-Ietni Franeesco Koder mat?.; upokojenec 63-letni Vin-cenzo Cellottini in 58-letni Renato del Piccolo. PO APRILSKIH VOLITVAH V JUŽNI AFRIKI Kljub porazu Hertzogove stranke so črnci še vedno brez upanja Čeprav je črncev trikrat več kot belcev, lahko voli le manjšina ■ Relo prebivalstvo se boji črnskega upora V Južni Afriki so potekale 22. aprila splošne volitve, pri katerih se je manjšina belcev, ki ima edina volilno pravico, odločila za nacionalno stranko ministrskega predsednika Balthazarja Johannesa Vor-sterja in njegovo politiko apartheida.. Popolnoma je bila premagana skrajno rasistična stranka Hersti-ge Nasionale, ki jo vodi Albert Hertzog. Ta stranka je pred novimi volitvami imela štiri sedeže v parlamentu, sedaj pa je izgubila vse. Že pred desetimi leti, ko so 21. marca v kraju Shaperville policijski agenti streljali na temnopolto množico, ki je protestirala proti rasizmu v državi, so člam bele manjšine pričakovali, da bo prišlo do upora črncev. Tedaj je bilo namreč ubitih 69 temnopoltih oseb, nad 180 pa jih je bilo ranjenih. Tedaj se ni nič zgodilo, ker je vlada z ministrskim predsednikom Hendrikom Verwoerdom na čelu zlomila že v zarodku vsakršno opozicijo črnske večine. Kljub temu, da se tudi doslej po aprilskih volitvah še nič ni zgodilo, se belci bojijo črnske revolucije, ki visi kot Damoklejev meč nad njimi. Strah je upravičen, saj živi sedaj v Južni Afriki 13 milijonov 600 tisoč Afrikancev, 3 milijone 800 tisoč belcev, 2 milijona mešancev in 500 tisoč Indijcev, Kitajcev in Japoncev, ki jih imajo po čudnem kriteriju za belce. Nacionalna stranka, ki je zmagala na volitvah in dobila 117 sedežev v predstavniški zbornici, je na oblasti že od leta 1948. Opozicija, to se pravi združena stranka in napredna stranka, ima sedaj 48 sedežev: prva 47, druga pa enega. Kljub temu, da je bila skrajno rasistična stranka premagana, pa še ne bodo rešili problema Južne Afrike. Največje nasprotje je namreč z ene strani velik ekonomski porast, z druge strani pa predpotopna politika, ki sledi neprožnemu sistemu apartheida — razvoju skupnosti na dveh ločenih osnovah, ki deli belce od črncev in nudi slednjim zelo malo. Že leta 1966 je ministrski predsednik Vervvoerd, malo časa pred umorom, začel graditi »ozemlja — domovine* za glavna črnska plemena: Zulu, Sotho, Tswana, Tsonga in druga, ki so v glavnem vsa pripadala jezikovni skupini Bantii. O-zemlje, ki so ga izbrali, pa je bilo popolnoma zapuščeno in industrijsko nerazvito; zaradi tega so začeli graditi na meji tega ozemlja razne industrijske objekte. Tja hodijo črnski prebivalci delat. Nekateri, vseh je 4 milijone, delajo še na področju belcev in jih ima belo prebivalstvo za prehodno delovno salo, ki bo prej ali slej odšla v »črnsko domovino*. Tudi pri delu jih zapostavljajo, saj prihranijo vsa najboljša delovna mesta za belce. V Transvaalu celo zahtevajo, da črnski pleskar nanese le prvo plast barve, drugo pa pobarva belec, ki je »specialist*. Kljub taki politiki, je ekonomska slika Južne Afrike nenavadna. V zadnjih desetih letih je namreč ta država zelo napredovala, tako da je zrasla v najbolj industrializirano državo v Afriki. Sicer so morali njeni voditelji nekoliko spremeniti ekonomijo v državi, zaradi bojkota, ki ga izvajajo druge afriške države, ki protestirajo proti rasizmu v Južni Afriki. Kljub temu pa so z monetarno politiko, izvažanjem in predvsem s tujimi investicijami podvojili v zadnjih desetih letih nacionalno proizvodnjo. Večji del vsega bogastva je šel v roke belcev, tako da znaša sedaj poprečna letni dohodek na belega prebivalca 1 milijon 440 tisoč lir in je tako eden izmed najvišjih osebnih letnih dohodkov na svetu. Temnopolti prebivalec ima letno 132 isoč lir osebnega dohodka, kar je v primerjavi z dohodki belcev zelo malo, vendar precej, če pomislimo, da je v Volti ta dohodek 22 tisoč lir, v Etiopiji pa 31.500 lir. Prav zaradi tega privlačuje Južna Afrika temnopolte prebivalce sosednih držav, ki prestopijo mejo, da bi se bolje zaposlili, če že primerjamo, moramo povedati, da je v Južni Afriki več zasebnih bazenov kot v ZDA, da je v tujini več južnoafriških turistov kot ameriških in da imajo južnoafriški črnci več avtomobilov kot 240 milijonov prebivalcev Sovjetske zveze. Za politiko apartheida so celo nekateri črnci, seveda tisti, ki so obogateli na račun te politike. V Južni Afriki je namreč celo nekaj črnskih milijarderjev. Seveda se belo prebivalstvo boji črnske ekspanzije. Zdi se, da so najbolj prestrašeni tako imenovani «afrika-ner», ki predstavljajo 60 odst. belega prebivalstva v Južni Afriki in so nasledniki holandskih hugenotov, ki so pred verskim zatiranjem zbežali iz domovine v Afriko že v XVI. in XVH. stoletju. Bojijo se, da bi jih kdaj črnsko prebivalstvo preplavilo, saj je že danes razmerje črnci : belci tri proti enemu. Z druge strani se «afrikanerji» bojijo tudi porasta kriminala med črnskim prebivalstvom, saj o samo v mestni četrti Soweto zabeležili 1000 umorov v enem letu, kar je 16-krat več umorov kot v New Yorku. Prav ta strah je pomagal, da je nastala skrajno rasistična stranka v Južni Afriki, ki se s Hertzogom na čelu bori proti popustljivosti sodržavljanov angleškega jezika do črncev. Hertzog bi želel tudi ome- jiti ekonomski porast, da bi s tem odvzel črncem delo, z druge strani pa je tudi proti priseljevanju belcev iz Evrope, predvsem če so katoličani ali Judje, ker pravi, da so taki beli le od zunaj, imajo pa črno srce. Pred volitvami se je Vorster zavedal vpliva rasistov in je zaradi tega poskrbel za to ter naročil policiji, naj moti Hertzogova zborovanja. Istočasno je še bolj utrdil politiko «aparthedda* in poostril diskriminacijo. Črnci ne bodo smeli več delati, po novih odredbah, kot uradniki, tiskarji, blagajničarji, trgovci in telefonisti. Prepuščene jim bodo le manj pomembne naloge. Na tak način pa bo seveda veliko število temnopoltih prebivalcev ob službo. Volitve torej niso ničesar spremenile v Južni Afriki. Položaj črnskega prebivalstva je še vedno pereč. Vse njihove organizacije so belci odpravili, le nekaj gverilcev se še vadi, predvsem v Zambiji, vendar tudi teh je malo. Prizadevajo si, da bi čimprej vrgli vlado Črni dnevi Wall Streeta Močno padanje vrednosti akcij na tej ameriški ključni borzi Poslovni krogi so zelo zaskrbljeni zaradi napada na Kambodžo NEW YORK, 6. — Predvčerajšnjim je Wall Street doživel «omi dan*. Vrednost akcij te ključne ameriške borze je padla v ponedeljek za 19,07 točke, kar je največ od dneva, ko je bil ubit predsednik Kennedy. Vdor ameriških čet v Kambodžo in velike težave ameriškega gospodarstva so po mnenju opazovalcev glavni vzrok naglega padanja iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiinimnuiiiiiiriiiimiiinmmmiii DOMETI. Kultura, književnost, društvena pitanja. Izdaja Matica hr-vatska, Reka. Iz vsebine: Jadranska orijentacija Jugoslavije. Miroslav Bajzek: čvršči vez. Niko Pavletič: U svijetu ko ji se kreče. Kazimir Jelovica: Šanse pomorske orijentacije. Ante Marinič: Težak je lučki dinar. Branko Pasarič: Bitka za manevarska prostor. Jadfapeke luke; Ocjenjuje-mo i predlažemo. Smajo Mandžu-ka: Sedamdeset nemogučih milijardi. Zvane Čmja: Kronika o zbil ji i mitu. Boris Pikril: Karika u lancu. Bertrand Russell: Prolog ili epilog. Dante Alighieri: Vita nova. Zvane Čmja: Hrvatska književnost u Istri. Ivica Degmedžič: Istarski Pucinum i njegovi vinogradi. Vanda Ekl: Odgovornost generacije. Mirko Zjačdč: S lju-bavlju — bez perspektive. Ive Je lenovič: «Balote» ili čakavska polemika. Zdeno Sila: Bez regionalnih granica. Ocjene i prikazi. NOTIZIARIO DEL CENTRO DEL LEGNO. Mensile di documenta-zione sulTeconomia del legno. Trieste. Febbraio, maržo 1970. GEC 69. Convegno: D futuro del-1’informazione. 2 congresso e mo-stra intemazionale Grafica edito-riade e cartaria, Milano. »AUSTRIA ECONOM1CA*, bilten avstrijskih trgovinskih predstavništev v Italiji. Leto II., štev. 4 — april 1970. Številka prinaša med drugim daljši sestavek o komplementarnosti italijanskega in avstrijskega gospodarstva, poročilo o IX. mednarodnem kongresu o sintetičnih vlaknih, ki bo v Dom-bimu v letošnjem juniju, poročilo o avstrijski udeležbi na milanskem velesejmu in druge zanimive prispevke. V URADNEM VESTNIKU štev. 94 z dne 14. aprila 1970 je objavljen dekret ministra za zdravstvo Ri-pamontija z dne 25. marca 1970, s katerim se tržaška pokrajina proglaša ja povsem zdravo področje, kar zadeva prisotnost bruceloze pri goveji živini. Zdravstvene oblasti so namreč uradno ugotovile, da je s to boleznijo v trža ški pokrajini okuženo manj kot 1 odst. prisotnega staleža goveje živine. vrednosti ameriških akcij. To je že drugi »črni dan* Wall Streeta v zadnjih osmih dneh. Prejšnji ponedeljek je vrednost akcij padla za okoi deset točk. Ozračje v poslovnih krogih je zelo pesimistično. Zato, je predsednik Nixon sklenil, da se te dni obme na javnost in da obrazloži vzroke vvallstreetske krize in stanje državnega gospodarstva. Demokratska stranka je začela akcijo proti republikanski vladi Richarda Nixona ter jo obtožuje, da je kriva »gospodarskega propadanja*. Predsednik demokratov 0’Brien trdi, da so ameriški investitorji zgubili 200 milijard dolarjev v dosedanjem Nixonoyem predsedniškem mandatu in da 50 milijonov malih investitorjev v borzijskih akcijah jasno izraža nezadovoljstvo z gospodarsko politiko vlade. Tuje agencije poudarjajo, da je indeks vrednostni akcij v Wall Streeitu padla za 260 točk od novembra 1968, ko je bil Nixon izvoljen za predsednika. Težave ameriškega gospodarstva, posebno inflacija, recesija in povečanje brezposelnosti prebivalstva so povzročili, da je ta tema vedno bolj vsebina politične borbe v ZDA. Ameriški napad na Kambodžo je prav tako vzrok zaskrbljenosti poslovnih krogov. Bivši svetovalec predsednika Nixona za gospodarska vprašanja je izjavil, da bo razširjenje vojne v Molani pripeljalo do »uničenja ameriškega gospodarstva, takšnega kakršnega poznamo*. Wa1lstretska kriza je povzročila negotovost tudi v drugih mednarodnih borznih središčih. