ornata n«*1- ^jB, Mm« pcedtfjek. mk A«ifcega ii 3Dv 1> aadst#ort«. Do#9t ^ ^ pisma m at sprejemajo, rokopisi le^ ..-c* Izdajate ugot^^M »A n ton Oerbec. — Lastnik tisksra« Edino«. Tsk tiskarne EdJmost NamČaln* zrni* za mesec L 7.—, 3 mesece L 19 «. p- ;*a L 82.— in celo leto L 60.— 2» inozemstvo mesečno 5 lir vet- — lev; uredništva in uprave 3t 11-57. Posamezna številka 20 ceni Letnik XLIX Številke v Trstu In okolici po 30 cent — Oglasi se isCanafo v Vrofcotti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev tat obrtnikov mm po 40 cent snutnicsi zahvale, poslanice ta vabila po L 1.—» oglasi denarnih uvodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se poSilfaJo Izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ttffca sv. Frančiška Asiškega Stev. 20. L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. ltclIJansKl {los o drusoroflnih manjšinah «11 Popolo di Trieste* je zopet prišel k nam v obiske, na razgovore in na obračun radi novih zločinov, pri katerih nas je «za- lotiU. Seveda ?e prijel tudi to pot na svojem ponosnem, čeprav že šepavem vrancu. Kakor vedno, preludira tudi temu njegovemu razgovoru z nami naše pretvezno avstrijakantstvo, naše hrepenenje, da bi se povrnili avstrijski časi v našo deželo, hi pa slovanska neiskrenost, ki da je dete avstri^ke dusevnoati našef Ta naša neiskrenost naj bi bila v tem, da se voditelji Slovanov v Italiji istočasno. ko so izjavila r vodji* (Akiseotintju) svojo lojalnost in pozdravljah spremembo, ki jo je doneski fašizem, kričali, da so zatirani, da ne uživajo Slovani niti elementarnih pravic kulturnega naroda. Stara pesem, staro spačeno besedilo, stara odvratna melodija, ki pa postaja tem odvratnejša, čun večkrat se ponavlja. fcfosiM bi — m to ne bi bilo posebno ime-nitmt in koristno delo — vodo v morje, če bi hotel* mi tu ponavljati, kar smo že strkrat rekH v zavrnilev takih obtožb in poftikanj. Omahujemo se le na ugotovitev, da nikjer na božjem svetu, kjer si razlagajo pojme z zdravim človeškim razumom ta vsaj nekoliko logike, ne navezujejo isW«r.ios4i in Lojalnosti napram državi in me vladavini na siepo hvalisanje vsega, kar je prišk) od zgoraj! Tako tolma-fce-n-jc pojma lojalnosti je specijaliteta gospodov pri »Popoto di Trieste*. Kraj vse svofe odnlevne zaostalosti* m ima isti (problem rešiti fckfi za naše manj^mr v Dalmaciji, kjer naj bo naše ime spoštovano zbog delavnosti in poštenjal MMiti moramo tudi na veliko nalogo, ki jo imajo vršiti dnigo-rodae manjšine v odnošajih med narodi. V njih delikatnem položaju bo vedno naloga drugorodnih manjšin, da vrM|0 delo medsebojnega prepričavanja. Zato le ne sikakega pretiravanja! V domovini Mazzi-csja naj se ne narinja a. pr. drugorodnim elementom raba italijanskega jezika celo pri nagrobnih napisih! Tak zakon nima primera v nobeni deželi na svetu!!» Tako sodijo o pravicah narodnih manjšin ljudje v Rimu, ki jim tudi gosptfdje pri «Popolu» ne bodo hoteli podtikati — avstrijske duševnosti! Javno Mje proti nemarnosti polili Gen. De Beno zanika vse zveze s Filippelliiem — Nova razkritja M RIM, 21. Da bi ministrski predsedniki Tudi izjave bivšega glavnega urednika on. Mussolini dokazal, da mu je res ve- lista «Corriere Italiano» comm. Otrilicija liko ležeče na tem, da se izsledijo zločinci, j na kvesturi potrjujejo, da je igral Fiiippel-je prejšnji teden odstavil generaljiega li eno izmed glavnih vlog pri ugrabljenju ravnatelja javnega varstva gen. De Bono ter rimskega kvesioarja comm. Bertinija. Gen. De Bono je postal prvi poveljnik državne milice. S to odstavitvijo je on. Mussolini javoo priznal, da je igrala policija pri izsledovanju krWcev zek> čudno vlogo, da je bila skrajno nemarna. Toda javno mnenje gre še dalje in pravi, da ni bila policija samo škrapo nemarna, ampak da je (mala tudi zveze z avv. FiHppelfijem, bivšim ravnateljem