37. štev.
V Kranju, dne 12. septembra 1913.
XIV. leto.
GORENJ
Političen in gospodarski list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši itev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Janko Florjančič. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila te plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novico. — DopUi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
dobri, kajti hudobija in greh sta bila le povod njihovega postanka.
In ko je Bog jezike zmedel, ni ustvaril nobenega privilegija med njimi, in ko je nad apostole poslal sv. Duha, da bi mogli izpolniti svojo misijo: »pojdite in učite vse narode 1", je s tem eksistenčno upravičnost vseh narodov in vseh jezikov slovesno priznal in vse jezike enakomerno posvetil! Zato sme po pravici apostol narodov izjaviti: Tu ni ne Žid ne Grk, ampak vsi so eno v Jezusu Kristusu; en Bog, en oče vseh, en gospod, en krst!
Ako nam je Kristus zaukazal, da moramo svojega bližnjega ljubiti kakor sami sebe in ljubiti celo tiste, ki nas sovražijo in preganjajo, tedaj nam gotovo ni samo dovolil, ampak zaukazal, da moramo enako ljubiti tudi narod svoj!
In ako nam je Kristus v usmiljenem Sarna-ritanu postavil ginljiv zgled prave, iskrene požrtvovalne ljubezni do bližnjega drugorodca, tedaj smemo v tem videti naravnost poziv in ukaz k samaritanskemu delu na bolnem telesu svojega lastnega naroda.
Po pravici se sme torej trditi, da narodnost v krščanstvu ni nič izgubila, marveč jo je Kristus izpopolnil in odrešil, ker je z besedo in dejanjem pokazal, kako se narod in narodnost sme in mora ljubiti. (Mahnič.) *
Samo nevedneži in puhloglavci ali pa zlobneži morejo torej trditi, da je Cerkev narodnosti* nasprotna, da dober katoličan ne more biti dober narodnjak. Ravno nasprotno je res. Ravno Rimu, ravno kat. Cerkvi se imamo zahvaliti za načelno priznanje ravnopravnosti vseh narodov. Kat. Cerkev ni sovražnica nobenega naroda, ne narodnega mišljenja in navdušenja, ona je vsem narodom enako pravična, enako ljubeča mati in varuhinja, ona je nasprotnica samo malikovanja narodnosti, neopravičenega, drugim krivičnega narodnega fana-
tizma. In zato ji morajo biti hvaležni, zlasti mrli narodi kakor je naš, kajti ravno nekrščansko pojmovanje narodnosti od strani naših narodnih sosedov je vzrok našega žalostnega narodnega položaja. Prav zaraditega sta pri nas boj za tro-bojnico in boj za sv. križ tako tesno, nerazdruž-Ijivo zvezana. Zlasti na severni meji! Tu je boj za naš obstanek hkrati boj zoper Proč-od-rimsko gibanje, zoper pogubonosno delovanje raznih protestantovsko-klerikalnih false »obrambnih* društev in organizacij, ki jih vse vodi in goni v pivi vrsti sovraštvo zoper kat. Cerkev.
Mi graničarji, ki stojimo v prvih vrstah v boju za našo narodno dedščino, smo dejansko obenem tudi pravi križarji, bojevniki za križ častni, za naše verske svetinje.
Proč od doma!
S strahom opazuje vsak slovenski rodoljub grozno bolezen, ki se vedno bolj prijema našega kmečkega ljudstva, namreč beg z domače grude. Če so zapuščene postale bajte po Belokranjskem, kjer pusta, od prometa izključena zemlja ljudi ni mogla rediti, je to umevno. Nad vse čudna prikazen, da beže ljudje v tujino z najlepšega kosa slovenske zemlje, iz kranjske okolice, kjer je svet ravan in rodoviten in se vsak pridelek lahko dobro proda. Izseljevanje iz vasij od Kranja do Kamnika zadnja leta silno narašča. Ko kmečko dekle pride v Kranj kupit šerpo, je že na poti v Ameriko.
Kje so glavni vzroki, da ljudje zapuščajo domovino? »Slov. Dom" trdi, da se ljudje izseljujejo zaradi tega, ker so od .farovških posojilnic" prelahko dobili denar na posodo in ga zapravili ter zemljišča zadolžili, sedaj pa morajo iti v Ameriko, da si bodo kaj prislužili in dolgove poplačali! Ta razlog je neumen in zloben ob enem. Denarni zavodi S. L. S. ne pospešujejo
Vera in narodnost.
(Odlomek iz govora dr. Brejca na katoliškem shodu.)
V letošnjem Konštantinovem jubilejnem letu praznujemo 16001etnico zmage človečanskih pravic, zmage osvobojenja človeštva iz spon poganskega svetovnega naziranja.
Poganstvo ni poznalo nobene ravnopravnosti. Enakopravnost mu je bila neznan pravni in etični pojem. Vladal je gol egoizem.
Pri Rimljanih je vžival polne državljanske pravice samo civis romanus, ki se je tudi imel za edini državoohranjujoč element kakor naši Nemci in Mažari; Grku so bili vsi negrški narodi barbari, in tudi judi so bili ekskluzivni.
Tu je nastopilo krščanstvo s svojim temeljnim naukom, da smo vsi ljudje enaki, da smo vsi po božji podobi ustvarjeni, da vsi izhajamo od istih starišev in da smo vsled tega enakopravni dediči ne samo greha teh skupnih starišev, ampak tudi vseh pravic, ki so logični in naravni postulat enotnosti pokolj\inja človeškega rodu.
S tem je bil neposredno v srce zadet poganski kapitalizem, ki je slonel na suženjstvu kakor moderni kapitalizem sloni na borzi in njenih vrednostnih virih. Cerkev je pričela boj za emancipacijo sužnjev in ga je vodila do popolne zmage.
In kar je Cerkev posamezniku priznavala, tega ni odrekala oni skupini posameznih indivi-duvov, ki jih radi krvnega sorodstva in istega jezika narod imenujemo. Zato je bil v srce zadet tudi poganski nacionalizem.
Vera nas uči, da je bil prvotno en sam jezik in da je Bog skupno govorico šele potem zmedel, ko se mu je Adamov rod očitno začel upirati in je svoji upornosti hotel postaviti velikanski spomenik, ki naj bi segal do neba.
Različnost jezikov je tedaj posledica greha, pa vendar so vsi jeziki božje delo in zato so
PODLISTEK.
Preklican.
Zgodba. Spisal I. Mohorov. (Konec.)