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaše solidno finančno stanje vam bo omogočilo nov dobiček. Dosegli boste smoter, ki ste si ga bili zastavili. BIK (od 21.4. do 20.5.) Storili boste poslovno napako, katere posledice skušajte omejiti, če že ne odpraviti. Ne spodbujajte v sebi nevarnega sovraštva. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Var-čujte s svojimi energijami in ne spuščajte se v tvegane podvige. Pazite se pred prijatelji RAK (od 23.6. do 22.7.) Bodite diskretni, ker bi v nasprotnem primeru samo opozorili na svoje pomanjkljivosti. Ne zamenjajte neodvisnosti z egocentričnostjo. LEV (od 23.7. do 22.8.) V teku dneva boste precej potrti, ker boste deležni neprijetnih presenečenj. Pazite se pred neiskrenimi osebami. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Morda je bolje, da ne tvegate preveč, ker vaši nasprotniki vas nadzorujejo. Ne vznemirjajte osebe, ki jo ljubit«. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ničesar ne obljubljajte, preden ni ste prepričani, da boste obljubo lahko držali. Prijetno vzdušje v družini. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne spuščajte se v neprijetne razprave, ki ne bodo privedle nikamor. Veselje in zadoščenje v krogu najbližjih. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zaupajte v sposobnost sodelavcev, Upoštevajte tudi mnenje ostalih družinskih članov. KOZOROG (ou 21.12. do 20.1.) V začetku bo nekoliko težav, pa se bo pozneje vse dobro steklo. Majhni prepirčki, ki vas bodo spravili v nejevoljo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nihče naj se ne vtika v vaše poslovne zadeve. Možno je srečanje v večernih urah. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne delajte računov brez krčmarja, posebno če ste poslovno vezani. Nekoliko razburjeni boste. REKA, 6. — V Rovinju je dramska skupina z Reke uprizorila Weissovo delo »Cantata del fantoccio Lusitano*. To delo je skupina že uprizorila v Trstu, Vidmu in Gorici, nadaljevala pa bo z uprizoritvami na turneji jx> Istri: v Pulju, Bujah in Poreču. Turnejo bodo zaključili 8. maja. belcev, ne ve pa se še, kako jim bo to uspelo. Doslej namreč ni nič pomagaj ekonomski bojkot drugih afriških držav, pa tudi opozorila OZN niso zalegla. Tudi evropski ekonomski bojkot ne bo mogel dolgo trajati, saj je Južna Afrika s svojimi zalogami zlata in drugih rud evropski industriji zelo potrebna. Če se bela manjšina ne bo odrekla ekonomskemu porastu na račun rasne čistosti, je edina rešitev za črnce prav v ekonomiji. Vsako leto je namreč v Južni Afriki 86 tisoč novih delovnih mest in vseh ne morejo zasesti belci. Opazovalci pa tudi menijo, da bo Vorster, sedaj ko so volitve mimo in je na njih zmagal, nekoliko omilil svojo politiko do črncev', saj je jasno, da država ne bo mogla napredovati, če ne bo odprl poti do zaposlitve črnski večini. Konferenca Unesca v Hercegnovem HERCEGNOVI, 6. - V Her-cegnovem bo od 11. do 15. maja karjfetnanca nacionalnih komisij za Unesco balkanskih in sosednih dežel. Jugoslovanska nacionalna komisija za Unesco, ki je organizatorka te konference, je obveščena, da bodo na njej sodelovali, poleg Jugoslavije, še predstavniki nacionalnih komisij Avstrije, Bolgarije, Italije, Madžarske, Romunije in Turčije. Na konferenco pa so bili povabljeni tudi predstavniki nacionalnih komisij Grčije in A’ibanije, toda Grčija še ni potrdila svoje udeležbe. Albanija pa je sporočila, da ne bo sodelovala na konferenci, na kateri bodo govorili o pripravah na 16. zasedanje generalne konference Unesca, ki bo v Parizu med 20. oktobrom in 15. novembrom. Zakasnitev priprav za odpravo «Ra - 2» Znameniti raziskovalec Thor He-yerdahl, ki je znan po ekspediciji »Kon Tiki*, je sporočil, da bo moral svojo odpravo čez Atlantik s čolnom iz papirusa «Ra-2» odložiti za najmanj tri tedne. Čoln iz papirusa «Ra-2», ki je enak prvemu Heyerdablovemu čolnu z istim imenom, ki ga gradijo štirje Indijanci z jezera Ti ■ tikaka v Južni Ameriki, ni še dokončan in zaradi tega bo treba odpravo odložiti. Prvotno je bilo določeno, da bodo čoln iz palače paše Safi, kjer ga gradijo, prepeljali v luko Safi 29. aprila in da bodo odpotovali 2. maja. Ker čoln ni še zgrajen, bo odprava odpotovala v dneh od 10. do 15. maja. LONDON, 6. — V Palmi de Maiorca se bo 9. junija začel prvi svetovni festival pop glasbe. Festival bo trajal tri dni, na njem pa bodo izvajali številni ansambli lastne original ne skladbe. Zmagovalec bo dobil trofejo in nagrado v znesku enega milijona lir. BUENOS AIRES, 6. — V Argentini je cenzura prepovedala Fellinijev film Satyricon. O tem ukrepu so v Argentini že dalj časa govorili, sedaj pa se je argentinska cenzura odločila in film prepovedala, češ da je nemoralen. Že pred časom so prepovedali v tej državi Fasolindjev film Teorema in ameriški komedijo »The Boys in the Band*. TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Antologija godal; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za orgb; 11.15 Rehar: »Berač Lazar*, pravljica; 12.00 Društva in krožki; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 15.35 Slavni valčki; 17.20 Program za mladino; 18.30 Plošče resne glasbe; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 Spori; 20.30 Finžgar: »Naša kri*; 22.20 Zabavna glasba. TRST 14.45 Operna glasba; 15.10 Glasba po željah. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Barok v glasbi; 9.00 Literarna oddaja; 10.05 Poslušajmo jih skupaj; 10.30 Pianist Ed-die Heywood; 10.45 Plošče Rifi; 11.00 Orkester Kiessling; 11.15 Poje Armarita Špinači; 11.30 Romantične skladbe; 12.00, 12.45, 15.30 Glasba po željah; 14.05 Turistične beležke; 14.15 Ansambli lahke glasbe; 16.00 Iz operetnega sveta: 17.10 Pevec dneva; 17.30 Radijski oder; 18.30 Plošče; 19.00 Ansambel Les Haricots Rouges; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 10.15 Vi in jaz; 12.00 Kontrapunkt; 13.15 Pesmi; 14.04 Spored za popoldne; 16.00 Program za najmlajše; 16.20 Spored za mladino; 17.45 Plošča za poletje; 19.05 Razgovor s Pao- ČETRTEK, 7. MAJA 1970 lom Polijem; 20.20 Plošča za poletje; 21.30 Poje Juliette Greco; 22.00 Beethovnove skladbe. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 9.00, 10.15, 16.00 Plošča za poletje; 8.40 Operna glasba; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 13.00 Program z Monico Vitti; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.35 Orkester Paul Mauriac; 17.55 Glasbeni aperitiv; 20.10 Glasbeno tekmovanje; 21.15 Plošče; 22.10 Dvorak; Iz novega sveta; 22.43 Radijska priredba. III. . PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Šostakovič, kvartet štev. 9; 12.20 Mojstri interpretacije; Ernest An-sermecht; 13.55 Tenorista Tito Schipa In Alfred Kraus; 14.20 Tartinijeva Simfonija v a-molu za godala; 14.30 Ruska nabožna glasba; 16.15 Sodobna ital. glasba; 17.00 Organist VVunterlich; 17.35 Knjižne novosti; 18.45 G. Bernard Shaw: »La professione della si-gnora Warren»; 21.30 Koncert FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Podoba in glasba; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.20 Klavirske skladbe; 12.00 Glasba izven programa; 12.30 Podoba avtorja: Kasuo Fu-kushima; 12.55 Bachove skladbe; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00. 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 7.15 Informativna oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Pogovori o spolu — I.; 9.35 Popevke; 10.15 Pri vas doma; Prihodnje leto popis prebiVi a v Jugoslaviji Od 1. do 15. a,prala prihodnjega leta bo v Jugoslaviji popis prebivalstva in stanovanj na vsem ozemlju države. Popis bo zajel jugoslovanske državljane, tujce in osebe z bivanjem v Jugoslaviji (z izjemo diplomatskega osebja), gospodarstva in stanovanja ne glede na to, ali se stalno ali začasno uporabljajo, ali pa so prazna. Za to akcijo, glede katere je bilo na eni zadnjih sej izvršnega urada predsedstva ZKJ rečeno, da ima tudi politično vsebino in politični značaj, se bodo poleg podatkov o spolu, letih in kraju rojstva, zbirali tudi podatki o prejšnjem in sedanjem prebivalstvu, o civilnem stanju, na-aodnosti ali etniški pripadnosti, materinem jeziku, obiskovanju šole in šolski izobrazbi, pismenosti, poklicu, položaju v poklicu, o področju dela ter o stopnji strokovne izobrazbe. Pri popisovanju gospodarstev se bo posvetila posebna pozornost podatkom o velikosti zemljiških posesti, izvoru dohodkov gospodarstva, o uporabljanju stanovanj ter o številki goveda, ovc in svinj. Prav tako se bodo zbirali podatki o letu zgraditve in kvaliteti stanovanja, o velikosti in številu prostorov. Zanimivo je, da bo zvezni zavod za statistiko že mesec dni po zaključenem popisu objavil prve podatke, iz katerih bo moč dobiti celotno sliko prebivalstva Jugoslavije v občinah, pokrajinah in republikah. Dokončni rezultati popisa bodo objavljeni do konca leta 1973. Za to akcijo bo predvidoma sodelovalo okoli 70.000 popi sovalcev in okoli 10.000 inštruktorjev. Porabili bodo 180 milijonov dinarjev. NOVI SAD, 6. - V Novem Sadu se bo začel 20. maja gledališki festival «Sterijino poeorje* z uprizoritvijo Stedenovega »Voz-da» v zasedbi beograjskega gledališča. Na festivalu, ki se bo zaključil 1. junija, bodo uprizorili še 12 gledaliških del_ v zasedbi jugoslovanskih gledališč. V okviru festivala so organizirali tudi razstave, srečanja, konference, okrogle mize in mednarodni simpozij gledalskih izvedencev in kritikov. ...................... ................. ............... • :r ! ‘ 'V'" ■■ ....." m Regia Prefettura di Goriži.a GABjNETTO N. Gouzia. u 15 ličilo m 7 : .M.