lista »Corriere IteJiano», ki je bfl eden izmed glavnih organizatorjev umora Matteottija, ter da je pustila cotnm. Rossija zbežali. »Sereno* se vprašuje, kdo je preskrbel Filippelliju potni list na ime Mario Fio-rani? «Mondo» razlaga vso zadevo ta-ko-le: V uredništvu tega lista se je javil g. Mario Fiorani, ki je izpovedal, da je preteklo leto, odkar je napravit prošnjo za potni list za inozemstvo. Medtem ko je čakal na rešitev prošnje, je opustil misel na potovanje v inozemstvo in potni rimski kvesturi. «Moodo» Matteottija, Iz teh izjav je razvidno, da se je avtomobil, s katerim je bil odpeljan Matteotti, vrnil še istega dne v Rim pred urade lista »Corriere Italiano». Izstopila sta Dumini in Putato, ki sta se podala takoj k ravnatelju lista avv. Filippelliju Poročala sta mu bržkone, kako sta izvršila rop. Filippelli je baje ostal popolnoma hladnokrven, ko je slišal, kaka u-soda je zadela Matteottija. Dosedanja poročila so trdila nasprotno, t. j. da je bil Filippelli tako potrt, da mu je prišlo slabo. Medtem ko se je vršil ta pogovor, je glavni urednik Quilici naznanil ravnatelju, da se počuti slabega in da želi" oditi domov v svojo vilo «Aniene». Filippelli mu je ponudil svoj avto. Ko so vsi štirje stopili na trg, kjer jih je čakal avtomobil, in je hotel Quillci stopiti na avto, ga je Dumini ustavil ter mu odkazal prostor spredaj zraven šoferja. Quilici, katerega je tresla mrzlica, se je temu čudil, a se ni dalje več zmenil za to. Ko so dospeli na dom Quilicija, je Dumini prosil, ali bi lahko pustil tam avto^ čez noč. Qui3ici je se vrnila niča vsa preplašena prihitela pripovedovat svojemu gospodarju, da je avtomobil list je ostal na ^^ poživlja bivšega generalnega ravnatelja rivoU1A Dumini m putalo sta javnega varstva, naj raibrf, kako je P«-; okoK poi^ v raesto, šel FihppelH do ponarejenega potnega j ; _ lista, ki se je glasil na ime Fiorani, med Naslednjega dne j« Quikcijeva postrez-tem ko je nosil FHippelE$evo sEko. Današnja «Stefaoi» prinaša naslednjo _ brzojavko: »General De Bono sporoča; znotraj ves krvav ter umazan in poln agenciji Štefani: 1.) Ni re* da sem imel! trave; na avtomobilu da so tudi krvave pogovor z avv. FUippellljfem; 2J ni res, da i škarje. Quilici je takoj telefoniral Fihp-sera jaz izdml ali ukazal izdat* kak potni pelliju, naj pride po avtomobil. Filippelli list g. Filippelliju. j h prišel s svojim šoferjem šele popoldne Kakor poroča «-Sereno», je razvidno iz; ob 16- uri ter v naglici odpeljal avto, ne izpovedi bivšega glavnega urednika lista j da M niti pozdravil Quilicija, ki je ležal «Corriere Italiano* comm. Qadiciiaf da i bolan. je comm. Quihci v. četrtek, t j. dva dni t Nekateri listi domnevajo, da sta se Fi po zločinu natančno poročal kvesturi o Hppeni in Dumini tedaj odpeljala k jezeru zločinu, tako da bi gen. De Bono lahko |\i^CO( odkoder sta Matteoitijevo truplo dal takoj aretirati Filippellija m tudi Ros- j prepeljala kam drugam. Aytomobil je vo-sija. j dil Filippelli. Ob 2. uri popolnoči med «Mondo» poživlja gen. De Bono, najlsretj0 ^ četrtkom je Dumini spet pripe-pove, od koga je kvestura izvedela za |ljal avto v ^ (^uiHcija, katerega je umor. Saj je neki policijski uradnik j Ebud!l s trobljenjem ter ga preprosil, da rimski kvesturi izdavil poalanou ModigHa-|je shranfl pri njem avto. Priprave za oredsednifke vditve v ZefflnjeRh državen NEW-Y0RK, 21. Prihodnji teden bo imela ameriška demokratska stranka zborovanje, na katerem določi kandidata za predsedniško in podpredsedniško mesto. Za predsednika bi rad kandidiral Wilsonov zet Macadeo, za podpredsedU nika pa Smith, toda v osebi bivšega poslanika v Londonu Davie-a ima Wilsooov zet resnega tekmeca. SAINT PAUL (Minnesota), 21. Občni zbor poljedelske delavske stranke je določil za kandidata za predsedniško mesto Duncan MacDonalda, bivšega predsednika