Ves dan je koprnel groze in bolesti in skrbi in ril z glavo v seno. Po ušesih mu je zvenel smeh, v duši mu je gorelo dvoje globokih oči, bolnih, trudnih. Kakor dete, prevzet groze, je šepetal:
„Druga je, druga je, da ljubi svojega bližnjega!" Prva zvezda je sinila na nebu. Tedaj se je dvignil in odšel neopazen iz hiše. Rahla meglica je ležala nad vasjo, komaj je iz svetlega prepoznal v dolinski senci siromašno Kovačevo bajto. In tedaj je dvignil obraz. Še par drobnih zvezdic je zaiskrilo. Zaiskrile so in — tisti hip je ena padla. Zamajala se je v loku in padla. Kriknil je rahlo. Ali ni, ali ni padla tja doli nad bajto, nad njeno?
Zasopel je obstal na vratih. Kako je prišel sem doli h Kovaču? Nepojmljiva bridkost mu je polnila srce. Na vratih je obstal in se ni upal vstopiti. Iz hiše je bilo čuti Franico. Suho je kašljala.
„Kdo je?" je bilo čuti za njim v temi.
.Jaz sem, Janez Prisojniški!" je odgovoril in se ozrl."
.Ti si?" se je začudila Kovačka. .Lej no, si prišel Francko pogledat?"
»Sem. Če smem!" je odvrnil.
»Smeš, Janez, seveda smeš." In žena ga je vedla v izbo. Vstopil je. Za pečjo je slonela Francka. Janeza je potisnila mati za mizo, rekoč:
»Lej no, Francka, povasovat je prišel, Janez." Rahel smeh je preletel osinele dekletove ustnice. Janezu pa je kipelo srce od čustev. Ali ni je poznal besede in ko je konečno odprl usta je rekel, negotovo, tiho:
»Je bolje?"
Prikimala je. V svitu dremotne oljnate luči ce je vprl Janez vanjo oči. V podrhtevajoči svetlobi, se mu je zazdelo, ko da gleda v popolnoma tuj obraz, izpremenjen, neskončno truden, bled. In takoj je vedel, da ni bolje in je odkimal. Jokajoč mu je bil glas:
»Ni res, Francka. Ni bolje. K morju bi morala. K morju," je nadaljeval zanosen, »kjer so pozimi in poleti rože, pa zdrava sapa, pa solnce, ti ljubi Bog, kakšno solnce. O, solnce!"
Orosile so se ji oči in je šepetala: »O, solnce 1"
Hipoma se je umirila in stegnila roko proti njemu. Sama sta bila ostala v sobi. Mati je tarnala v kuhinji. Tedaj je rekla Franica:
.Janez, stopite k menil"
Okoren je stopil k peči, tako da je bil z glavo v isti višini ko ona, ki je sedela na peči. Tedaj je rekla tiho:
»Zame ni pomoči, vem. Pa, kaj zato? Ni zato." Zaihtela je krčevito in ihteč mu je ovila roke krog vratu in je govorila:
.Ni mi zato, prav nič mi ni. Nočem več, niti nočem živeti več."
.Zakaj, zakaj?" je izpraševal Janez.
»Zakaj?" se je začudila in se ga še tesneje oprijela in mu gledala v prestrašeno lice. In kakor od srca se ji je izvila bridka tožba:
»Zakaj niste vi moj oče!"
Onemoglo je omahnila nazaj na peč. Janezu pa so se pošibile noge, kakor da je slišal čudovito besedo razodenja.
»Oče? Oče!" je šepetal in ji gledal v oči trudne, bolne, v oči, ki so se skoro že, skoro zapirale.
»Pa naj ti bom oče, naj ti bom!" *
Omahoval je proti domu, pol blazen sreče in bolesti. .Moja hčerka umrje," je ihtelo v njem, in nehote se mu je krčila pest. »Na jug mora, k morju, na solnce, hčerka moja I"
Vso noč ni zatisnil očesa. Visoko v slemenu je bila odprtina v strehi. Nepremično je strmel tja gori. Zvezde so prehajale mimo, potem je sinila prva zarja. Dvignil se je. Od trudnos.i se mu je zameglilo pred očmi, da se je sesedel. Tedaj se je oglasil oster petelinji glas. Janez je planil kvišku, zlezel v hlev. Nekdo je stal pred njim.
.Kje je Peter?" je vprašal hripavo.
»Tu sem, ali me ne poznaš?" se je začudil
brat.
.Ti, moj gozd mi boš dal nazaj, boš dal I" »Zapreti te bom dal, Janez, ki noriš 1" Je
odvrnil brat in se obrnil od strahu prevzet proti
vratom.
»Ne boš dal?" je zamolklo prašal Janez.
lahkomiselnega zadolževanja, pač pa so deloma že izpodrinili one liberalne pijavke, ki so rade dajale kmetu denar, seveda proti visokim obrestim, ter uničile mnogo kmetij. Ker so naši denarni zavodi kmetom v pomoč, zato jih liberalci sovražijo in obrekujejo. Ko bi „Slov. Dom" hotel resnico povedati, bi bil zapisal tole: Veliko kmetov so pognali na kant ljubljanski advokati, ki imajo vsako leto po 60 do 80 tisoč kron dohodkov, izsesanih večinoma iz kmečkih žuljev.
Pravo struno je zadel na katoliškem shodu slavnostni govornik dr. Jure Adlešič, ki je govoril o ljubezni do domače grude kot sredstvu proti izseljevanju. Posebej bi bilo treba še povdarjati ljubezen do domače živine, ker skušnja dokazuje, da fant in dekle tisti čas začneta fantazirati o Ameriki, ko jih sram postane, hoditi v goveji hlev. Napačna emancipacija je zmedla mladini pojme o častnem in nečastnem delu. Zato gospoda po mestih ložje dobi 100 hišinj, kakor kmet eno kravjo deklo. Če si že hoče dekle v nedeljo natakniti rokavice in pozlačeno verižico, naj se v delavnik ne sramuje dotakniti se vimena in gnojnih vil. Prav bi bilo, ko bi se večkrat o tejle točki govorilo po Marijinih družbah. Kmečko delo je častno! Pečanje s kmetijstvom in živinorejo dela ljudi gmotno in moralno trdne ter zdrave in zadovoljne.