«■ ■ MIT M , .....|t||ff 4 V /p*? per quelle misure di P.S. . ju prizadevno vbadajo na tefl> ročju v avstrijskem obdobjui drugim zlasti Jakob Ivan Železnikar, Srečko Rado Murnik in Branimir Za Levstikom prvi nosilec. L $ nikarskega pikanja, zbadanj® ščipanja na Slovenskem J® $■ kakor znano, Jakob A!c’s° i Izdajal in urejal je «Brenclr^ lažnivi obleki» (1869-85), £ ta 1884 dalje pa »Novega o: lja* v zbadljivi in šaljivi ot>.U Praskal in streljal je v riiZ: (1r smeri. Ni pa prikrival svojski; zadnjoške, staroslovcn ko kalne obarvanosti. Njegov rj jr časniški odzvok je razočar*®.^« kratnega urednika »Slove®®*' je Naroda* Josipa Jurčiča. FreP zamahnil po nekulturnem celjstvu v »Narodovem* »Zoper revolversko žurr*a“‘s Brencelj- Alešovčevo*. . jvjfi Drugi nosilec: Ivan ŽeleV"p poznejši urednik »Sloverr-ket8 roda*. Bil je pobudnik in polmesečnika »Sršeni* (LU^tf 1871): muha enodvenica. krat so vzleteli na plan. . f so jih v mariborski tiska'®, |ii Skaza in drugi. I. Želemis^ir miroval. Že leta 1872 je sil s *$kratom>, pa ga Lji* obudil čez enajst let. ‘/J' (1884—85) je ščipal in pikal e vsem nemškutarje. Svoj naperjal zoper »prešerne ‘ 'f ošabneže, goljufe* itd., ff f, ■belo I. Železnikarja bodete / ro. Začel je izdajati «Ili>st humoristični* polmesečnik (1889-91). Res je »brusil i>' britve — glave puhle —? kal proti pojavom klerik®®^. (Nadaljevanje 5^ I I TEKMOVANJE ZA POKAL EVROPSKIH PRVAKOV ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR / ) 'M del: ><* <30»$ ) i de, S itckoPji* postopa 11111»"" ll Feijenoord prvak Evrope Tekma med Sokolom in Zarjo MILAN, 6. — Nizozemsko moštvo Feijenoord je zasluženo osvojilo naslov evropskega klubskega prvaka jja leto 1970. V finalnem srečanju v Milanu so Nizozemci osvojili evrop-naslov šele v drugem podaljšku •Sre, potem ko se je tekma v re-pilamein času zaključila pri neod-•°čenem izidu 1:1. Oba gola sta Padla v prvem polčasu. Prvega je dosegel Gemmel (Celtic) v 30. min., “*naj dve minuti kasneje pa je za Feijenoord izenačil Israel. V drugem podaljšku pa je dose-Sel v 10. minuti odločilni zadetek srednji napadalec Kindvall. , Tekmo je pred 65.000 gledalci so-® Italijan Lo Bello. V prijateljskem srečanju Romunija-SFRJ 0:0 V prijateljski tekmi je sinoči v Splitu pred 10.000 gledalci moštvo lanskoletnega brazilskega prvaka Falmerais premagalo Hajduka s 3:2 U:0). Prijateljska tekma med jugoslo-vansko in romunsko nogometno re-Praaentanco, ki je bila danes v Bukarešti pred 65.000 gledalci se je aančala brez golov 0:0. Neodločen re*ultat je za Jugoslavijo, ki je PastopiJa brez poškodovanih Pavlo-in Djordjeviča proti romun-*®«najsterici, ki se že delj časa "Opravlja za udeležbo na svetov-116111 prvenstvu v Mehiki, v bistvu Domači so sicer imeli več Prožnosti za gol kot gostje, toda njihove poskuse je uspešno re-jda ^ izvrstna obramba z vratarjem “ritih aričem na čelu. Ob koncu tek-Jp je Bukal imel celo priložnost, j* doseže zmago za Jugoslavijo ko f * 80-metrske daljave poslal pra-^ bombo v vrata. dan-> uči®*, oliko :mih: g jo o V KOŠARKA Reprezentanca ZDA zmagala v Gorici JERAJEVO, 6. — Na poti v Sara-predtekmovanje svetovnega Smetarskega prvenstva, se je mu-danes v Ljubljani ameriška ko-J^rska reprezentanca. Dopoldne igralci ogledali dvorano Tita pa so odšli v Gorico L*J«knvo z drugo ameriško košar T*o skupino TWA. j.^Pr^zentanca jugoslovanskih ko-jjPtarjev pa se je vrnila iz Subo-2?’ kjer je odigrala dve trening * Madžarsko. ta A0rici ie ameriška reprezentan odpravila ameriško profesionalk "moštvo TWA z 90:74 (53:32). Gregorčičevi v Trstu dvorani ačeni* ne ' a nklido? e N**[j. ' i ko ^ j nakej ^ stvo ^ji la naJf> »o Pav'1^3 IS,ti P8,. je položilo obračun Poletnega delovanja Trstu je bil sinoči v Gregor- dvrvrn, ?*T>T dvorani redni občni zbor sno da je. vino ločil A T» va v. čar?M ga ča^' INE ■F »i katerega se je udeležilo lepo prM ° članstva. Zbor je odprla twj driča dr. Sonja Mašera, ki je je P°zdravila vse goste. Sledila predsestva občnega ledni:,nato P° čitanje poročil: pred-e9Q (dr. S. Mašera), taj-Pojnb? (Selma Micheluzzi), bla-,rhuE*ega (Stanko Perovšek). in Telj)Tskega odseka (Jožko Mo- Občnemu zboru so prinesli pozdrave (po vrstnem redu) dr. Šalamun (za SPD Koper), Vesel (za SKGZ), Pavletič (za odbor SŠI), Bučar (za PZS), Abram (za PD Škamperle), J. Cesar (za Bor) in Magajna (za PD 1. Cankar). Sledila je diskusija, nato pa volitve novega odbora. O občnem zboru SPDT bomo še poročali podrobneje. V novi odbor so bili izvoljeni: dr. Sonja Mašera, Selma Micheluzzi, Nadja Košuta, Stanko Perovšek, Ivan Višini, Vojko Bandelji, Jožko Morelj, dr. Mario Gec, Enči Trampuš, inž. Josip Rudež, Štefan Bratož, Silvana Valoppi, Pavel Križ-mančič. Občni zbor boksarske zveze Pred dnevi je bil v Gorici redni letni občni zbor Goriške boksarske zveze. In finančenga poročila je razvidno, da je imela zveza v zadnjih dveh letih primanjkljaj, ki je bil večji od predvidevanj. Sledile so volitve novega odbora. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Lojze Kodermac, ki je bil svoj čas tudi sam aktiven športnik v atletiki in košarki. Športno društvo Polet priredi dne 16. maja 1970 avtobusni izlet v Ljubljano na 6. SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI Ogledali si bomo tekmo Jugoslavija — Italija in Brazilija — Sovjetska zveza. Cena potovanju in vstopnicam za obe tekmi je 4500 lir. Odhod z Opčin ob 13. uri. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Proseška ulica, Opčine. • • * Potovalni urad Aurora ima na razpolago vstopnice za skoraj vse tekme 6 svetovnega prvenstva v košarki v Ljubljani. bo odločala o obstanku v ligi CSI trdovratno zasleduje Kras v moški D ligi Nabrežinski Sokol je osvojil nepričakovano tretje mesto na lestvici. Sokol ima sedaj osem točk (kot Bor) toda boljši količnik v setih. Nabrežinke imajo tudi tekmo manj z Zarjo in tudi v primeru poraza s 3:0 bi bile sokolašice za set na boljšem. Zaostalo srečanje med Sokolom in Zarjo pa bo odločalo tudi o izpadu. Zarja mora v tej tekmi zmagati, ne glede s kakšnim rezultatom. FARI iz Padove je namreč izgubil vse tekme v tem zadnjem delu prvenstva in je ostal pri točkah, ki jih je odšoipnil prav Zarji in Sokolu. Obe ekipi sta se za poraz že maščevali, predvsem pa Sokol, ki je v odločilni tekmi v Padovi premagal FARI, ter tako dopustil Zarji še upanje v rešitev. Sokol je tako napravil Zarji uslugo in prav Bazovke bodo skušale v poslednjem srečanju pretrgati nit Izidi zaostalih srečanj: Lestvica AGI - *Bor 3:0 1 OMA 10 10 0 30 4 20 Soko - FARI PD 3:2 Edera 11 7 4 25 19 14 •AGI — FARI PD 3:0 AGI B 10 6 4 22 14 12 Lestvica PAV 10 6 4 21 17 12 AGI 10 9 1 27 7 18 Corridoni 9 5 4 17 14 10 Breg 10 8 2 25 9 16 FARI TS 10 3 7 11 25 6 Sokol 9 4 5 15 18 8 Porzio 10 2 8 13 25 4 Bor 10 4 6 15 22 8 Bor B 10 1 9 9 29 2 Zarja 9 2 7 10 24 4 Nedeljsko kolo: FARI PD 10 2 8 14 26 4 Porzio — Corridoni * « • AGI B - Edera V moški D ligi nič novega Kras FARI TS - PAV nadaljuje brez zastojev, sledi pa mu kot senca CSI. Krašovci so v dveh tekmah zapravili set, toda tudi CSI se je moral krepko potruditi, da je premagal Triestino. Mladi Tržačani so kljubovali do zadnjega in so prepustili zmago le po petih setih. Goriški 01ympii, gre v zadnjih nastopih precej slabo. Goričani so slab vtis popravili nekoliko v tek- pregledamo potek prvenstva potem pridemo do ugotovitve, da do tega ne bi smelo priti, kajti FARI je vse osvojene točke in sete pridobil z veliko pomočjo sodnikov in prav v tekmi s Sokolom je prišlo to tudi na dan. Nabrežinke so se sicer takoj prilagodile «novemu» načinu igre, prepustiti pa so morale domačinkam dva seta. Zmagovalec te skupine je postal v nedeljo z zmago nad FARI, gori-ški AGI, ki se bo danes v Bergamu pomeril z Minellijem iz Mode-ne, Sestesejem iz Šesto Fiorentina, ter s tradicionalnim nasprotnikom Casagrandejem iz Sacileja. Prvi dve uvrščeni šesterki bosta nato v nedeljo odigrali finalni del z prvo-uvrščenima iz južnih skupin. Lahko že sedaj sklepamo, da bosta današnja zmagovalca tudi v nedeljo zasedla prvi dve mesti in s tem prestopila v A ligo. iiiiiiiiiiMHiHKiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiumiiiiimiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii pozitivnih nabrežinskih nastopov. Če J mi z Auroro, ki se je tudi končala NAMIZNI TENIS NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Več naših tekmovalcev od danes v Fiuggiju Danes se bo v znanem srednje-1 brila (Sokol), Sokol pa si je priboril italijanskem letoviščarskem mestu pravico tudi do skupnega nastopa. Fiuggi pričelo državno namiznoteniško prvenstvo. To prvenstvo nam prinaša prelomnico v zgodovini zamejskega športa: prvič bomo na njem lahko zasledili vidno predstavništvo slovenskih društev, ki se ne bo omejevalo le na dve ali tri imena, ki so bila vsekakor premalo. Sodelovalo bo še več mladincev, ki bodo s svojo prisotnostjo, če že ne z rezultati, potrdili vsestransko o-življeno delovanje zamejskih društev. Poglejmo najprej, kako bodo društva sodelovala in kdo jih bo predstavljal: v naraščajniški konkurenci bosta med posamezniki sodelovala Sonja Milič (Kras) in Just Fabjan (Sokol). Nastopila bo tudi naraščajndška dvojica Fabjan - Do- :>dil rsa «£» $ alti* po _ ^ /. ia h*1, V 3 « SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA r#*pisuje moški In ženski ODBOJKARSKI TURNIR *e bo zaključil 21. junija 1970 v Trstu, ob priliki ®*rednje proslave 25-letnice osvoboditve. Tunlr bo veki za pokal 25-letnice osvoboditve. SPZ vabi vsa slovenska društva na Tržaškem In 0rBkem, da se prijavijo za ta turnir. Vse ekipe bo-0 nagrajene tudi s praktičnimi nagradami. 