rudarske zveze v Illenaisu, za podpredsedniško mesto pa Wiltiani Bouck-a. Proglasitev republika v Mongoliji MOSKVA, 21. Sovjetski zastopnik v Urgi je prejel od mongolske vlade uradno poročilo, da ie bila v Mongoliji končno-yeliavno oroglašena reoubfika. mju, da je policija že obveščena o zločinu, ko se je Modigliani podal v sredo na kvesturo, da naznani zmanjkanje Matteottija. Uradnik je še dodal, da je prišla sama Maiteottijeva žeaa naznanit, da je Matteotti nenadoma izginil. Pozneje pa je bilo ugotovljeno, da Matieottijeva žena sploh ni bila na kvesturi Od kod je torej kvestura prejela ovadbo? Tudi to je važno; saj je znano, da krožijo po hodnikih kvesture temne sence. In pa, kako je policija straži 1 a comm. Rossija! Takoj po aretaoifi Duminija se je razširila po Rimu vest, da pride takoj za njim comm. Rossi. Nfegovo stanovanje je bilo tudi zastraženo. A to je bil samo pesek v oči; kajti Rossi se je kljub temu odpeljal v avtomobilu na ministrstvo za notranje zadeve, pozneje v kazino, odkoder se je vrnil. Zvečer je odšel s stanovanja s kovčegom v roki mimo vseh straž in se ni vrnil več- Zakaj je policija izvr- Naslednjega dne je Quilici čital o Ugrabljenju Matteottija; pričel je sumiti Duminija ia Filippellija. Podal se je 1 uredništvo ^Corriere Italiano* ter zahte val od FDippellija pojasnila. Filippelli mu je baje povedal, da so Dumini m njegovi prijatelji umorili Matteottija. Quilici je obstal; toda FilippelH ga je potolažil, češ da vejo za zločin visoke fašistovske osebnosti, ki bodo že poskrbele, da se zločin potlači. Quilici se ni zadovoljil s tem odgovorom m je Še v četrtek zvečer šel naznanit vso zadevo na policijo. Kasacifsko sodišče protestira proti brzojavki laburist ov RIM, 21. Načelniki kasaciiskega sodišča so poslali pravosodnemu ministru on. Oviglio brzojavko, v kateri protestirajo proti brzojavki laburistične stranke italijanskim socijalistom. Laburisti častitajo v tej brzojavki italijanskim socijalistom na tte1 uspehu n^hovih prizadevanj da bi odstra- razpolago, da je lahko skril do-,wh vPhv vlade na P^avosodstvo s, ki bi ga utegnili kompromii* / Udarec Mussotiniju časa na kumente Vse to dokazuje pripominja fašistom LONDON, 21. Umevno je, da so tukaj-prijazm «Gioraale dltaha*, da skusa po-; ^ fašizmu neprijazni listi porabili umor licija na vse mogoče načine preprečiti Matteottija za napade proti fašizmu. Vendar* tudi bolj zmerni Usti kakor «Times* ugotavljajo, da je zločin posledica vsega preiskavo. vstavo, kar ie te poslednje niso ratificirala. V Parizu bivajoči nemški socifah* Breitschefci, ki fe bil te dni sprejet od ministrskega predsednika Herriota. ie izjavil da j? prepričan, da se bo na podlagi poročila izvedencev J dal doseči sporazum med Francijo in-Nemčijo« Varnost Francije pa bi bila bolj zagotovljena s spravo med obema državama nego z nadzorovanjem razorožitve Nemčije. Včeraj je sprejel ministrski predsednik Herriot angleške in ameriške časnikarje, katerim je izjavil, da goji globoke simpatije za angleški narod. Rekel je, da bo njego v pogovor z MacDonaldom zaupen in oseben ter da se ne bo tisku nič sporočilo razen kratke objave, ako jo bo smatral MacDonald za primerno. Na neko vprašanje glede zasedbe Porurja je Herriot odgovoril, da nima ničesar dodati vladni izjavi in svojemu govoru v poslanski zbornici Neka nota ministrstva za zunanje zadeve pravi, da pripravlja vlada v. skladu s svojo izjavo pred zbornico obnovitev od-nošajev z Rusijo. Včeraj se je vršil sestanek zastopnikov francoskih interesov v Rusiji, na katerem je bilo formulirano stališče prizadetih krogov glede najbolj* šega ff*^ za obnovitev normalnih stikov s sovjetsko republiko. V prihodnjih dneh bodo vršili nadaljni sestanki. An^lešKo ~ mebslKcmskl I11CM Blokiranje angleškega zastopnika v Meksiki — Brez telefona, brez kruha In vode LONDON, 