Dr. Adlešič je nadalje nasvetoval kot sredstvo proti izseljevanju tole: Dajmo ljudstvu doma to, česar išče v tujini! Omenil in razložil je posebno dvoje reči, namreč: Izpolni naj se mladim ljudem Želja po samostojnosti, da se bodo mogli oženiti in začeti za-se delati, in kmečko delo naj se bolje plačuje kot doslej. Obe točki sta jako tehtni in resnični, a kar v hipu nista izvedljivi. Da se uresniči prva točka, bo moral deželni zbor prej primerno urediti zakon o razkosavanju zemljišč. Ta korak mora biti v tesni zvezi s procvitom in podpiranjem kmetijskih zadrug, za kar pa revna dežela ne more dovolj storiti, država pa, kakor se kaže, o tem nima nobenega pojma. Da bo kmečko delo dobro piačano, si bo pač moral kmet sam pomagati z dobro organizacijo. Vse naše kmečke zveze so od muh. Življenja va-nje! Kmetje to želijo. Delavnih moči jim treba, ki razumejo, kako se umno umetna gnojila in semena kupujejo in z dobičkom pridelki skupno prodajajo. Kdo pa zdaj pridelkom diktira cene in kmeta skubi? Ogrski žid in mestni liberalec, ki ne vesta, kaj je kmečko delo.
To je jedro kmečkega vprašanja: Kmet naj pride do denarja, da bo mogel delavce dobro plačati in polje prav obdelati. Zemlja je vir bogastva za kmeta in za meščana. Ker se tri če-trtinke Slovencev peča s kmetijstvom, je to naš glavni stan.
Podpirata naj tedaj bolj izdatno dežela in država procvit kmetijstva s podpiranjem kmečkih zadrug in zvez, kmetje naj se pa v svojo korist bolje organizirajo in prenehalo bo izseljevanje s kmetov v tujino.
DOPISI.
Iz Cerkljan. Tečaj za razstreljevanje zemlje, ki se je vršil dne 9. sept., se je obnesel v splošno zadovoljnost. G. inštruktor Humek je prav poljudno in obširno razložil nad 60 navzočim kmetovalcem pomen razstreljevanja. Za drevesne jame in za rahljanje zemlje v svrho pomladitve sadovnjakov, kakor tudi za razstreljevanje štorov ob obrežnih legah bodo ljudje gotovo uporab-Ijevali dinamon v teh krajih. Tečaja so se precej udeležili možje iz velesovske občine. En posestnik se je na kolesu pripeljal celo iz Železne Kaplje na Koroškem na to prireditev. Iz domačega okoliša se je pa marsikoga pogrešalo. — Umrl je dne 11. septembra v starosti 58 let cerkljanski mežnar Anton Košnjek, ki je opravljal mežnarsko službo nad 35 let. — Lov cerkljanske občine pojde v kratkem na dražbo. — V Cerklje se povrne okrožni zdravnik g. dr. Avgust Mayr, ki je na lastno prošnjo premeščen iz Tržiča.
Iz kranjske okolice. Letina za fižol in otavo je letos po Sorskem polju pa drugod tu in tam zelo slaba. Nekateri bodo komaj seme od fižola nazaj dobili. Krompir, proso, 7elje in pesa, tako tudi repa, kažejo prav pohvalno: posebno oves je letos silno lep, bogat, pa tudi težak. Kmetovalci smo spoznali, da je treba semena na 3 do 4 leta menjavati, potem je boije. S sadjem se letos ne moremo pobahati. Vse sadje je drobno in piškavo.
S Suhe nad Kranjem. Ljudska knjižnica „Belca" priredi v nedeljo, dne, 14, septembra ob pol 4. uri popoldne v Predosljih v gostilni gospoda Fr. Basaja ljudsko veselico. Na vsporedu je petje moškega zbora: 1. Aljaž: Slovan, na dan. 2. Dr. Schwab: Oj dekle, kaj tak žalostno! 3 Narodne pesmi. Srečolov bo nudil 150 krasnih dobitkov velike vrednosti. Tudi pri keglanju bodo lepi dobitki, dokaj lepši, kot so bili pretečeno leto. Pri prosti zabavi bo šaljiva pošta. Za postrežbo bo dobro preskrbljeno. — Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Ker se prebitek veselice porabi za dobre namene in za izpopolnitev knjižnice, uljudno vabimo k obilni udeležbi. Odbor.
V Smledniku je bila zadnjo nedeljo orlovska veselica in je prav lepo in prav dobro izpadla. Ljudstva je bilo vse polno. Prostor je bil dobro izbran: čvrsti »Orli" so pokazali svoj lepi napredek in petje in godba sta vse navdušila! G. gostilničar Oblak je pa tudi storil vse, da je ljudi zadovoljil. Za take priproste pa razvedrilne prireditve smo prav vneti. Gospodom prirediteljem gre očitna zahvala.
Od loške strani. Loka bo polagoma vendarle napredovala, ko se izpopolnijo razne prometne zveze. Novi tir za avtomobilno vožnjo Loka—Medvode hitro napreduje Pa tudi cesta Logatec—Žiri se bliža dokončanju. Poljanska dolina in Loka pridobita s tem veliko na gospodarskem polju. Partija za voz ali peš na Žiri— Logatec bo pa tudi nekaj posebnega.
V Medvodah bodo prihodnjo pomlad zidali veliko moderno papirnico. Načrte imajo že pripravljene. Tam zidajo sedaj krasno vilo za G. Majerja iz Ljubljane. Mojster ji je g. Tčnnies iz Ljubljane. Kakor se vidi, se bodo Medvode precej vzbudile. Konzorcij medvodske mlekarne namerava zidati lastno poslopje tik kolodvora. Da bi le bilo res. Treba bo potem domačih mlekarjev-voditeljev. Možje, takoj na noge za dobro stvar! Pa glejte, da bodete tu sami gospodarji in voditelji !
V Podbrezjah je nova, krasna šola dodelana. Poslopje je praktično zidano, le škoda, da je v kotu pod gričem, kjer bo na vrtu preveč sence. Vodo bodo pa z novim kanalom že odvedli, da ne bo zahajala pred klet.
V Mavčičah pri Kranju je dozidana nova dvorazredna ljudska šola z gospodinjsko kuhinjo. Poslopje je že pod streho, do zime bo vse obokano in baje tudi ometano. V Mavčičah je tudi nov gasilni dom, ki dela vso čast domaČi vasi, pa tudi domačim mojstrom. Nova brizgalnica žene vodo 300 m daleč. Mavška občina željno čaka vodovoda. Zares smo ga potrebni in hm — tudi vredni!
POLITIČNI PREGLED.
Novi avstrijski poslanik v Petrogradu
bode Madjar grof Friderik Szapary. Njegov prednik, grof Thurn Valsassina, se ni mogel meriti z ruskimi diplomati. Na Szaparyjevo mesto pride za sekcijskega načelnika v zunanje ministrstvo grof Forgach, ki si je že pri raznih poslaništvih pridobil mnogo izkušenj in zlasti kot poslanik na srbskem dvoru dosegel, da se je na podlagi ponarejenih listin razširilo nasprotje med Avstrijo in Srbijo.