11,1 -,pC n.iS»le*a zbadaj# r*w «Br< —85). jvega Milji|V1 je v 'al S1 en ko .urneh1 vem* JE žuJi'8’', m ieim N Vo Med mladinci bo nastopil Ukmar (Sokol) skupno s Tržačanom Peter-linijem (CGS) in seveda tudi med posamezniki. V konkurenci tretje kategorije pa bo nastopila samo Miličeva. Seveda bosta sodelovala tudi brata Boris in Edi Košuta, ki sta slovenski javnosti že precej znana. Na prvenstvu letos ne bo sodeloval Edi Bole, ki je že kmalu po začetku letošnje sezone nehal z nastopi, a že dva meseca redno trenira na brežinski namiznoteniški odsek. Pod njegovim vodstvom pa se je skupno s Sokolovimi tekmovalci pripravljala na prvenstvo tudi Miličeva. Po tem kratkem pregledu jasno vidimo, da so bili napori, ki sta jih vodstvi Krasa in Sokola vložili v svoja namiznoteniška odseka, že rodili prve sadove. Pravica do nastopa na državnem prvenstvu je že velik uspeh, predvsem za tako mlade tekmovalce. Obžalovanja vredno pa je dejstvo, da sta na Tržaškem le dve taki društvi, katerih voditelji so začeli resno misliti na namizni tenis. Za ta šport, vsaj v začetku, ni potrebno mnogo truda in tudi ne mnogo denarja. Uspehi pa ne izostajajo. Še predvsem pa je žalostno dejstvo, da so nekatera društva to panogo popolnoma opustila, pa čeprav imajo na razpolago vso potrebno opremo. Ne preostane nam tor.j drugega, kot da našim tekmovalcem želimo srečno pot na tako dolgem potovanju in seveda čimveč uspeha. S. J. z maksimalnim številom setov. Bor B je še enkrat ostal po zmagi Triestine osamljen. Borovci dobro igrajo in to so tudi pokazali prav v tekmi s Krasom, ko so Zgoničanom iztrgali set, toda manjka jim še izkušenosti in tiste odbojkarske prebrisanosti, ki pride le z leti igranja. Izidi arugega in tretjega povratnega kola: •ACEGAT - Turriaco 3:1 •Triestina B — Olvmpia 3:0 •Kras - Bor B 3:1 CSI — Turriaco 3:0 •Aurora — ACEGAT 3:1 •Kras — Triestioa B 3:0 Turriaco — Tomana 3:1 Aurora — *01ympia 3:2 Lestvica 12 12 Kras CSI Turriaco Aurora ACEGAT PAV 01ympia Torriana Triestina B Bor B 11 12 11 11 10 12 11 12 10 0 1 4 4 5 6 8 8 10 9 36 30 24 28 24 15 19 13 13 10 5 12 20 20 20 21 30 25 32 27 Bor B OMA f. T. KOŠARKA TEDENSKI PREGLED Bor B osvojil prvo prvenstveno zmago Uspešen nastop najmlajših košarkarjev na mladinskih igrah Prvenstvo D lige se je uspešno zaključilo za Borove košarkarje. »Plavi* so se namreč prav v zadnjem kolu rešili izpada. Kljub temu pa niso prekinili udejstvovanja in so že prvega maja nastopili v Ajdovščini na turnirju o okviru proslav 25-letnice prve slovenske vlade. Kot je znano, so borovci zasedli drugo mesto, sodnika pa sta jih v finalnem srečanju močno oškodovala, tako da niso mogli igrati kot običajno. Poraz je bil neizbežen. Vsekakor pa smo lahko zadova-ljni tudi z drugim mestom, Turnir kot tak pa je koristil borovcem, kajti prišh so v stik z dobrimi ekipami in tudi z ostro igro. V soboto pa bodo vsi košarkarji. (in društveni predstavniki) ki so se udeležbi letošnjega prvenstva, sestali na večerji in tako proslavili letošnje uspešno prvenstvo. * * * Končno prva smaga v prvenstvu «prima divisionea za naš Bor. «Pla-vi» so namreč v nedeljo v Skednju premagali Servolano le z eno točko razlike. Končno so prikazali tudi dopadljivo igro in tako potrdili, da bodo lahko v povratnem delu prvenstva dosegli še kako zmago. Nedvomno je koristila v vrstah Bora prisotnost Sergija Tavčarja, (ki je uredil vrste naših košarkarjev). Federacija je končno poslala spored povratnega dela prvenstva. Spored je naslednje: NOGOMET TEDENSKI PREGLED Spodrsljaj Brega v zadnjem kolu Zarja zaostaja za vodečo dvojico Današnje tekme: Bor - PAV Aurora — Turriaco CSI — 01ympia Nedeljsko kolo: Triestina — ACEGAT CSI«*- Bor -Turriaco-—PAV -Torriana — Aurora Kras — 01ympia # # * V ženski C ligi je borova šester-ka slavila prvo zmago in to celo proti drugi z lestvice. PAV se je moral tako odreči drugi poziciji v korist Edere, ki je prav proti »plavim* ponovno okusila zmago. Bo-rovke so tako nekoliko popravile svoj položaj na lestvici, pripomogle pa so tudi k še večjemu vodstvu šesterke OMA, ki posnema zgoniški Kras med ženskami. Izid tretjega in četrtega povratne- ga kola: •Corridoni — FARI TS 3:0 Edera — 'Porzio 3:0 •Bor B - PAV 3:2 •AGI B — FARI TS 3:0 •Edera — Bor B 3:0 •OMA - AGI B 3:0 IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllHIIIIiIH V MOŠKI D LIGI Prvi poraz Krasa ACEGAT - KRAS 3:1 (15:12, 15:17, 15:8, 15:9) V izredno borbenem in dramatičnem srečanju je sinoči ACEGAT zadal prvi poraz te sezone ekipi Krasa. Krašovci niso pokazala vsega svojega znanja, kar je nasprotnik skrbno izkoristil. ACEGAT je bil izvrsten v obrambi, v zadnjem setu pa se je Krasa držala še smola, ko se je lažje poškodoval Guštin. Pa tudi sodnik ni sodil najbolje. Sicer pa je ACEGAT zmago zaslužil. B. S. Prvenstvo 2. amaterske lige se je zaključilo. Zmagal je tržaški Li-bertas, Breg, Juventina in SPI I-sonzo pa so izpadli. Brežani v poslovilni tekmi proti SPI Isonzo niso dosegli več od neodločenega izida 0:0. To pa je bilo premalo, da bi se ekipa obvarovala izpada. Itala je imela namreč ob enakem številu točk boljši količnik golov in tako je moral ligo zapustiti predstavnik dolinske občine, čeprav so bili v zadnjih tednih že vsi prepričani, da se bo moštvo obdržalo v 2. ligi. Po slabem prvem delu prvenstva so se namreč Brežani v povratnem delu odrezali zelo dobro. Čeprav so imeli za o-stalimi precejšen zaostanek, pa so ga proti koncu prvenstva že povsem odpravili, toda prav v zadnjem kolu je prišlo do usodnega spodrsljaja, zaradi katerega bodo morali prihodnje leto igrati v 3. amaterski ligi. Kriška Vesna je z nedeljsko zmago zasedla 2. mesto lestvice in si je priborila pot na kvalifikacije drugouvrščenih ekip. Križani so tudi v tej tekmi potrdili svojo dobro formo, čeprav niso Zaigrali najbolje. Upajmo pa, da bodo s serijo svojih zadnjih uspešnih nastopov nadaljevali tudi v kvalifikacijah za vstop v 1. amatersko ligo. Juventina, ki je praktično izpadla že pred zadnjim kotom, e* je v nedeljo srečala z vodilno etopo prvenstva in je zaigrala z veliko vnemo. Prav to pa je šlo na živce Libertasu, ki nikakor ni mogel spraviti na kolena trdoživih štandrež-cev. Igra je zato postala groba in padale so poleg brc tudi pscvke, naslovljene na slovenske igralce. Ker je neki igralec Libertasa rekel Štandrežcu Ferfolji «ščavo» je ta reagiral nad sodnikom, ki je prekinil tekmo. Nato pa je neki član Libertasa s pestjo še zrušil igralca I Juventine Kodriča. Seveda bo prišlo do kazenskih posegov nogometne zveze, ki bo srečanje gotovo registrirala z 2:0 v korist Libertasa. huda kazen pa bo doletela tudi Ferfoljo. To je tudi prav, ker je pravila igre treba spoštovati. Rfs pa je tudi, da živimo v demokratični državi m se ne bomo pustili žaliti od nikogar. Zato je skrajni čas, da nogometna zveza stori tatom dogodkom konec. Taki odnosi do slovenskih igralcev (prepoved slovenskega govora med igralci na tekmi Zarja — Primorec, žalitve s »ščavi* v tej tekmi) ne vodijo nikamor. Izidi •Vesna — Rosand ra 2:0 •Fogliano — S. Canzian 0:0 •Aurisina — Itala 2:2 *CRDA — Lucinico 2:1 •P. Farra — Isonzo Turjak 2:0 •Breg — Isonzo SPI OO Tibertas — Juventina prek. Libertas Vesna Lucinico S. Canzian Pro Farra Is. Turjak Rosandra Fogliano Aurisina CRDA Itala Breg Isonzo SPI Juventina Lestvica 25 17 4 4 37 16 38 | Primorje 26 16 6 4 44 23 38 Portuale 26 14 6 6 35 17 34 Zaria 26 11 10 5 31 26 32 Sto<* 26 10 10 6 38 34 30 Urnem 26 9 7 10 32 28 25 Libertas P. 7 11 8 29 32 25 Libertas O. 7 9 10 29 29 23 Primorec 7 7 12 26 28 21 Vesna B 8 5 13 28 47 21 Tecnoferr. 5 10 11 27 33 20 COOP 5 10 11 17 33 20 CG Operne 5 9 12 23 37 19 Devin 4 8 13 29 42 16 Roianese - 3 26 26 26 26 26 26 26 25 V 3. amaterski ligi je bito to koto za naše ekipe v glavnem negativno. Razen Primorja in Primorca so bile vse ostale ekipe premagane. Pri tem moramo seveda upoštevati tudi to, da sta bila v tem kolu na sporedu dva slovenska derbija. Primorje in Portuale še vedno vztrajata na vrhu lestvice, Zarja pa vedno bolj zaostaja za to dvojico. V derbiju Devin — Primorec je bilo stanje v prveKKiPolčasu precej izenačeno in le spretni vratar Primorca je rešil svoje moštvo pred zadetkom. Nato pa so Trebenci prevzeli pobudo in so z dvema goloma osvojili zmago ter tudi napredovali na lestvici. Neuspeh Uniona proti proseškemu Libertasu moramo pripisati predvsem nepopolnosti njegove ekipe. Nastopiti so morali tako tudi poškedo veni igralci. Najboljše je trener postavil v obrambo ostale pa v napad in od take postave seveda ni bilo mogoče pričakovati kaj dosti. Nekaj časa je sicer kazalo, da bo Union ohranil točko, toda gel d. p. je zbrisal tudi te upe Za Bazovce predstavlja poraz s Portualejem morda prehudo kazen. Na igrišču nikakor niso igrali podrejene vloge imeli pa so smolo, ker v odločilnih trenutkih niso imeli pred nasprotnikovimi vrati dovolj odločnega strelca. Zarja bi morda lahko ohranila vsaj točko, če ne bi prav v zaključku srečanja prejela usodnega gola zaradi napake svoje obrambe, ki je pustila nasprotnega napadalca povsem samega pred svojim vratarjem. Tekma med Primorjem in Vesno B je bila zanimiva. Primorje je zopet zmagalo, ohranilo svoje vod stvo, obenem pa tudi še vedno računa na rekord v številu doseženih golov. Doslej je ekipa dosegla že 96 zadetkov in ji manjkajo do sto-tice le še štirje. Izidi Devin — Primorec 0:2 Union — Libertas Prosek 0:1 Libertas Opčine — Roianese 1:0 Zarja — Portuale 0:1 Primorje *— Vesna B 2:0 COOP - Stock 2:3 Lestvica 23 21 0 2 96:19 42 23 17 6 0 50:14 40 23 13 6 4 49:14 32 23 14 4 6 47:28 30 23 11 6 5 35:31 23 23 9 6 8 39:41 24 23 8 7 8 40:35 23 23 8 6 9 26:22 22 23 8 5 9 35:44 21 23 6 6 11 30:39 18 23 6 3 14 26:48 15 23 3 5 15 22:63 11 23 3 2 18 11:65 8 23 3 2 18 19:62 1. kolo 10.5. Ts Basket - Trioolore ob 10. uri, Libertas - Bor ob 8.30, Servolana - Ltoyd ob 9.30. 