21. Incident med Anglijo in Meksiko, o katerem so v Londonu menili, da se bo čimprej likvidiral, je pričel vedno bolj razburjati angleško javno mnenje. Ker je angleška vlada pripravljena do skrajnega braniti čast svojega zastopnika in s tem tudi suverenost angleške države, je zelo verjetno, da pride do nretrganja odnošajev med obema država- 1bo meksikanska vlada vztrajala da angleška vlada odpokliče stopnika Cumminsa. Znano je, da niso odnosa ji me,.: in Meksiko ravno tesni, Anglija ni mu priznala meksikanske vlade, ki ji predseduje gen. Obregon. Preteklo zimo so se vršila pogajanja potom meksikanskega poslanika za Svedijo in takrat je angleška vlada sklenila, da odpošlje v Meksiko sira Thomas Hohler-ja, ki je že bil tam leta 1911. kot angleški zastopnik, da prouči razmere. Hohler ne bi potemtakem nadomestil Cumminsa. Toda radi dopusta ni Hoh'er še odpotoval. Med tem je nerazpoloženje meksikanske vlade napram angleškemu zastopniku Cumminsu vedno "-»raščalo. Po mne- nju meksikanske ri- sove spomenice, v val za interese t / preostre; meksikan:. i • > užaljeno. Objavila je porociic, . Cummins glavno oviro za vzpostavitev dobrih odnošajev med državama. Radi tega je tekom zadnjih dveh let neprestano zahtevala, da angleška vlada oclpol:lič2 Cumminsa, ter je v zadnjem času poslala dve Cumminsovi spomenici angleški vladi, da se sama prepriča, v kako nediplomatskem tonu piše Cummins. Angleška vlada se je seveda potegnila za svojega zastopnika, češ da je pri angleški diplomaciji običai, da pove odkrito, brez ovinkov, kar misli. Ker ni meksikanska vlada ničesar opravila z lepa. se je lotila zgrda. Svetovala je enostavno Cumminsu, naj odide; toda Cummins se ni dal ostrašiti in je ostal. Tedaj je dala meksikanska vlada /astra-žiti Cummmsovo stanovanje ter naročila stražnikom, naj ga takoj aretirajo, ko bi hotel s^piti na prosto. Po zadnjih vesteh, ki prihajajo iz Me-ksike, je angleški zastopnik blokiran že od 10. t. m. Vlada je dala porezati vse telefonske žice, ki vodijo v njegovo stanovanje, odvzela mu je celo električno luč in vodo. Dostop v stanovanje je tako zastražen, da je izključeno dostavljanje živil. Tako srednjeveško postopanje generala Obregona je vzbudilo pri angleški vladi neizmerno ogorčenje. MacDcnald je odposlal meksikanskl vladi energičen protest. Zdi se, da bo naloga zastopnika republike Chile, ki posreduje med obema državama, zelo težka in da pride skoro gotovo do popolnega pretrgaoja diplomatskih odnošajev med Anglijo in Meksiko. Cummins odpotoval MEXIC0. 21."Angleški zastopnik Cum mins je odpotoval v Združene države, od koder odide na Angleško. Herriot na Angleškem D0WER, 21. Tu-sem je prispel francoski ministrski predsednik Herriot. Neizprosna borba proti korupciji na ruskih sodnijah RIGA, 21. Listi poročajo, da je bilo pet članov sovjetskega revolucionarnega sodišča v Petrogradu obsojeno na smrt, ker so se dali podkupiti. Njihova prošnja za pomilostitev je bila odbita. Dva druga sodnika, spoznana za kriva istega zločina, sta bila obsojena na deset let prisilnega dela, _ Posledice vpeljave stalne valute na ruskem denarnem trgu. MrOSPVA, 20. Agencija Rosta poroča, da je upeljava stalne valute omajala neuradno borzo, takozvano «črno borzo*. Cena zlatega denarna prejšnjega režima je padla pod nominalno vrednost; tudi dolar in šterling sta slabše kvotirana kakor po sedanjem uradnem in predvojnem tečaju. Pismo iz Jugoslavije LJUBLJANA, 19. junija 1924. Ta mesec se vrše po Sloveniji občinske volitve, ki jih strankarsko časopisje — in da&es nimamo drugačnega Časopisja —■ hoče predstaviti kot nekak plebiscit ljudskega mnenja o naši notranji politiki. Zdi se mi, da je tako predstavljanje popolnoma zgrešeno, ker po deželi se pač ne sestavljajo kandidatske liste z državoo-poKtičnih vkfikonr, ampak na podlagi čisto krajevnih gospodau-skin