Poljska ljudska stranka je vtaknila meč v nožnico. Njen načelnik Stapinski je prisilil ga-liškega ministra pl. Dlugosza, da se je poravnal z namestnikom Koritovskym, katerega je bil obdolžil, da je vplival na izid deželnozborskih volitev v smislu duhovščine. Resnica je, da je Poljska ljudska stranka, kateri pripada minister Dlugosz, politiki poljske duhovščine postala zelo nasprotna, dasiravno Stapinski dolgo časa ni hotel pokazati svojih rožičkov in je bil vsled tega nekaj časa simpatičen slovenskim državnim poslancem.
Avstrija in Rusija. Mesece in mesece so naši vojaki stražili rusko mejo. Avstrija se je vedno bala, da bo Rusija priskočila na pomoč Srbiji, ako bi ji slabo šlo v vojni s Turčijo, zlasti pa še, ako bi Avstrija napadla Srbijo. Ta pan-slavistični strah Nemcem ni privoščil mirne noči. Sedaj je stari Status quo, na katerega se je Avstrija obešala, uničen in zemljevid Balkana temeljito predelan. To se je zgodilo zoper voljo Avstrije, ki ni znala porabiti pravega trenotka in se kvečjemu more pobahati, da je s pomočjo Italije ustvarila Albanijo, državico dvomljive vrednosti, in da je nastala razprtija med Srbijo in Bolgarijo. Valovi na Balkanu so se pomirili in zato tudi razmere med Avstrijo in Rusijo niso več tako napete. Veliki dunajski listi so začeli pisati prijazno, hvaliti kulturni napredek ruskega naroda in priporočati delo za utrjevanje gospodarskega napredka v obeh državah.
Brat je hotel skozi vrata. Tedaj pa je polglasno jeknil.
Dvoje silnih rok mu je leglo krog vratu in ga začelo daviti. Janezu je gorel od strasti spa-čeni obraz.
»Ne daš, ne daš." je sikal, »ti dam pa jaz. Da boš vedel, da je ona moja hči in da bo živela."
Z nadčloveško močjo se je za hip otresel Peter blaznega in kriknil na pomoč. Ali že v istem hipu so mu ginile moči, presunljiva bolečina mu je rila v grlu. Janez ni vedel več, kaj dela. Podobna bolečina mu je ležala v mislih, dvoje bolestnih oči, ki se zapirajo. »Naj umre!"
V tistem hipu je planila na vrata drobna t>tvarica, sedemletna Petrova hčerka, nepočesana, pozaspana, in začudena ostrmela na vratih in viknila:
.Oče!"
Prsti so se razključili, pesti so odnehale. Zavzet je strmel Janez v otroka, ki mu je lasi obžareval prvi solnčni žarek. Kakor jagnje je bil Janez in se je dal povezati od prihitevših moških.
.Oče!" je mrmral žalosten, »oče je, hudo bi ji bil storil naši Jelici, hudo! In nisem mislil, da je oče!"
In ko so ga povezali na voz je jokal in prosil:
.Jelica, hčerka, Jelica —" In Jelica je prišla in se a solzami poslovila od njega . . .
»
Po treh mesecih se je vrnil miren, ko da se ni bilo zgodilo nič. Redko, redko se je deloma prebudil spomin v njem:
»Jelica, hčerka! O solnce, da solnce. Solnce je dobro. Lej, umrla bi bila, pa sem gozd prodal, pa si šla k morju. Je-li, lepo je bilo doli, Jelica."
»Lepo, stric!"
In se je nasmehnil in odšel k župniku, vso pot ponavljaje, da ne pozabi: »Druga je, da ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!"
In kadar se je poslavljal od gospoda, je vtegnil potrkati se na prsi, rekoč:
„Ampak, rešila sva jo le, siroto, jaz in solnce."
In sivi župnik se je tožno nasmehnil in dejal:
»Seveda sta jo!"
Tiho pa je pristavil:
„Requieseat in pace!"
Huda žena.
Legenda za štiri strani.
V starih časih je živela nekje zelo huda žena, Špela po imenu. V sorodu je bila svetovnoznani Sokratovi Ksantipi, nadkriljevala pa je isto v tem, da je, dasi brez moža, mučila, preganjala in grdo sovražila ne samo enega, nego vse one filozofske reveže, sicer tuli »moški" imenovane, ki so imeli nesrečo, biti njeni sodobniki.
Tedaj so bili še drugi časi, župani in vele-možje so imeli oblast na vasi in v zboru. Ti župani in velemožje so lepega dne ravno zborovali, ko je stopila v zbor šestnajstletna Špelica, češ,
da hoče odzdaj naprej tudi ona sedeti v zboru velmež, hoditi ž njimi na lov, piti ž njimi medico in še sto takih športov, ki so bili tedaj zastonj, katere si dandanes s težkim denarjem komaj bogatin omisli.
»Hm!" so rekli velemožje, eden edini je rekel, da to ne gre. Pri debati pa se je pokazalo, da je mož gluh in da je itak v manjšini.
Tako se je zgodilo, da je postala Špela v letih, ko so njene tovarišice začele oči povešati in malo zardevati in zamišljene postajati, da je postala Špela znamenita v zboru mož in je kmalu z jekleno roko in ostrim jezikom postala strah in obup sivih starcev, zaslužnih županov in celo častnih diplomirancev, ki so deloma v znak ogorčenja nad »žensko vlado" poslali diplome nazaj.
Vse načine Špeline prebrisanosti v zboru opisati, je nemogoče. Zadostuj, Če omenim, da je celo veležupana Starino, spoštovanega moža, ukrotila, ko ji je nasprotoval, češ, da mož dobro ve, čemu je proti njej (Špeli), da pa tudi ona ve, da ima mož (Sta.ina) maslo na glavi in da je v njeni (Špelini) moči, če hoče, da izve njegova (Stari-nova) žena, nekaj, o čemer je ona (Špela) uver-jena, da bi njemu (Starini) ne bilo ljubo. Tako ga je brisala z besedo, in dobri mož je radi ljubega hišnega miru — utihnil. Vpričo teh lastnosti je ljubi Bog posvaril Špelo že na tem svetu. Kakor bi se bila rada omožila, kdo neki bi jo bil vzel? Vleči je morala leto za letom ploh, in to za res, kakor v starih časih sploh, ne ko danes, ki ga vlačijo baje nekatere samo figurativno. Kajpak, lehak ni niti figurativen ploh.
priloga „Gortnlcu" štev. 37 U 1.1913.