2. kolo 17.5. Lloyd - Libertas ob 9.30, Bor -Tricolore ob 8.00, Servolana - Ts Basket ob 9.30. 3. kolo 24.5. Libertas - Servolana ob 9.30, Tri-colore - Lloyd ob 11.00, Ts Basket - Bor ob 9.30. 4. kolo 28.5. Lloyd - Bor ob 9.30, Servolana -Tricolore ob 9.30, Libertas - Ts Basket ob 9.30. 5. kolo 31.5. Bor - Servolana ob 9.30, Tricolore - Libertas ob 9.30, Ts Basket -Ltoyd ob 9.30. * * * Končalo se je tudi prvenstvo dečkov. Po predvidevanju sta izgubili obe naši peterki, to je Polet in Bor. Sicer pa smo lahko zadovoljni že s tem, da sta kar dve naši ekipi nastopili na tem prvenstvu v katerem sta si pridobili veliko izkušenj, ki bodo nedvomno zelo dragocene za bodoče zahtevnejše nastope. * * * Nadaljuje se tudi košarkarsko prvenstvo »mladinskih iger*. V slovenskem derbiju je Bor premagal Polet z izidom 39:9. Poletovci pa so, kljub porazu, povsem zadovoljili, saj so prikazali lepo in organizirano igro. Borovci so bili telesno boljše pripravljeni od Opencev ia so to prednost tudi izkoristili. Včerajšnji izid: Bor — Don Botco C 27:26 Z včerajšnjo zmago ima Bor dobre možnosti, da se še bori za osvojitev drugega mesta. «Plavi» so včeraj namreč premagali močno ekipo Don Bosco C po zelo napeti in razburljivi igri, kar kaže tudi sam izid. Najboljši v vrstah Bora je bil Robi Klobas, ki je sam dosegel 19 točk in je bil tudi najboljši v obrambi. Celotno moštvo pa je dobro zaigralo. V vrstah Bora je tokrat manjkal Boris Sjega, ki si je pred dnevi poškodoval roko in je še vedno v bolnišnici. b. I. Prihodnje kolo Libertas Opčine — SG Opčine Primorec — Stock Teenoferramenta — Zarja Libertas Prosek — Devin Union — Primorje Vesna B - COOP Roianese — Portuale. B. R. KOŠARKA V Sarajevu, Splitu in Karlovcu Čez nekaj dni v Jugoslaviji začetek svetovnega prvenstva V nedeljo, 10. maja, bodo otvorili svetovno košarkarsko prvenstvo. Na sporedu bodo namreč srečanja kvalifikacije, in sicer v treh mestih: skupina A v Sarajevu, skupina B v Splitu, skupina C v Karlovcu. Zaključni del prvenstva bo od 16. do 24. maja v Ljubljani. Vse ekipe se vestno pripravljajo za ta pomembni spopad in med temi sta tudi Jugoslavija in Italija Jugoslovanski košarkarji so v tem zadnjem času odigrali več prijateljskih srečanj in so pokazali, da so res v dobri formi. Kot je znano, bo v jugoslovanskih vrstah nastopil tudi čosič, ki se je izpopolnil v ZDA. »Krešo* se je vrnil skoraj prerojen in ni izključeno, da bo eden največjih zvezdnikov tega prvenstva, čosič se je namreč naučil več novosti v ZDA in sedaj se povsem sproščeno premika po igrišču, podaja tassists», vodi kot zunanji igralci, v obrambi pa je skoraj nepremagljiv. Poleg čosiča pa bo v Ljubljani igral vodilno vlogo Ivo Daneu, ki bo pred svojim ob činstvom dal vse od sebe in bo gotovo brezhibno vodil igro svojih. Ostali reprezentanti pa so: Tvrdič, Simonovič, Jelovac, torga, Kapičič, šolman. Plečaš, Čermak, Skansi, Rajkovič in Kotarac. Jugoslavija s to reprezentanco resno misli na osvojitev prvega mesta. Tudi Ita- lija ne skriva upov, da se bo dobro izkazala na tem prvenstvu. Trener Giancarlo Primo je uvedel epoliliko mladih» in je prepričan, da ga ti ne bodo razočarali. Italijani pa se niso v zadnjih časih posebno znašli v uradnih nastopih in zato je to prvenstvo edinstvena priložnost za ugotovitev, kakšna je ta italijanska košarka, ki je osvojila kar dva evropska pokala (Ignis in Fides). »ft« • Pravijo, da so Američani letos močnejši kot na minulem svetovnem prvenstvu, ko so v Montevideu zasedli le četrto mesto. Če pa je Wolf (bivši igralec Simmenthala) med najboljšimi, potem pa ta reprezentanca res ni strašilo • * * • Tudi tokrat bo ha svetovnem prvenstvu na poti italijanske reprezentance (sicer ne v nogometu...) Južna Koreja. Kot nogometaši v Angliji so tudi azijsfci košarkarji vsi manjši od Italijanov. Pak do Ika pa ni v tej reprezentanci. # * * • Jugoslovanski reprezentanti so že izčrpani, Na treningu se je Rajkovič tako raztogotil, da je žogo brcnil daleč po tivolski dvorani. Nad njim je namreč napravil osebno napako Jelovac. Trener Žeravi-ca je Rajkoviča takoj poslal v hotel. Predvsem disciplina! ROMAN SLOVENSKEGA NARODA 15$ niča- ‘Vf VSSgj bi ■ , Svoj rešeT**® gf U ,sečoik tprusb j,, Icleidbj) •varije s Ilustrira dr. R. Hlavaty Judenburg ^ tf18« 3® umolknil, njegova roka Je počasi trpnela Sagovih 0^ je švignil zadnji ogenj... Grum, slovenski ^uar s ceste tam za vodo, Je umrl.. Sbo 3® umiral, kakor da bi se smrti odkupoval SSLp 1NJo svoje to tedaj grgranja bruhnilo iz ust: gremo, gremo...» njj e‘a svoboda, dovolj Je krvl...!» srce ln mozeg pretresu j oče hropenje. Sele Štiriindvajset ur potem, ko je bil ranjen, mu je strežnik Jančar stisnil v roko poslednji Grumov pozdrav... Zjutraj so prinesli v barako korporaia Hafnerja. Ravno tedaj, ko Je zaradi bolečin in zaradi telesne Izčrpanosti že skoraj omedlel dn obležal v baraki sredi tovarišev, je bila tudi zadnja ura uporniški oblasti. Od vseh strani so pritisnile obkoljevalne dete, madžarski bataljon št. 3 iz Brucka ob Muri pa je vkorakal v Judenburg, zasedel vse vojaške objekte in razorožil upornike. V kratkem so bili polovljeni vsi, ki so se potikali po mestu. Zagnali so jih v taborišče, ki ga je potem madžarska stotnija zastražila in namerila nanj ducat strojnic. Hkrati so se tudi že začele aretacije voditeljev upora. s sle srčne krvi. Včasih so smrtni krči malo je namesto nepretrganega krčevitega ■t je njegov okrvavljeni obraz, kolikor ga obveze. spreletel bežen, srečen nasmehi j aj. je gledalo spreieiei toou, sicvcu Toda ti s° bili silno kratki. Včasih se je njegov obraz srdito v "ttoT1 »a zadel Je vpiti, da so ga slišali ven na dvorišče: * krvniki...! Dol z majorjem M&bhisom...! Dol z z rokami trgal obvezo z glave in bil okrog ni njegov smrtni bes spat izzveneli v nerazumljivo, J* ni Prijeli so skoraj vse, ki so se na kakršen koli način izkazali pri uporu, Možino, Roglja, Hafnerja, Smuka, Fajdigo, Kar d unča in druge. To je bil dokaz, da je vojaška komanda imela med uporniki svoje ovaduhe, ki jih neizkušeno vodstvo upornikov ni znalo o pravem času odkriti in iztrebiti. Medtem so pripeljali v taborišče tudi četo upornikov, ki jo je zajel lovski bataljon iz Neumarkta s štefaničem in Davtovi-čem na čelu. Zaman so iskali kolovodjo Palirja in še nekaj njegovih najožjih sodelavcev, čeprav so imeli velike skomine po njih, kajti Paldr je še prej uničil in razbil vse strojnice, poskril velik del munioije ter o pravem času zginil v gorovje, koder so ga patrulje, stikajoče za raznimi ubežniki, zaman iskale. Korporaia Hafnerja so prenesli v izolirnico, ker so ga n»m skoraj nezavestnega in so mislili, da bo z njim kmalu konec. Res je Hafner najprej nekaj ur spal kot ubit, ko ga je pa strežnik Jančar zaradi napovedanega prihoda bataljonskega zdravnika z drugimi bolniki in ranjenci vred zbudil, se je Hafner čutil mnogo močnejšega. Rana ga Je sicer skelela, a drugače je bil bolj čil In spet je mogel jasno razmišljati o dogodkih zadnjega dne in o usodi svojih tovarišev ter o svoji. Čeprav je bilo o mmogočem misliti, je bil sklep vendarle silno kratek: upor z vsemi načrti vred se je izjalovil in kar čaka zdaj njega in tovariše, je le še salva... Kdo ve, ali se je kateremu posrečilo pobegniti? Tega, da se je prav on v odločilnem trenutku uprl Palirjevemu predlogu, se ni mogel natančno spominjati, kajti takrat mu je vročina motila razum. Upor zadušen... salva... Grenak občutek mu je zalil srce. Smrt sicer še ni najhujša stvar, toda zavest, da so šli vsi načrti kljub tolikim žrtvam po vodi, je bila bolj grenka. Dalje ni imel Hafner časa razmišljati, kajti v tem trenutku Je v izolirnico stopil nadštabni zdravnik in znani prijatelj majorja Mčbiusa, dr, Taggel. Komandant izolirnice, četovodja Kosar je s svojo strumnostjo, ki je Hafner nikoli ni mogel prenašati, že vpil. «Habtacht!» Bog si ga vedi zakaj ta habtaeht v tej predsobi mrtvašnice, ko se izmed bolnikov razen njega najbrž nihče ni mogel sani premakniti na slamnjačl? Toda reglement... Skoraj bi bil pozabil na svoj obupni položaj in se prezirljivo nasmehnil avstrijskemu vojaškemu kopitarstvu. Vendar ni bilo časa za take stvari. Zdravnik je že korakal ob vrsti bolnikov, ki so zaradi habtachta bili odeti do brad in so brezizrazno sukali oči za njim. Obisk v izolirnici je bil za doktorja Taggla gotovo najbolj preprosta reč na svetu; usoda bolnikov je bila večidel že zapečatena, tu in tam kaka beseda, kako tipanje ždi, gledanje v stegnjene jezike, pa je bilo opravljeno. Nekaj več je bilo danes opravka z nekaterimi ranjenci iz uporne noči. Dr. Taggel Je prišel do Hafnerjeve postelje. 