in osebnih interesov. Zato vidimo, da nikakor niso redki kraji, kjer postavlja SLS po dve kandidatni feti in ravno tako vidimo to tudi pri drugih strankah, čeprav v manjši meri, kar je pač razumljivo vsled njihove manjše številčnosti. Kadar se vrše volitve v znamenju lokal« nih interesov, tedaj je pa težko pravilno konstatirati, v koliko je katera stranka napredovala alt nazadovala. Dognati se daja le splošni obrisi boja in da je temu taka pričajo na*» liMi, ki se ie teden dni pre- eajo. kdo da je pravzaprav zmagal in o da podlegel. Ta boj je celo tako intenziven, da »o se lotfli tega brezplodnega posla tudi že beograjski časopisi. Čeprav pa ni mogoče podati detajKrane sodbe o rezultatu občinskih volitev, pa je vendar viden obris volitev. Občinske volitve so najtežja preizkušnja za tehnično sposobnost kake stranke. Zlasti še, če se vrše volitve v enem tednu. V tem oziru more na vseh voliščih reisi-rati samo stranka z najpopolnejšim voliv-nim aparatom. In da ima tega v Sloveniji «amc SLS, to so občinske volitve potrdile. Pri skupščinskih volitvah upliva tehnična pripravljenost stranke neprimerno .manj, ker tedaj odločujejo velika gesla in izigravanje krajevnih osebnih in gospodarskih nasprotij igra le neznatno vlogo. Slovenske napredne stranke so to tehnično preizkušnjo prestale dosti slabše. Deloma primanjkuje denarja, deloma manjka enotnega sredstva m enotne volje, predvsem pa se ni našel niti osnutek organizacije, ki bi se mogel meriti tudi le primeroma z organizacijo župniSč in kapla-nij, na katero se naslanja SLS. Od naprednih strank je pokazala še največ tehnične sposobnosti SDS (Samostojna demokratska stranka), ki razpolaga z največjim tiskom in ki je tudi finančno najbolj podprta. Zato je mogla dostikra: organizirati 5rotiki likalno v -'ivno sk ip.no tudi iz vo-vcev, ki sicer demokratski stranki odločno oponirajo. Jasno pa so pokazale občinske volitve, da ima največjo agitatorično silo proti SLS stanovsko geslo. Zato je dosegla pri sedanjih volitvah drugo mesto kmetijska stranka, pa naj je to bila oficielna SKS, ali pa le krajevna organizacija, ki sicer odločno zagovarja kmetijsko misel, ki pa kljub ♦emu se noče veljati kot organizirana pripadnica SKS. Zanimivo je tudi to. da se je v nekaterih občinah sklenil kar sam od sebe kmetsko-delavski blok in da je bil skoraj vedno uspešen. Iz stanovskih vidikov prehajamo tako k socialnim in modema grupacija volivcev se pričenja tudi v Sloveniji. To dejstvo je zanimivo tudi vsled tega. ker so izdali komunisti parolo, da se njihovi pristaši ne smejo vezati s strankami «social-palriotov». Po večini pa so šli volivci preko tega malenkostnega strankarskega povelja in nastopili složno, v kolikor so se svoje stanovske interese skupnosti sploh zavedali. V držvanopolitičnem oziru pa občinske volitve niso prinesle jasnosti. Ljudstvo v splošnem ne nasprotuje državni misli, da-aravno jo Še pojmuje silno primitivno. Tako je splošen pojav, da se vlada zamenjuje z državo. V splošno se lahko reče, da je ogromna večina ljudstva proti sedanji vladi, pa tudi proti sedanji opoziciji. Naš priprosti človek, in ta je vsled svoje številnosti pri volitvah odločujoč, hoče od stranke, da mu z vsakega zasedanja skupščine prinese dosti uspehov in ta je proti vladi. Ker ni mogla prinesti SLS teh uspehov, je bilo nično stanje zlasti po Markovem protokolu in sredi pretečene zime zelo slabo. Tedaj so tudi naši demokrati precej močno napredovali. Zadnji dogodki in vstop demokratov v vlado, pa je vse to precej izpremenilo in SLS se je nenadoma zopet dvignila, ker si je mogla nadeti pozo najodiočnejše branilke slovenstva. Prevdariti je namreč to, da na deželi ne odločuje pisana propaganda, temveč agitacija od moža do moža. Demokratska stranka take agitacije ne zmore in zato vlada na deželi popolnoma drugo mišljenje, kakor