V Gorici so bile v nedeljo velike demonstracije proJi Nemcem. Nova železnica je dala Nemcem v Gorici precej moči. Napravili so železničarji nemško slavnosi. Lahi so jim posodili svojo godbo. Slovenci so pa preprečili nemški slavnostni obhod. V »Trgovskem domu" so imeli Slovenci shod in zahtevali za Gorico slovenske ljudske šole. Po shodu so šli Slovenci proti Nemcem, pa jih je policija z golimi sabljami raz-podila.
Protiavstrijske demonstracije v Rim i.
Katoliški telovadci raznih narodov so se šli te dni poklonit sv. očetu v Rim. Laški framasoni so skočili po koncu in so hoteli preprečiti vso slav-nost. Najhujše se je godilo mali skupini avstrijskih telovadcev. Lahi so jih strahovito zasramo-vali. Udrli so nato pred avstrijsko poslaništvo in divje kričali: »Dol z Avstrijo! Živijo italjanski Trst" I Policija demostrantom ni bila kos; šele poklicano vojaštvo je izpraznilo trg. Zaprli so 50 oseb. — To so naši zavezniki!
Balkanska politika. Govori se, da bodo odstopili glavni zastopniki avstrijske - balkanske politike kakor grof Berchtold in Kania, šef literarnega oddelka zunanjega ministrstva.
V Belgrad" namerava srbska vlada ustanoviti katoliško nadškofijo in se bo pogajala z Vatikanom, tako da utegne že letos biti izvoljen nadškof.
Jurij Pejev, bolgarski poslanec in tajnik »Narodne stranke", se je mudil te dni v Ljubljani, kjer je razlagal uredništvom listov položaj na Bolgarskem. Iz njegovega poročila se razvidi, da Boigari še niso prišli do spoznanja svoje krivde.
V Odrinit so se turški častniki me i seboj sprli. Abuk paša je na Enver bega z revolverjem ustrelil In ga ranil na roki. Vlada v Carigradu je zapovedala, da se Abuk paši vzame sablja in general vtakne v ječo. A častniki Abuk paševe divizije so se uprli aretaciji. Prišlo je do ljutega boja s sabljami in revolverji. Pet častnikov je bilo ubitih in 20 ranjenih.
Angleško zračno brodovje. Angleška hoče biti prva. Zgraditi bo dala zračno brodovje iz vseh vrst letal in zrakoplovov. Samo hidro-planov, ki se bodo dvigali z morja in opazovali sovražnikovo mornarico, bo 200. Zrakoplovi bodo služili za poizvedovanja v daljavah. Vsa letala bodo imela brezžične brzojave, po katerih se bodo dajala poročila admiralu poveljniku. Več križaric bo imelo hldroplane na krovu. Gradi se za letala posebna vojaška delavnica. To bodo grozne vojne v zraku!
Avstro-Ogrska in jugoslovansko vprašanje. List »Preussische Jahrbücher" je prinesel Članek, v katerem pravi pisatelj Schüssler med drugim: Gre se le za vprašanje, ali bo središče jugoslovanskega naroda Zagreb, ali Belgrad. Vsak prijatelj habsburške države mora upati, da to vprašanje še ni bilo definitivno rešeno z balkansko vojno v prospeh Belgrads. Gotovo pa je postalo jugoslovansko vprašanje vsled dogodkov poslednje zime najbolj skeleče vprašanje v vsi državi in ni, da bi se še nadalje bagateliziralo in odkladalo. Razen tega pa je tudi izprememba v obnašanju Ruraunske jasno pokazala resničnost Luegerovega izreka: »Madžari so jez, ki Avstrijo zapira od Balkana, razbijmo ga!" Ta jez, ki mora biti razbit v interesu vseh ostalih
narodov cele države, da, tudi v interesu brezpravnih nižjih madžarskih slojev, je dualizem, ta največja popačena ideja avstrijskega cesarstva, kakor se jo more misliti, mora biti razbit, a na njegovo mesto mora stopiti enotna država, v kateri bodo ustvarili vsi narodi, od katerih se bo vsak na svojem ozemlju sam upravljal, v resnici prijateljsko zvezo.
Kardinal Vives g Tuto, spovednik sv. očeta in voditelj mnogih kongregacij, je umrl v Rimu, Učeni mož je bil kapucin in nasprotnik modernistov. Sveto je živel in papež ga je zelo čislal.
KariovaCki srbski patrijarh Bogdano-vič, ki je bival zadnji čas v Bad Gasteinu je izginil. Lazil je mnogo okoli po hribih. Srbi ga niso radi imeli, ker je bil mažaron. Pri vodi so našli njegov klobuk in zato sodijo, da je naj-brže utonil.
NOVIČAR.
Liberalna nesramnost. Dr. Srebrnič je na katoliškem shodu zadel žrebelj na glavo, ko je rekel, da stoji slovensko napredno časopisje v ojnicah in v interesni sferi židovskega kapitalizma. »Slov. Narod" se je po.tej izjavi čutil zadetega in je mislil, da bo vse ovrgel, Če bo po svoji stari navadi nabrusil na nasprotnika psovk, rekoč, da je taka trditev klerikalna laž, klerikalna nesramnost, lopovščina in cerkveno (!) obrekovanje naprednega časopisja. Pre isti čas se je pa »Narod" izdal. Pokazal je, v čegavih ojnicah vozi. Veliko poljskih listov je namreč prineslo obširne članke in izvirna poročila o katoliškem shodu v Ljubljani. Nobeno teh potočil pa ni »Narodu" ugajalo. Posnel je o shodu edino le poročilo, „Nowe Reforme", ki je prinesla zabavljice. Ta list pa izdajajo čifuti v Krakovu. Noben Poljak, ki ni v interesni sferi židovskega kapitalizma, „Nowe Reforme" ne vzame v roke. Ali ni to prava liberalna nesramnost, če se drzne »Narod" tajiti židovske ojnice, ko žre samo iz židovskih jase!? In kako točne informacije ima ,Nowa Reforma"! Urednik tega lista je najbrže šel, ko je prišel ob shodu v Ljubljano, po informacije k svojim stricem v »Narodno tiskarno". Zato je list prinesel znamenito vest, da je dr. Ilešič predsednik »Jugoslovanske akademije znanosti" in vseučiliški profesor v Zagrebu.