2e je napravil prvi korak proti vzglavju, ko se je hitro zaustavil, obrnil korporalu hrbet in nadaljeval pregled druge vrste. Vse je osupnilo, najbolj pa Hafner sam. Toda prisotnost duha ga ni zapustila in že se je začul njegov stari, uporno zveneči glas: «Gospod nadštabni zdravnik, jaz sem ranjen...!» Dr. Taggel je pravkar gledal jeaik nekemu bolniku, ki že nekaj dni ni ničesar okusil; zdrznil se je, nato pa zamahnil z roko proti Hafnerju, kakor bi hotel reči: s teboj nimam nič opravka, ker si že tako in tako dober. Oči vseh bolnikov so se zdaj prestrašeno obrnile proti Hafnerju, ki je še vedno slonel na komolcu svoje roke in gledal za odhajajočim zdravnikom. «Tudi dobrota je naposled dejal Hafner in se zleknil nazaj na ležišče. Kljub upornosti, ki se je znova zbudila v njem, je bilo zdravnikovo ravnanje vendarle hud udarec zanj. Tako torej stoje stvari... Bilo mu je Jasno, kaj ga čaka, in sicer v naj krajšem času. (Nadaljevanje sledi) DESNIČARSKI TEROR V GVATEMALI Teroristi organizacije «0ko za oko» so ubili 7 levičarskih predstavnikov Poskus državnega udara v Boliviji CIUDAD DE GUATEMALA, 6. -Gvatemalska policija je sporočila da je desničarska teroristična organizacija «Oko za oko» ubila še tri druge «komuniste». Dva od njih in sicer Rogelia Zermana in Rigo-berta Ramireza so našli ubita blizu vasi San Jose Acatempa, nedaleč od državne meje z republiko Salvador. Na truplu enega od ubitih so ugotovili 26 ran iz strelnega o-rožja, drugi pa je bil obglavljen. Tretja žrtev desničarskega terorja je Lisandro Or tega, katerega so našli v okraju Suchitepequez na obali Tihega oceana. Ortego so ubili z dvema streloma v glavo. Na truplih vseh treh žrtev so našli listke na katerih je bilo napisano, da jih je teroristična organizacija ubila, ker so bili člani ♦uporniških oboroženih sil» ter člani Gvatemalske stranke dela (komunistična stranka). Listki so bili podpisani: «Oko za oko*, kar je vzdevek ilegalne desničarske organizacije, ki je v zadnjih časih ubila štiri druge politične predstavnike pod obtožbo da so bili komunisti. Gre za naslednje osebe : Pedro Montenegro, Francisco Barreno, E-ligio Rodas in Julio Česa de la Roča. Vsega skupaj so torej desničarske teroristične orgaizacije ubile v zadnjih dneh osem oseb, za katere pa se ne ve točno, če so sploh pripadale v vseh primerih levičarskim organizacijam. Gotovo je le, da je Juli us Česa de la Roča bil predsednik kulturnega krožka v okraju Quezaltenan-go. Bil je star 38 let. Našli so ga pred tednom dni v vasici Palin, kakih 40 km od prestolnice. Desničarski zločinci so ga ubili z dvema streloma v glavo. V gvatemalski republiki postaja politično ozračje vedno bolj napeto. Ko je prišlo do ugrabitve nemškega veleposlanika von Spretija, so desničarske organizacije zagrozile, da bodo začele izvajati krvav teror proti levičarskim političnim predstavnikom. To pa je le del resnice, kajti desničarski teror je v Gvatemali na dnevnem redu že več let. V razmeroma kratkem razdobju 20 zadnjih let je bilo na ta ali na drugi način divjaško justifici-ranih več tisočev političnih in sindikalnih delavcev. Pri vsem tem pa odporniško gibanje proti desničarski strahovladi ni ostalo s prekrižanimi rokami. Občasno je odgovorilo in odgovarja na zelo prepričljiv način. Prav prejšnji teden so člani uporniških oboroženih sil (FAR) streljali v prestolnici na kapetana Justa Rodri-gueza Diaza, ki je sodelavec predsednika Carlosa Arane Osorja. Kot je znano, bo Osorio prevzel v svoje roke državno oblast v prihodnjem juliju. Kapetan Rodriguez Diaz je bil težko ranjen v glavo. Rafal iz brzostrelke pa je smrtno ranil nekega policista. Iz bolivijske prestolnice La Paz sporočajo, da so desničarske nacionalistične organizacije poskušale izvesti državni udar. Znano je, da je sedaj v Boliviji na oblasti gen. Alfredo Ovantjo Candia, ki se je pred časom hudo zameril ameriškim poslovnim krogom, ker je nacionaliziral petrolejsko industrijo. Bolivijski notranji minister polk. Juan Ayoroa Ahoroa je danes izjavil, da so državni udar pripravljali člani nacionalističnega gibanja, ki je {»vezano z bivšim bolivijskim predsednikom Paz Estensorom, ki živi sedaj v begunstvu v Peruju. Sporočajo, da so bolivijske oblasti aretirale večje število političnih o-sebnosti, a med njimi enega bivšega ministra in dva bivša poslanca. skušal uiti iz zapora. Zaradi trii dogodkov so ga zaprli v posebno celico, ki je »podobna grobu* — kakor je izjavila mati. Od tedaj so mu prepovedali obiske in sploh niso dovolili, da bi kdo z njim govoril. Zdi se, da ima 31-letni Panagulis tuberkulozo. Zveza, ki skuša doseči izpustitev političnih jetnikov v Grčiji, je v preteklih dneh pozvala grško vlado, naj bi izpustila bolnega mladeniča. Gibanje «odprte roke* je organiziralo prejšnji mesec kilometrske sprevode in zbiralo sredstva proti lakoti v svetu. Zdi se, da jim je uspelo zbrati v enem mesecu skoraj 70 milijonov lir. Na sliki prizor s pohoda v Parmi ■ llllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllinillllllllrfnilllllllllMMIlllllMIIIIIIMIlllllllllIMlIllllllllllmllllllMIIIIIIIIIMIIIMMIIIIIllmillllllllllllllllllMimilllllllMMIIIIIIIimillllllMIIIIIIIIIMMIIIIIIIllllllIlIllIlllllllllllllllllllllllllI VČERAJ ZJUTRAJ PRI NEAPLJU Zagonetna tragedija na pobočjih Vezuva Moški je najprej ranil otroka, nato pa ustrelil žensko in naredil samomor ATENE, 6. — Mati grškega oficirja Aleksandra Panagulisa, ki je leta 1968 izvršil atnetat na grškega ministrskega predsednika Papa-dopulosa, je danes javila tisku, da je sin hudo bolan. Panagulis je pretekli mesec že skušal narediti samomor v zaporu, kar so mu pa pravočasno preprečili. Še prej je NEAPELJ, 6. — Strašna in nerazumljiva tragedija se je pripetila danes na poti, ki pelje do krater a na Vezuvu. Moški je ustrelil žensko in otroka, ki sta se vozila z njim v avtu, nato pa še sebe. Strele so slišali mimoidoči avtomobilisti in priskočili, ampak bilo je prepozno. Ugo Angelini, 45 let stari moški, je danes zjutraj vozil po Vezuvo-vem pobočju. V avtu sta sedela še neka ženska in otrok. Nenadoma je pristavil vozilo, vzel v roke pištolo in ustrelil večkrat proti ženski. Obrnil se je nato proti otroku in streljal še proti njemu. Ko se je prepričal, da sta 'oba mrtva je naslonil pištolo na sence in se še sam ustrelil. Ravno tedaj je privozil mimo uslužbenec vlečnice Carmine Core-sa, opazil je ustavljeni fiat 1100 in slišal strele. Priskočil je in zagledal žensko in moškega, ki sta negibno sedela na prednjih sedežih, na zadnjem sedežu je pa ležal o-trok. Opazil je, da je otrok še živ in ga je nemudoma odpeljal v neapeljsko bolnišnico Nuovo Loreto. Otrokovo zdravstveno stanje je bilo tako hudo, da so morati zdravniki takoj izvršiti precej nevarno o-peradjo. Seveda so si strogo pridržati prognozo. Na kraj nesreče so se takoj odpraviti karabinjerji in sodnik. Kasneje so agenti odkrili, da je ženska 34-letna Rosetta Petrazzuolo. Zdi se tudi, da je otrokovo telo bilo blizu avta in ne v njem. Agenti so odkrili, da je bii morilec verjetno slaboumen. Že pred leti je bil moški namreč v ječi in kasneje v norišnici zaradi umora svoje ljubimke. VESTI IZ SLOVENIJE Hitra cesta Vrhnika-Postojna bo odprta že jeseni leta 1972 Izlet invalidov s «sončnim vlakoma ■iiiiiiiiiiiiiaiiaiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiitiitiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiauiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V OKVIRU PROSLAV 25. OBLETNICE OSVOBODITVE Bivši deportiranci in svojci padlih zaključili obisk taborišč v Rižarni Delegacija udeležencev komemoralivnega potovanja iz raznih italijanskih mest na sprejemu pri županu Spacciniju Ogled Rižarne je napravil na vse globok vtis Sprevod bivših deportirancev in svojcev padlih prihaja na dvorišče Rižarne V Rižarni se je včeraj dopoldne I Gusen in Begunje zaključilo komemorativno potova- rice, ta so se vri nje v koncentracijska taborišča, ki ga je ob 25. obletnici osvoboditve organiziralo Vsedržavno združenje bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih (ANED). Skupina 300 bivših deportirancev in svojcev padlih iz Bologne, Firenc, Milana, Šesto S. Giovanni, La Spezie In drugih italijanskih mest, ki Je obiskala taborišča in se udeležila komemoracij v taboriščih Dachau, Mauthausen, Gusen, Ebensu, Hartheim, Melk itd., je v Rižarni položila vence in se poklonila spominu žrtev Rižarne. V skupini so bili tudd zastopniki občinskih u-prav iz Sešito S. Giovanni, Modene in La Spezie. Včerajšnje komemoracije v Rižarni so se udeležili tudi člani odbora tržaške tn goriške sekcije združenja AN ED ter nekateri udeleženci toomemorativnega potovanja v Dachau, Mauthausen, lz Trsta ta Go-vmiili domov v torek zvečer. V Rižarni so spregovorili zastopniki tržaške sekcije ANED, sekcije iz Šesto S. Giovanni ta La Spezie ter predstavniki občinske uprave v Šesto S. Giovanni. Vsi so poudarili nujnost nadaljnjega boja, da se uveljavijo načela ustave, prepreči vojna ta zagotovi mirno sožitje med narodi. Župan inž. Spacotal Je opoldne sprejel na županstvu delegacijo u-deležemoev komemorativnega potovanja v koncentracijskih taboriščih. V svojem nagovoru je župan poudaril obveznost tržaške občine, da se člmprej uredi Rižarna kot narodni spomenik in muzej odporniškega gibanja. Dejal je, da spomin na žrtve Rižarne ta drugih taborišč opozarja javne upravitelje ta vse državljane, ki čutijo ta se sklicujejo na odporniško gibanje, na dolžnost, da delujemo vedno in povsod z besedo in dejanji za uveljavitev idealov osvobodilnega giban ja. Ogled celic ta drugih prostorov Rižarne, opis njene tragične zgodovine in kratek oris borbe proti na-cifašizmu v naših krajih so napravili globok vtis na vse udeležence, ki so zagotovili, da se bodo še vrnili v večjih skupinah. Rižarna je bila odprta za občinstvo en teden od 24. aprila naprej. Kakor smo izvedeli, so zabeležili letos Izreden obisk s Tržaškega, iz Iskre, z Reke, iz Gorice, Vidma, Pordenona ta drugih italijanskih mest. Obvestilo Kmečke zveze pridelovalcem oljk Kmečka zveza sporoča vsem pri-dekrtfclčehi oljk/ iz katerih so pridelali olje, da so v njenih uradih v Trstu, Ul. Geppa 9, na razpolago tiskovine za vložitev prošnje za državni prispevek 260 lir za vsak kg iztisnjenega olja. Zato naj se u-pravičenci čimprej oglasijo, da jih jim izpolnimo ta oddamo, s seboj pa naj prinesejo potrdilo stiskalnice pri kaiteri so oljke Iztisniti, potrdilo o stalnem bivanju (ki ga dobijo na občind) ta kopijo prijave o obdelovanju oljk, ki so Jo izpolnili pri Pokrajinskem kmetijskem nadzomištvu. Tajništvo Kmečke zveze Ko se je včeraj popoldan, nekaj pred 16. uro 37-letni orkestraš Fol-co Borreri iz Ul. Scala Santa 41 peljal s svojo vespo z imperijsko registracijo po Carduccijevi ulici, pripeljal do Trga Dalmazia in hotel zaokreniti v Ul. Ghega je zaradi spolzke ceste zdrsnil z vozilom na tramvajskih tračnicah in padel na tla. Neki mimoidoči avtomobilist ga je nemudoma odpeljal v glavno bolnišnico, kjer so ga zaradi lažjega pretresa možganov in ran po obrazu sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v približno sedmih dneh. Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 27. aprila do 3. maja zabeležil naslednje primere nalezljivih bolezni: škrlatdnka 17, ošpice 3, norice 16 (3 izven občine). oslovski kašelj 1, epidemično vnetje priiušesne slinavke 15. rdečke 14 (1 izven občine), srbečica 2 (izven občine), infektivno vnetje jeter 6, akutni sklepni revmatizem 1. influenca 1. l•lll■lllllllllllll■lllllllllllllll■lllllllllllll■llll■lllllllllllllllllllltl„ |,n, n umi, mini uHiinii, m, ,u, mili, umu« Tudi v naSem uredništvu sprejemamo prispevke za šolo-spoiaenik v Cerknem OD 14. 00 28. JUNIJA Velika udeležba afriških držav na letošnjem tržaškem velesejmu Številne razstave posebnih izdelkov in blaga Dvaindvajsetega tržaškega vele-1 saj gre za novo gospodarsko stvar- sejma, ki bo od 14. do 28. junija se bo udeležilo zelo veliko število domačih in tujih razstavljavcev. Po leg številnih italijanskih zasebnih in državnih industrijskih podjetij bodo razstavljala svoje prozvode na velesejmu tudi podjetja iz raznih evropskih in čezmorskih držav bodisi po posameznih blagovnih oddelkih bodisi na kolektivnih razstavah. Uradno se bodo udeležile vele sejma Avstrija, Bolgarska, češkoslovaška, Zahodna Nemčija, Jugoslavija, Poljska in Madžarska, to je vzhodnoevropske in podonavske države, ki so neposredno zainteresirane na posredniški vlogi Trsta v okviru svetovnega prometa K tem državam pa je treba dodati Kamerun, Kongo - Brazzaville, Slonokoščeno obalo, Niger in Ruando, Gabon, Madagaskar in Brazilijo. Udeležba tolikšnega števila afriških držav je zelo važno dejstvo, nost, ki se pojavlja na pragu tržaškega gospodarstva v sedemdesetih letih. To pomeni namreč nove trgovinske tokove in menjave med mladimi državami v razvoju na e-ni ter Italijo in srednje in vzhodnoevropskimi državami na drugi strani. Ravnateljstvo velesejma je poskrbelo za konkretne stike in sestanke na operacijski ravni, tako da bodo lahko predstavniki raznih držav sklepali plodne kupčije. Za letošnji velesejem bo torej značilno srečanje evropskih operaterjev z afriškimi. Seveda pa ne bo to e-dina važna dejavnost, kajti v načrtu so tudi številne posebne pobude, ki se tičejo lesa in lesnih izdelkov, opreme, pohištva, kave in marmorja, za kar je Trst še posebno poklican, saj je veliko pristaniško in trgovinsko središče, odprto za mednarodni promet. (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 6. — Danes zjutraj je odpotovalo s »senčnim vlakom* iz Ljubljane na petdnevno potovanje po Avstriji, Zvezni repuhtiki Nemčiji, Lachtensteinu, Švici in Sloveniji do morja, 56 hudo prizadetih invalidnih oseb iz Slovenije. Med potniki je 14 otrok, spremljajo jih pa zdravnica, medicinski sestri in desetčlanska ekipa republiškega odbora prve pomoči Rdečega križa. Tem sta se pridružili še dve članici iz Kamnika, saj je med potniki 12 otrok iz kamniškega doma za invalidno mladino. Na ljubljanski železniški postaji se je zjutraj zbralo več predstavnikov družbenih organizacij, mladi člani Rdečega križa in drugi, ki sc se ob zvokih domačih napevov proslavljali od potnikov »sončnega vlaka*. Srečno pot jim je zaželel tudi predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič. V kratkem nagovoru jim je izročil spominsko knjigo v katero je med drugim zapisal: »Pozdravljam in podpiram pobudo, ki je s sončnim vlakom uresničila plemenito človeško delo, hkrati pa je postala tudi resnična manifestacija idej humanizma in globoke solidarnosti delovnih ljudi raznih slojev in poklicev. «Sončni vlak* naj bo glasnik miru, sožitja, razumevanja in sodelovanja med ljudstvi in narodi vseh dežel, preko katerih bo vihral, ter med mesti, vasmi, gozdovi in poljanami, ki jih ,bo obiskal. Tudi avstrijski generalni konzul v Ljubljani Henrik Risenfeld je v svojem nagovoru zaželel srečno bivanje v njegovi deželi ter še po sebej poudaril, da ljubezen do bližnjega ne pozna meja. Dopoldne se je «sončni vlak* ustavil za nekaj časa v Celju, kjer so ga pozdraviti predstavniki mesta, pozneje pa še v Mariboru, od koder je nadaljeval popoldne pot proti Dunaju. čila v Radovljici, je danes nadaljevala pot čez Jesenice po gornjesavski dolini do Kranjske gore, od tam pa so jo s helikopterjem prenesli v Bovec ker je Vršič zaradi snega še neprevozen. Na Jesenicah je mladna pripravila nosilcem štafetne palice prisrčen sprejem, prav tako pa so jih toplo sprejeli tudi v Bovcu. Sprejema so se udeležili učenci osnovnih šol, zastopniki družbeno - političnih organizacij in drugi občani. Opoldne je štafeta prispela v Tolmin, popoldne pa v Idrijo kjer bo prenočila in jutri nadaljevala pot proti hrvatski meji. Štafeta mladosti s pozdravi predsedniku Titu, ki je sinoči preno- Popoldne so se na Verdu pri Vrhniki s prvo vrtino ekipe Be-noto praktično začela letošnja dela na trasi slovenske hitre ceste od Vrhnike do Postojne. Vrtalni stroj zagrebškega podjetja Geotehnika, ki dela v okviru ljubljanskega združenja Gipot, bo v naslednjih štirih mesecih izvrtal v močvirna barjanska tla 110 vrtin, Iti bodo široke 120 cm in globoke od 10 do 14 metrov, šele na tej globini ali pa celo globlje se namreč začenja dovolj trdna podlaga, na kateri bodo lahko temeljili nosilni stebri viadukta Verd. Ta 470 metrov dolg betonski most je začetni objekt na 32 km dolgi trasi, združenje Gipot pa bo razen tega zgradilo tudi nadvoz čez železniško progo. Danes so prispeli na traso prvi delavci združenja Jugoslavija - put (z Beograda. Pripraviti morajo bivališča za okoli 400 visoko kvalificiranih delavcev, ki bodo upravljati težko mehanizacijo v njihovem odseku trase. Zavlačevanje letošnje zime je torej zavleklo tudi začetek del na trasi, saj je v notranjskih gozdovih obležal sneg skoraj do konca aprila. Vseeno pa izvajalci del obljubljajo, jia bodo svojo nalogo izvršiti pravočasno, da bo torej hitra cesta od Vrhnike do Postojne odprta jeseni leta 1972. D. Košmrlj OB 25-LETNICI KONCA VOJNE Zukov o Stalinu Iz intervjuja za «Komsomolsko pravdo» «Tako je podlež končal svojo | nje, naprave in pomožni material za igro. Skoda, da ga nismo ujeli ži- * industrije. Odposlanstvo bo predvi-vega!« S temi besedami je ------ ■ - * ’ • T' — ” J— Stalin komentiral 1. maja 1945 vest o Hitlerjevem samomoru ta dejansko zaključil obdobje, ki ga je preživel kot vrhovni poveljnik rdeče armade. Spomin na ta dogodek je opisal v razgovoru z urednikom »Komsomolske pravde* maršal SZ Georgii Zukov, tei je poveljeval sovjeti ski vojski ta sprejel iz rok nemških generalov predajo Berlina, pred 25 leti. Zukov je takoj po iz-javti o predaji zabrusil: «Nemci se lahko sedaj oddaljite!« in trdno zaspal, saj ga je stala vojna kampanja ogromno žrtev. V svojem razgovoru omenja Zukov začetek vojne ta očita Stalinu, da je bil pretirano previden, pori ocenjevanju vesti o skorajšnjem nemškem napadu 22. junija. Bal se je namreč anglo-francoskih spletk. Ti dve državi sta tedaj, po Zuko-vem mnenju, igrali «dvojno igro«, vsekakor pa so vojni poveljniki zahtevali pri Stalinu, naj ukaže a-larrn. Obotavljal se je ta ga ukazal šele 22. junija zvečer, ko so že divjali boji. Zukov trdi, v svojem intervjuju, da je vojni kader v rdeči armadi bil pripravljen na spopad in krivi Stalina, da je bil skrajno previden in da je upal samo, da mu bo uspelo po diplomatski poti odložiti izbruh vojne za nekaj mesecev in izpopolniti obrambne priprave. Zato se je bal, da bi alarm sovjetski vojski povzročil nasprotni učinek pri Nemcih. Časnikar «Komsomolske pravde« je Zukova, ki živi sedaj v pokoju v visoki starosti in se ukvarja z lovom in ribolovom okoli svoje «dače» na kmetih, vprašal katerega dogodka se najraje spominja. Zukov je odgovorni, da se mu je najbolj vtisnila v spomin bitka za Moskvo. Glede ocene, ki jo stari maršal, ki je tedaj bil po hierarhiji drugi za Stalinom in se je stalno z njim videval, dal o vojni pripravljenosti, je značilna določena mera av-tokritičnosti, saj trdi, da niso vojaški poveljniki storili dovolj, da bi Stalina prepričali, naj se pripravi na takojšen spopad z Nemci. «S Stalinom se je dalo razpravljati, če si imel trdne argumente in če ni bil jezen«, je dejal, «v tem primeru pa je bil siten in je izgubil razsodnost.