ga pa propagira meščanski tisk. Tudi glede tega tiska velja, da ga ljudstvo samo izrablja, da se iz njega informira, da pa vsako vest komentira po svoje in navadno čisto drugače kakor pa žele to izdajatelji posameznih listov. Naglasil sem že, da so državnopolitični momenti pri sedanjih volitvah stopili silno v ozadje in da je podeželski ambient ust v a-; ril skoraj da alternativo za ali proti sedanj? upravi, za ali proti sedanjim razmeram. Da pa ne bo nesporazumljenja bi ^ovda-ril. da ni rstovetiti stališča proti sedanjim razmeram s kakšnim protidržavnim stališčem. Narobe! Stališče ljudstva je zadržav-; no in bi se dalo označiti z zagovarjanjem ideala, kakršnega nos« v svojem srcu o Jugoslaviji. Ljudstvo hoče samo boljše razmere, odklanja pa vsako državnopravno diskusijo. To so okusili i avto-nomist% i federalisti, ki z bistvom svojega programa niso pridobili nikogar, temveč edinole s špekulacijo in izigravanjem onih čustev in želj, ki jih je gojil naiod, ko sc je izrekel za Jugoslavijo. Da je temu tako, dva primera. V Kranju se bije ljut boj med demokratsko stranko in opozicijo, ki je odločno zadržavna, ki pa odklanja gelove metode. In značilno je, da zagovarja to opozicijo, večina je včlanjena v radikalni stranki, < Slovenec*, čeprav nastopa pri kranjskih volitvah SLS samostojno. In še jasnejši primer. e vršil v dvorani DKD pri Sv. Jakobu glasbeni večer šole «GIasb. Matice ob nabito piini dvorani Castneje ni mogla «GL Matica* praznovati 15. leto svojega delovanja. Vsi učenci in učenke so izvršili izvrstno svojo •nalogo. Ziasti sta ugajala seveda orkester na lok in mešani zbor, ki sta povzdignila glasbeni večer visoko nad nivd običajnega nastopa gotencev Podrobno poročilo prinesemo prihodnje dn' izpod strokovnj«.škega peresa. Avtomobilske takse. Tukajšnja finančna in-tendanca poroča, da dovoljuje finančno ministrstvo popusta onim posestnikom avtomobilov, ki plačajo še tekom tega meseca avtomobilsko takso. S tem pridobijo pravico, da lahko takoj prosto krožijo s svojimi avtomobili. Danes ob 18. uri bomo v dvorani DKD pri Sv. Jakobu zopet gledali zgodbo Kraljice palčkov, se veselili in jokali z malimi palčki in občudovali modrost kraljevega norčka. — Škedenjski šolarji res izvrstno igrajo to krasno igro. Naj nikdo ne zamudi te lepe prilike! Plemeniti namen te igre — pomagati ubogim šolskim otrokom in pridni palčki — den}ci zaslužijo velikega obiska, btojisče za otroke 1 L. za odrasle 2 L, sedeži I. vrste 5 L, II. vrste 4 L. M. D. P. - Opčine ponovi danes, v nedeljo ob 20. uri Štokovo enodejanko < Ne kliči vra-ga» in pa žaloigro «Na dan sodbe*. Zadnja predstava, ki je bila številno obiskana, je izpadla nad vsako pričakovale dobro. Občinstvo je z zanimanjem sledilo razvoju igre «Na dan sodbe» in se je iz srca smejalo pri Štokovi «Ne kliči vraga«. Posebno zad-nia je izzvala cele salve smeha. Bilo bi torej priporočati vsem onim, ki se niso udeležili zadnje predstave, da se gotovo udeleže da- naposebno bi naši javnosti poudarili tudi dejstvo, da gre čisti dobiček v korist dramatičnega odseka, da si nabavi potrebne stvari za oder, in pa v korist nogometne skupine, ki bo Opčinam jako hvaležna, če ji na ta način priskoči na pomoč. Omenimo naj tudi, da bo sviral med predstavo izurjeni in pridni openski orkester, kateremu jc pri zadnji predstavi občistvo istotako izreklo svoje priznanje. Na svidenje torej v Kettejevi dvorani! Druitvene vesti Šolsko društvo, podružnica pri Sv. Ivanu priiedi v nedeljo, dne 6. julija t. L veliko ljudsko veselico v korist refekcijc otroškega vrtca na vrtu Narodnega doma pri Sv Ivanu. Na tej veselici bo sodelovalo več pevskih društev iz bližnje in daljne okolice, katerih je do sedaj prijavljenih 12. Tudi godba, ki bo svirala, bo nekaj izrednega. Za sedftj naj bo se tajno, od kod pride. — Prijatelji mladine, ne zabite