Izzivanje ljubljanskega župana. Ko je
bil katoliški shod, ni pustil ljubljanski župan, četudi je na tisoče slovanskih gostov, prišlo v Ljubljano, na mestnih poslopjih izobesiti nobene zastave. Zadnjo nedeljo so pa prišli v Ljubljano liberalni slovenski učitelji in vsa mestna poslopja so bila v zastavah. Komu naj se ne studi ta zaletava pristranost? Stud nad tem korakom magistrata so pokazali Ljubljančani s tem, da skoraj nihče ni hotel pokazati zastave v čast nosilcem poganske kulture, ki hočejo spraviti Slovenijo pod tuj jarem. Z žalostjo so gledali liberalni učitelji, kako jih zapuščajo prijatelji učiteljstva. Povsod so jih pozdravili samo: Tavčar, Ravnihar, Novak, no, in Senekovič v imenu sv. Cirila in Metoda.
Shod za rekrute (vojaške novince) pri Sv. Joštu v nedeljo, 14. t. m., utegne biti prav lep, vesel in mnogoštevilno obiskan. Zanimanje za ta poučljivi sestanek je ta teden po kranjski
Po dolgih letih je Špela umrla. To je bil pogreb. Iz samega veselja, da je Špela šla in se ne vrne, kakor Zupančič pravi, so se velmožje pri paganski mrliški pojedini strahovito napili. Starina se je celo toliko spozabil, da je rekel, da mu je bila Špela vedno pri srcu. So rekli velemožje, da laže, žalibog je sveto verjela Stari-nova žena, in mož je na stara leta prišel ob hišni mir.
Špela pa je priromala v nebesa.
Sv. Peter je sedel ob vratih, pa poskušal zapeti tisto znano od starčka. Z žalostjo in veseljem je mislil na čase, ko sta z Gospodom po Kranjskem hodila. Prevzet od spominov, je dejal sam zase:
»Ej cviček! Pa klobase!" je pristavil nežno.
»Klobas že ne!" je kriknila Špela. Sv. Peter pa tedaj ni bil več stari dobrodušni ključar. Razni potepuhi, ki so se hoteli že tisoč let sem vtihotapiti v raj, so ga bili izmodrili. Vrhutega se je bil za svojega potovanja po Tolminskem navzel robatosti. Zato pa je rekel:
»Če si se jih ti preobjedla, jaz se jih še nisem, baba!"
Mož bi bil izkupil slabo za to zadnjo besedo, da ni, predno je udarila, Špela grdo pa-gansko zaklela in seveda zato pri tej priči zdrknila s prednebes naravnost v peklensko vežo.
.Ohal" se je začudil Zlomek. Ravno otlače si je obrezoval. Po svetu hodeč v pariških čevljih jih je bil dobil. Prav mu je bilo, kaj pa hodi grešne duše »v zanjke lovit"! kakor Prešeren pravi.
„Ohal" je rekla Špela, potem pa je kar predlog stavila:
»Zlomek", je rekla, .čuješ, v »cajtenge" ga dava!"
»Kogaa?*
»Sv. Petra 1* je rekla, »zato, ki mi je b ... rekel."
»O, jej," se je prijel Zlomek za trebuh in se zasmejal. »Sv. Petra v cajtenge I Nikari, Špela 1" »Zakaj pa ne?"
»I, no," je krotil Zlomek dobro voljo, »cel svet bi rekel, da si znorela".
To jo je izkupil »revni hudič", kakor Goethe pravi. Ves pekel je spravila po koncu; od rajnega kovača, ki je bil parkljem nohte zakoval, še ne takega. Konečno so jo le zvezali pa pred peklenski tribunal postavili, radi motenja javnega miru. Pa niso vedeli, kaj ž njo. Tedaj se oglasi peklenski pisar, mož v škricih, sicer pa izobražen in kritik povrhu, in celo celega Šekspirja je znal na izust. Pa je mož rekel, bi li ne kazalo po-služiti se starega Šekspirjevega recepta za ukro-titev hude žene.
Zlomek je umnega pisarja na mestu povišal in še istega dne so parklji Špelo ukrotili.
»Kakšen da je tisti recept? Prijatelj, beri Šekspirja! Jaz nimam za te čenče prostora: spis je preračunjen za štiri stranice, tako so dejali g. urednik.
i. M.
okolici prav živahno. Pri 9. maši bo pel baje moški zbor. Pri lepem vremenu je pri Sv. Joštu krasen razgled, že zaradi njega udeležencem ne bo žal za izlet. Pred cerkvenim opravilom bo skupni zajutrek, po opravilu pa razvedrilo s petjem in govori na prostem. Glavni govor bo imel veleč, gospod Karol Kokalj, c. in kr. mornariški superior, ki izvrstno pozna razmere vojakov novincev. Več fantov pojde k Sv. Joštu že v soboto zvečer, da bodo ondi opravili male duhovne vaje, drugi v nedeljo zjutraj zgodaj.
Barvo je pokazal! List »Dan", trobilo liberalnih učiteljskih »Zavezarjev", se silno jezi zaradi poročil, da se Bolgarija nagiblje h katoli-čanstvu. Bolgarska lista ,Mir" in »Dnevnik", ki delata za zvezo z Rimom, mu nista več »poštena" lista, ampak »prodana za agitacijo rimskemu kle-rikalizmu". — Koliko sovraštvo proti katoliški veri kipi iz teb besed! Kako prav imajo tisti, ki se boje imeti naročnike »Dneva" za učitelje na katoliških šolah!
Mavčiški lov. Najlepši in najpripravnejši lov na Gorenjskem je v mavčiški občini. Ta lov je sedaj razpisan za dražbo, ki se bo vršila dne 18. t. m. v Kranju pri c. kr. okr. glavarstvu. Pri cesti je lov na ravnem, od Loke, Kranja in od Medvod ni daleč od kolodvora. Ni čudo, da so se zadnjič lovci kar spopadli zanj. Fazanov, jerebic, prepelic, zajcev, lisic in jazbecev je dosti, pa tudi kaka srna se .urajma". Celo gospodje iz Trsta pridejo letos k dražbi. Pogum!
Kupčija s konji sedaj slaba kaže, odkar je nehala vojna doli na nesrečnem Balkanu. Mavška občina Ima precej lepih žrebet in konj za prodajo, a kaj lepa žival, ko je pa slepa cena ali pa nič kupčije 1
»Glavna posojilnica" »Slov. Narod" trdi, da je klerikalna stranka pahnila »Glavno poso jilnico" v konkurz, ker dežela ni hotela plačati g. T. Pavšlarju 1,600.000 kron za vodne sile na Savi. Govori se, da bo g. dr. Lampe vprašal gospoda dr. Tavčarja, če bi bil s to ceno zadovoljen on in liberalna stranka.