« Zukov je pozitivno mnenje izrekel tudi o zavezniški pomoči SZ v prvih letih vojne, vendar je poudaril, da je glavno breme ležalo na SZ sami ta da je pomoč bila le delež k skupnemu boju. Italijansko gospodarsko odposlanstvo v Avstralijo Državni inštitut za zunanjo trgovino bo v bližnji prihodnosti organiziral za ministrstvo za zunanjo trgovino obisk italijanskega gospodarskega odposlanstva v Avstralijo. V poštev pridejo operaterji, ki se udejstvujejo v proizvodnji naslednjih artikov: tekstilni in pletilni stroji, stroji za predelovanje in barvanje kož, stroji za predelovanje stranskih proizvodov volnarske industrije, stroji za industrijsko pra- doma odpotovalo iz Italije 11. junija ter se zadržalo v Avstraliji približno dva tedna. Podjetja, ki bi rada poslala svoje izvedence na to potovanje, naj javijo svojo željo Inštitutu za zunanjo trgovino (Istituto per il Commercio Estero, 00100 Rim. Ul. Liszt 21), najkasneje do M-maja letos. V prošnjah naj podjetniki podrobno navedejo svojo proizvodnjo in dimenzije podjetij ter morebitne posebne interese kar zadeva avstralski trg. Inštitut bo prispeval nekaj sredstev za potovanje z letalom, stroški za bivanje na naj novejšem kontinentu pa so v breme posameznih udeležencev. Odposlanstvo bo po vsej verjetnosti sestavljeno iz 13 izvedencev. MILAN, 6. — Komisar javne varnosti dr. Luigi Calabresi, vodja političnega urada v Milanu, je prijavil zaradi »klevet* milanski časopis »Lotta continua*. Zdi se, da h? vodil preiskavo dr. Caizzi, to je isti, ki je vodil preiskavo ob smrti anarhista Giuseppa Pinellija, ki ^ »padel* s četrtega nadstropja kvesture. Zveza ni slučajna, ker Je ravno «Lotta continua* pretekli mesec posvetil precej prostora do; godku in komentarju o Pineltijevi smrti. Za policijo so bile to »klevete*. ‘ Sharon Tate — filmska igralk*’ ki so jo umorili pripadniki »M*®* sonove družine*, proti katerim J* sedaj v teku proces nniiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiuinuiiiiinniiiHiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinliiiiliiui|l|liiiiiuininiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiii,iiiiini,m„nll„illt„illllillllllillllllilllllllilllllliiillll|lll|ll|llllllll|l|ll|III|l|lllll|lllliii"1* ZARADI VOJAŠKEGA UDARA V AFRIŠKI DRŽAVI SIERRA LEONE Bivši poveljnik oboroženih sil obsojen na smrt FREETOWN, 4. maja. - V Londonu računajo razdalje od Westmi-nistra, v Parizu od Notre Dama, v prestolnici Sierra Leone pa je taka znamenitost velikansko drevo-Veličastna zelena krošnja se vzpenja v sinje nebo 40 metrov visoko in je vidna s skoraj vseh strani mesta. Temu lepemu velikanu tu pravijo bombaževo drevo. Po številnih izročilih je drevo staro več kot 300 let, torej dobrih sto letih več kot mesto samo. Free-town so leta 1787 ustanoviti Angleži in tam naselili osvobojene afriške sužnje. Od tod tudi ime — Svobodno mesto. Sedaj živi v tem mestu ob lepem zalivu več kot 130.000 ljudi, v dokajšnji meri potomcev bivših sužnjev in beguncev iz notranjosti države, ki sebe nazivajo - Kreoli, govore mešanico lokalnih narečij in angleščine in se imajo za bolj o!viti-zirane od prebivalcev v notranjosti. Življenje v prestolnici in v vsej državi se v dokajšnji meri suče okrog bombaževega drevesa. Tu se križajo največje Drometne žile mesta. V bližini so rezidenca generalnega guvernerja, predsednika britanske kraljice, urad predsednika vlade in največji hotel v " državi Paramount. V neposredni bližini je tudi sodišče. Skoraj vsak delavnik — že od lanske pomladi — sta okrog drevesa krožila velika tovornjaka, ki so ju preuredili za prevoz jetnikov. S tema tovornjakoma so iz centralnega zapora ob budnem policijskem navzorstvu voziti 15 jetnikov, obtoženih veleizdaje. Vsa država je z zanimanjem spremljala sodni proces. Nič čudnega, saj je bil glavni obtoženec nekdanji poveljnik armade brigadni general Lansana, mimoidoči pa so v tovornjaku lahko opazili tudi bivšega šefa policije, tri višje armadne oficirje, bivša državna tožilca, več nekdanjih državnih sekretarjev in drugih visokih osebnosti. Obtoženi so bili, da so leta 1967 strmoglavili zakonito vlado v Sierri Leone. To je bil prvi podoben proces v Afri- ki, na katerem so soditi organizatorjem uspešno izvedenega vojaškega udara. Največja sodna dvorana je vselej nabito polna. Če hočeš priti v dvorano, moraš mimo policijskega nad zorstva. Preiskujejo, če kdo ne nosi orožja, saj je sodnik dobil že več grozilnih pisem. Med klopmi za obd:nstvo in sedeži sodnikov ter velike porote je ograjen prostor za obtožence. Nekateri so oblečeni v afriške srajce, večina pa se jih poti v svečanih oblekah s kravatami Njihovi obrazi in dokaj zmedeno vedenje pričajo o utrujenosti in pobitosti, ki sta posledica skoraj dveletne preiskave in sodnih procesov. Ko ob policijskem sprem stvu pridejo do ograjenega prostora, lahko v prvih vrstah, namenjenih občrnstvu, prepoznajo svoje žene in spregovore nekaj besed prek ograde. Če se pojavi general, veselo mahajo svojim sorodnikom in prijateljem v dvorani, ta navidezni optimizem pa ne more prikriti utečene kariere nekdanjih ljudi visoke družbe in strahu pred kaznijo. Zunaj, pa tudi v dvorani, je vroče, vsi se pote, še najbolj sodniki v črnih ogrinjalih in betih lasuljah. »Vstani*, zakliče sodni glasnik in predsednik vrhovnega sodišča v rdečem plašču in z lasuljo na glavi sede pod veliki izrabljeni grb njenega kraljevskega veličanstva — britanske kraljice. Marca 1967 je dotlej vladajoča stranka doživela poraz na volitvah. Želja za oblastjo in strah, da ne bi odkrili hudih poneverb, sta vodila poraženega premiera Alberta Mar-gaiia in njegove pajdaše, da so preizkusili vsa sredstva za politične manevre in pritisk. Vodja tedanje opozicije in sedanji premier Stewens je odbil vse kompromise in generalni guverner ga je imenoval za predsednika vlada. Tedaj sta posredovala vojska in njen poveljnik general Lansana, ki je bil tesno povezan z Margaiem. Na ukaz generala so aretirali generalnega guvernerja in novega premiera, ki je komajda prisegel. V pičlih treh dneh, pa jima je sledil v zapor tudi general, aretirali so ga njegovi neposredno podrejeni — ma jorja in kapetan. Vso oblast v državi je prevzela vojaška junta — da bi »vzpostavila red in mir* — ki je ukinila ustavo, razpustila politične stranke in prepovedala kakršnokoli politično dejavnost. Za predsednika vojaškega sveta sc imenovali tretjega sekretarja misije Sierre Leone v OZN, ki je postal rezervni polkovnik v tridesetem letu. Ko je novopečeni šef države z letalom hitel v domovino, se je vojaška junta premislila in za predsednika imenovala drugega polkovnika, prav tako starega trideset let, ki se je šolal v Angliji. Tako sta oba z istim letalom poto vala iz Londona. Prvi je — tako je bil ukaz — izstopil na Kanar skih otokih, drugi pa na letališču v E’reetownu, kjer so ga kot novega šefa države sprejeti v vo jaško godbo. Kot v tolažbo so prvega polkovnika imenovali za veleposlanika v sosednji Liberiji, ka mor je zasebno kmalu odpotoval tudi general Lanšana — po krajšem oddihu v zaporu. Polkovnikova oblast je trajala ko maj leto. Neke aprilske noči leta 1968 je izbruhnil upor med nezado voljn!mi vojaki, ki so dobivali ves čas enake plače, oficirji pa so nenehno napredovali in se vozili v novih mercedesih. Vojaki so dokaj grobo in surovo spraviti v zapor vse oficirje armade in policije v Sierri Leone, ker pa sami niso bili kos urejevati državne posle, so iz tujine poklicali rezervna polkovnika. Čez mesec dni je Sierra Leone na splošno nezadovoljstvo dobila civilno kon ticijsko vlado s Stevvensom na čelu. Niso pa ostati pri tem. Vlada, ki so jo izučile izkušnje, se je lotila ukrepov, da bi preprečila ponoven vojaški udar. Zvišati so plače in izboljšati materialni položaj vojakov z nižjimi čini, vojaki in policisti so dobili nove uniforme. Na drugi str* ni pa so sprožili sodni postoP? proti voditeljem prvih dveh u®* dov. Državno tožilstvo pa hi * težko uspelo v procesu proti ne\ danjim majorjem, če ne bi Pr?Z sodišče postavili tudi njihovega *. fa generala Lansana. V naspte nem primeru b; vsakdo trdil, da A le izpolnjeval ukaze svojega p°vf nika. General Lansana se je mudil Liberiji, s katero Sierra Leone ® ma sporazuma o izročanju zloč' | cev. Liberija prav gotovo ne j izročla generala, če bi ga obtitef političnih postopkov. In kaj stoi^j Iz Sierre Leone so poslali v rijo spretnega pravnika, ki s® i pred liberijskim sodščem sW,^-val na sporazum o izročitvi čincev — ta že davno velja Liberijo in Veliko Britanijo. nik je trdil, da je S:erra Leone * bivša britanska kolonija puded* . la te določbe v sporazumu, La** ^ no pa bodo sodili le za ugrad® in nezakonito aretacijo nekega JJ. šega ministra. Liberijci so ne da bi veliko, razmišljali, n dli in izročili generala. Ko s* , j. nekaj tednov slišali, da so bo spremenili in da bodo Lan*% sodili za veleizdajo, so začeli protestirati, bilo pa je prepo*,’v Zadnji leti je general prežive zaporu in v sodni dvorani, 18-la pa so izrekli razsodbo, 'zLj porota ga je z devetimi dru*^ obtoženci obsodila kot krivega jj leizdaje, zarote in s trmoglav jJevf-zakonite vlade. Torej ga čakajo šala. pl Sodni postopek pa s tem 98 ^ končan in ni še gotovo, ali s£jji k“enjh8| \ fSrieK vlada odločala izvesti bo tako ali drugače, bodo morebitni organizatorji ,|gi ških udarov v Sierra Leone n*Ui temeljito premisliti, preden se odločili za podoben korak. v~Zj$ drevo, nema priča novega deJ%], v zgodovini države, pa v ki pihlja z morja, počasi Pr8,fr veje. Anton Beb|e‘ UREDNIŠTVO: TRST - Ul* MONTECCHJ 6, n.. TELEFON 93-808 ta 94-638 - PoStnl predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Tateftin 33-82 ‘ UP1^AyA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno »50 Ur - vnaprej, 6ef^o letna 2 700 Ur, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 Ur, letna naročnina za inozemstvo 15.500 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ta nedeljo 50 para (50 starih (tinarJev), mesečno 10 dta (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založte5.,, _ ___ ’__________________ ______________________i a__«iT __ nn ono __>4__x___ KnnlH a T.tuVOiairvt - Cftl -5-77(1/1 • UuLAM! CfifIA* 7o trsllr mm « čirdrH Annnro ctAlnPR' I.romsH 15fi firifinAn/v ....._* nrn . < __ _ .. tržaškega tiska Trst 11-5374 - Ža SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena; Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, legalni 400, osmrtnice sl 50 Ur beseda — Oglasi za tržaško ta goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije prt sSodetA Pubblicitk Italiana«, — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ta tiska Založništvo tržaškega wnin>. 150 lir Trst. Mali