kaj je Vaša dolžnost! Športno društvo «Adria» priredi dne 29. i. m. kolesarsko dirko na sledeči progi: Opčine Sežana. &torje, Gaberk, Divača, Povir, Se žana, Opčine. {45 km). Vpisuje se pri predsedniku v ul. Torr* bianca 35, I.f levo i-n pri vseh ostalih odbornikih. Na pismene prijave se bo oziralo le, če bo priložena vpisnina. Rok vpisovanja poteča 25. t. m. ob 7. uri zvečer. — Dirke se lahko udeleži vsak kolesar, ki je član SDA in ima poravnano članarino tekočega meseca. Kdor ni član in kdor ni še poravnal članarine, lahko to uredi pri predsedniku do zgoraj navedenega roka. — Vpisnina k dirki znaša 3 L, več 1 I za kavcijo številke, katera pa se po končani dirki vrne. Pravila dirke so bodo pravočasno javila. , . Podpisani odbor naproša vse one, ki bi hoteli sodelovati pri dirki (posebno pa motoci-klisti ali avtomobiKsti), naj se blagovolijo javiti, za kar jim bo odbor prav hvaležen. Odbor. Šentjakobska «čitalnica» opozarja slov. ob Činstvo, da je pomnožila svojo knjižnico z znatnim številom novih knjig. Knjižnica jc javna in posluje redno vsako nedeljo od 10. 11. ure predpoldne. Član ie lahko vsakdo. Vpisnina znaša 1 liro in mesečni prispevek tudi 1 liro. Opozarjamo nove člane, da sc skrbno drže pravil; posebno pa naj skrbno pazijo na izposojene knjige, od katerih so mnoge dragocene in nenadomestljive. — Pri tej priliki prosimo rodoljube, da bi po možnosti z darovanjem knjig prispevali k razširjenju te prepotrebne knjižnice. KontoTeL Domači diletantje ponovijo danes, v nedeljo, 22. t. m., priljubljeno Jurčičevo narodno igro s petjem v petih dejanjih *Domen*. Med dejanji svira znana proseška godba. Začetek točno oh 5.30 (17.30). Predprodaja vstopnic ob 11. uri predp. v dvorani. Is triaifeeaa življenja Tatinski obisk t stanovanju bogatega trgovca. - Bogat pJen. Predvčerajšnjim popoldne so se neznani zlikovci vtihotapili v stanovanje trgovca Evgena Schiller, katero se nahaja v prvem nadstropju hiše št. 5 v ulici Chiozza. Schiller se nahaja s svojo družino na letovišču v Portorose, radi tega je bilo njegovo stanovanje brez vsakega nadzorstva. Zlikovci so to okolščino, ki jim je bila najbrž dobro znana, temeljito izkoristili. Preskrbeli so si ponarejene ključe, s katerimi so v ugodnem trenutku odprli vrata ter prišli neopaženo v sianovanie, kjer so vse prebrskali in preiskali. Vlomili so razne omare in predala ter pobrali vse najboljše perilo in obleke. Preiskali so tudi Schillerjevo uradno ^obo, kjer so prevrtali železno blagajno, iz katere so pobrali raznovrstne listine, niso pa iztaknili železne skrinjice, v kateri so bili spravljeni dragulji Schillerjeve soproge, vredni približno 40.000 iir. Diagccena skririica je bila spravljena v posebnem predalu blagajne, ki so ga pozabili, ali pa niso znali odpreti. Kljub temu je bil plen zlikovcev ogromen. Odnesli so veliko množino perila, oblek, kožuhov, preprog, porcelanaste in srebrne posode itd.; še celo slike so sneli s sten. — Tatvino je odkrila predvčerajšnjim popoldne vratarica. Ker jc vedela, da je Schiller odsoten s svojo družino, sc je močno začudila, ko je zapazila, da so vtata niegovega stanovanja odprta. Pogled v stanovanje jo ie prepričal, da so bili notri ne-poklicanci O dogodku je bil nt mudoma obveščen Schil- ler, ki je, prišcdši na lice mesta, dognal, da so ga zlikovci oškodovali za približno 40.000 lir. Tatvina ;e biia naznanjena orožnikom, ki pridno poiz /edujejo za zlikovci. Zdi se, da so na dobrem sledu. Nesreča pri delu. Težaku Ivanu Dusich, staremu 40 let, stanujočemu v ulici Industria it. 1, je včeraj predpoldne pri delu v prosti luki V. E. III. padel na glavo zaboj ter ga precej hudo pobil, onesrečenec je dobil prvo pomoč od zdravnika ršilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Kud gospodar. Zasebnica Antonija Turušek, stara 22 let, stanujoča v ul. Ponte št. 6, se je sinoči okoli 18. ure sprla z gospodarjem, pri katerem stanuje. Gospodar. 