Knjige družbe sv. Mohorja so se ravnokar začele razpošiljati.
Zrakoplov nemške mornarice ponesrečil. Zopet se je ponesrečil eden Zeppelinov zrakoplov in več nemških vojakov zrakoplovcev je izgubilo življenje pri otoku Helgolandu. Bilo je veterno, zrakoplov preobložen in plul je 1500 m visoko; začel je padati in tekom 10 minut je ležal v morju.
Se ena nesreča z zrakoplovom. V Lip-skem je vihar potegnil zrakoplov kvišku, ko so ga spravljali v lopo. Držalo je zrakoplov 150 oseb. Dva vojaka sta bila potegnjena 100 m visoko, potem sta padla na zemljo in se ubila.
V Kolinu je bil češko-slovanski kat. shod, ki se je kakor ljubljanski shod prav sijajno izvršil. Slišalo se je veliko temeljitih govorov. Navzoči so bili češki škofje. Po mestu je šel slavnostni izprevod v krasnih narodnih skupinah.
Zver v človeški podobi. Učitelj Wagner v Muhlhausnu na Nemškem je poklal vso svojo rodbino, tri poslopja zažgal in ustrelil 17 ljudij. Ko so ga vjeli, je rekel, da bi rad ustrelil še svojega brata in njegovo rodbino. Bil je bogotajec in pijanec.
Nepotrebna gorečnost. »Bonifacius-Ka lender" je koledar s čednimi in zanimivimi slikami in ima veliko odjemalcev. Žal, da je bolj albanskega duha. Fabole o srbskih grozovitostih in o p. Paliču so obširno popisane in mastno tiskane. Črnogorci so opisani zelo zaničljivo. Člankar se tudi preveč vnema za germanski svet, katerega »vznemirja slovanska predstraža". Taka poročila slabo podpirajo misijone na Balkanu.
Vlaki na Bajkalskem jezeru. Rusija je zgradila velikansko 10.000 km dolgo železnico skozi Sibirijo do Vladivostoka na Tihem morju. Ta železnica je stala nad 100,000.000 kron, pa se dobro rentira. Bregovi Bajkaiskega jezera, največjega jezera na svetu, so strmi in kamniti in zato se železnica ni mogla napraviti ob njegovem bregu. Naredili so tedaj veliko ladjo, vlak zavozi nanjo in se prepelje črez jezero. Po zimi, kadar je jezero popolnoma zamrznjeno, gre vlak črez led.
Neverjetno, a resnično je, da vsak naročnik turške srečke mora zadeti 1 V srečnem slučaju znaša dobitek 400.000 ali 200.000 zlatih frankov, v manj ugodnem slučaju 30.000, 10.000, 4.000 frankov i. t. d, v najneugodnejšem pa 400 frankov. Za turško srečko, koje prihodnje žrebanje se vrši 1. oktobra t. 1, izdan denar tedaj nikakor ni zgubljen, kakor na primer po brez vpešni igri v loteriji, marveč tvori varno glavnico, ki se zvišuje z vedno naraščajočo vrednostjo turških srečk. Prav posebne in velike važnosti pa je, da naročnik turške srečke že po vplačilu prvega obroka zadobi izključno igralno pravico do dobitkov in da po odplačilu kupnine brez vsakega nadaljnega vplačevanja igra toliko časa naprej, dokler ne zadene. In enkrat mora zadeti! Da je vsakomur, kdor hoče svojo srečo poskusiti s srečko, omogočeno nabaviti si v ta namen najimenitnejšo turško srečko, določili so se mesečni obroki na samo 4 krone 75 vin. Kdor pa hoče plačevati mesečno po 6 kron, dobi poleg
turške srečke še izborno srečko italijanskega ru-dečega križa, tako da ima potem na leto desetkrat upanje na glavne in druge lepe večje dobitke. — Naročila sprejemajo in pojasnila dajejo za »Slovensko Stražo", g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19, in vsi njeni sotrudniki po deželi. Naročajte le po posredovanju „Slovenske Straže", ki je v zvezi z mogočno slovansko krščansko banko s polno vplačano delniško glavnico do 40 milijonov kron, pri kateri se ni bati zgube in neprilik.
NOVEJŠE VESTI.
Avstrijski cesar se je povrnil iz Ischla, kjer je bival več mesecev na oddihu, v SchOn-brunn. Dunajčani so ga slovesno sprejeli.
Dunaj, 11. septembra. Napetost med Italijo in Grčijo je vedno večja.
Dunaj, 11. septembra. Podžupan dr. Porzer je rekel danes na shodu: 900 laških podanikov ima službo pri tržaškem magistratu in zato mora beračiti 900 Tržačanov.
Dunaj, 11. septembra. Grški kralj Konstantin je obiskal nemškega cesarja Viljema. Cesar je podelil kralju raaršalsko palico in kralj je rekel, da so vspehi grškega orožja pripisovati temu, da so se Grki ravnali v vojevanju po pruskih načelih. Ker je pa grška vojska imela francoske inštruktorje, je ta kraljev izrek napravil na Francoskem veliko nevoljo.
Budimpešta, 11. septembra. Kolera po Ogrskem se razširja. Danes je bilo tu naznanjenih 23 novih slučajev. Doslej je zbolelo v Budimpešti za kolero 1055 ljudi j, umrlo pa 661.
V Belgradu je zbolelo 1224 in umrlo 277, ozdravelo pa 370 ljudij.
Carigrad, 11. septembra. Turki zahtevajo, da jim Bolgari prepuste razen Odrina tudi Kirki-lisse, Ortakoj in Dimotiko. Bolgari se posebno potegujejo za Dimotiko.
Tokio, 11. septembra. Ljudstvo tu na shodih z vso silo zahteva vojno s Kitajsko.
SLOVSTVO.
Troje književnih projektov. Velike zasluge so si stekli zadnjih dvajset let razni slovenski književni zavodi in knjigotržci z ozirom na publikacijo slovenskih pesnikov in pisateljev. Pred kratkim zopet se je osnovala v »Katoliški tiskarni" zbirka, ki naj ceno in enotno urtjevana širi v Slovence domače pisatelje. Ta pod redakcijo prof. Grafeuauerja osnovana zbirka nam daje povod, da izprožimo misel, da li ni morda že času primerno, da se osnuje velika slovenska zbirka slov. pisateljev in pesnikov »Biblioteka slovenskih klasikov." Vsak slovensko Čuteči človek, vsaka naša zasebna in društvena knjižnica bi želela take enotno opremljene, kritično in enotno urejene zbirke, kjer naj bi bili zasto pani izbrani naši klasiki od Vodnika do najnovejših časov; vsak pesnik zase, označen s kratko biografijo, komentarjem, če treba. »Biblioteka" naj se osnuje morda tako, da prevzame garancijo za skrbno redakcijo in izdelovanje iste zveza naših književnih zavodov in knjigotržcev in da tudi materialno poleg subskripcijske obveznosti garantira. Knjižnica bodi gotova v vsaj desetih letih morda tako, da se isto proračuni na 1600 strani oz. 50 zvezkov. — Druga misel, ki bi jo občinstvu predložili, je, da se osnuj periodično, bodisi ko priloga enega lista, bodisi ko samostojen list, izhajajoč bibliografičen list »Književni Vestnik". S. M. je po zaslugi dr. Šle-bingerja dozdaj mašila to veliko vrzel v našem slovstvu. Tudi „Katoliška bukvama" je izdala zaznamek slov. knjig. To ie premalo. Narodu, ki se pripravlja na svojo univerzo in akad. publikacije, je bibliografičnega lista nujno treba. — Tretjič! Da spozna tudi tujina slovensko književnost, se osnuj mala biblioteka slov. pisateljev v nemškem prevodu, kakor to delajo Ott in drugi. dr. P.
Zbirka slovenskih povesti. Urejuje prof. Iv. Grafenauer. V zalogi »Katoliške Bukvarne" je pričela izhajati zbirka poljudnih povesti, ki doslej v obče niso bile našemu narodu dostopne. Zastopani bodo vsi boljši slovenski pisatelji, ki so pisali za narod. Prvi zvezek je ravnokar izšel in obsega Jos. Ogrinčevo povest iz časa Slovencev, ki ima naslov: „Vojnimir, ali poganstvo in krst". Cena 60 v. Simpatična snov, poljudni način pripovedovanja in neprisiljeni razvoj dejanja pa so vzrok priljubljenosti, ki si jo je pridobila povest precej, ko je izšla v »Večernicah", pravi urednik v predgovoru, in ti razlogi so ga gotovo tudi napotili, da je s to povestjo otvoril novo zbirko.
V začetku je kratek Ogrinčev životopis; taki ži-votopisi bodo nudili tudi prihodnji zvezki, kadar bodo pričenjali z novim pisateljem. Zbirki bo v korist, če bo v prihodnje g izdajatelj nekoliko bolj rabil jezikoslovno pilo.
Tiskarna Tisk. društva v Kranju ima v zalogi šolske tiskovine.
Za smeh in kratek čas.
Iveri. Precej umetalnosti se zahteva, da človek kako povest tako pripoveduje, da je videti, kakor bi bila resnična. — Prijatelje in dobrote laglje pozabimo, kakor sovražnike in raz-žaljenja.
Nekdaj in sedaj. Nekdaj so si ljudje glavo ubijali, kako bi po zraku letali; ko so se naučili, si pa kosti ubijajo.
Dober vid. Matevž in Miha stojita v Ribnici pred cerkvijo. .Al' viš miško guori na levem turnu?" — Miha: »I, ne vidim je ne, pač pa slišim, kako škrablja!"
Ribič z veliko polenovko na hrbtu je znamenje, po katerem se spozna prava Scottova emulzija
edina le ta je prirejena po preizkušeni Scottovi sestavi. Ker je pa mnogo več ali manj slabših ponaredb, katerih zavitek je tudi precej jednak Scottovi emulziji, zato pazite pri nakupu in zahtevajte Scottovo emulzijo z varstveno znamko »Ribič s polenovko", vse druge ponaredbe pa odklonite. 2
Cena originalni steklenici ie 2 K. 50 v. Dobi a« v vseh lekarnah. Kdor posije 50 v v znamkah na SCOTT & BOVVNE, G. m. b. H., in se sklicuje na ta časopis, dostavi se mu ena pošiljale v potom lekarne za poizkusnjo.
ZobozdraunlSki in zobo-::     tehniški atelje ::
Dr, Edv. Globočnlk, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in F"r. Holzhacker, konc. zobotehnik
V KRANJU
PISARNA
sa urejevanje splošnih gospodarskih zadev
J. Rozman, Kranj.
v Hlebševi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan po 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne izven velikih praznikov na razpolago. 16 52—35
I. Denarni promet: izposiovanje Po
sojil v vseh oblikah. — Prevzem kapi-talij in njih pupilarnovarno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov.
II. Informacijske zadeve: izdaja
trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
III. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — In-kaso menic.
IV. Promet z nepremičninami:
Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
Tehnično - komerc. zadeve:
Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni.
Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah.
Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago.' 129 52—6
Spominjajte se pri vsaki priliki »Slovenske Straže"!
V.
VI.
► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ►
■YYYYYYYYYYYVYYTTB
Ideal gospodinje 3
i« <
Singer šivalni stroj.
ki se dobi v vseh naših prodajalnah, katere so označene z poleg stoječim «S» izveskom ali pa po naših potnikih.
Singer Co., delniška družba šivalnih strojev
AAAAAAAAAAAAAAAAB
Krati), Glavni  trg St. 119.
75 18—10
■AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAB
Važen oglas   Slo venske Straže"! -
V današnjih težavnili razmerah zatnorete obogateti le s srečko!
èitajte! I
je v to svrho prva in pripravnejša srečka,
naj-
ker ima šest žrebanj vsako leto,
ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov,
ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici,
ker igra že dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in 336 3—2
ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. Prt7Hr ' 1 ,urSka srečka in 1 srečka italijanskega rudečega križa z 10. žrebanji vsako leto na me-rUbvl • sečne obroke po samo © kron. Prihodnje žrebanje se vrši dne 1. oktobra 1913!
Pojasnila daje in naročila sprejema za .Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. Sprejmejo se marljivi sotrudniki pod ugodnimi pogoji.
R.WÖLF
Magdelrarg - Buokan. Podružnica na Dunaja
Dunaj, III., Am Houmarkt štev. 21.
Brüssel, Buenos-Aires, Roubaix, Turin, Dresden 1911.
Patentne        8 Grand Prix. 298 24—24
vrdčeparne lokomobile.
Originalno «trojedelttvo Wolf    .   .   .   10 — 800 lf. s. Obratni »troji s najvlijo popolnostjo in dobičkom
za Industrijo In poljedelstvo.
Posedaj irdolanih nad 900000 k. s.