34-Ietni Josip Pacher, jo je tako obdelal s pestmi in brcami, da so morali Turušekovo prepeljati v mestno bolnišnico. Poskusen samomor. Radi nesrečnih družinskih razmer si je hotela vzeti življenje 17-letna Karla Zara, stanujoča v ul. S. Gavardo št. 106. Sinoči okoli 21. ure je v svojem stanovanju zavžila precejšnjo množino oetove kisline. Domači so poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je deklici izpral želodec ter jo nato dal prepeljati v mestno bolnišnico. Njeno stanje je precej nevarno. Padla po stopnicah. Ko s je sinoči, okoli 23. ure branjevka Terezija Reja, stara 40 let, stanujoča v ulic: Montecchi št. 1, vračala domov, se ji jc spodrsnilo na stopnicah in padla je tako nesrečno, da se je precej hudo pobila po levem sencu. Dobila je potrebno pomoč od zdravnika rešilne postaje. MEBURANA soba, s prostim vhodom, se odda dvema gospodoma. Giovanni Boccac-cio 14. 799 VSAKO MNOŽINO SUHIG GOB (jurčkov) kupuje po najvišjih cenah L. Paciulli, Gorica, Via Morelli 3. 800 SLUŽKINJA, mlada, se sprejme takoj. Via Kandler 7, vrata 4. 801 MEHANIČNA delavnica za spajanje z avto-genom, se da v najem ali proda. Fumis, Co-roneo 29. 802 prodaje CEMENT «Portland», žveplo, galico, čilski soliter, kose «Merkur», navadne pluge- in obračalnike, ajdo, jesensko repo itd. dobite pri tvrdki D. Bolonič Co., Trieste, Raffi-neria 4. 803 URADNICA« vešča slovenskega, hrvaškega, italijanskega jezika in strojepisja, se išče. Prijaviti se v popoldanskih urah. D. Bolonič & Co. Trieste, Raffineria 4. 804 Vesti 2 Goriškega S®© lOČi i zav°dov je pač gospodarska osamosvojitev, t> , , . , ... ... , , . katera pa ni dosegljiva z dvema uradnima ura- Poslednja leta preživlja goriški kmet ostro j ma na leden __ poscbno nc v Tolminu, kjer gospodarsko krizo ki resno ogroža njegov go- sta še dve podružnic; tujih fcank. spodarski obstanek. V tihe domove goriških j p€Tsko in gu^«, društvo v Gorici priredi vasi se je naselila skrb, ki kakor mora tezi | y sredo 25 junija t L< ob 20.30 v dvorani Trg. našega kmeta; ne da mu miru ne po dnevi ne j doma konc€rt< ki obeta poslati po svojem po noci in domačo gospodinjo spremlja Pri j sporedu eden najzanimivejših. Obsega tri vsakem njenem koraku. Ker m n,kakega po- deIe. ; del tvorijo tri skladbe znanih naših stranskega zasluzka in nikakega preb»lka iz | sk]adaleIjev in sicer a) Dev: -Svatba na prejšnjih gospodarskih let, živi nas kmet ce o i po!jani» za mešani zbor< b) £> jcnko: * Vabilo* leto edmole od upanja na letni pridelek Na za mQŠki zbor in c) kot 2aključek fvcga dcla to upanje mu da,e trgovec na upanje blago , V Vodopivec: «Prstan», skladba za mešani v trgovini, na to upanje se najde kak upnik, j zbo SQ bariton solo To - najnovejša ki posodi začasno denar v stiski, od tega upanja živi kratkomalo cela družina. Čim pade to upanje, se zruši z njim cela stavba, zgrajena na tem upanju, nastopi obupanje. Tako se je zgodilo letos, ko je bil po strašnem vremenskem neurju uničen našemu kmetu še v zarodu skoraj ves letošnji pridelek in v mnogih krajih tudi vinski pridelek bodočega leta. Ražen skrbi se je naselil v naših kmečkih hišah Še obup, ki izpodkopava in Vodopivčeva skladba, ki si bo gotovo s prvimi akordi osvojila poslušalce. — Drugi del koncerta prevzame tenorist, g. Ciril Bratuž, član kr. opere v Ljubljani, ki si je na raznih jugoslovenskih odrih priboril s svojim lepim glasom mnogo simpatij in priznanj. Poje štiri pesmi: a) L. M. Škerjanc: -Beli bezeg», b) La-jovic: «Svet!a noČ», c) Dev: *Vzdih» in č) Dev: «Mak*. Občistvu se zopet nudi lepa prilika, da sliši umetnika, ki je naš rojak. — Tretji gloda poslednjo zivljensko silo našega kmeta. , Je, koncerta tvorijo ^i^be nabožne vsebine: Po poslednjem neurju se ,e izvila iz grudi , dve Brucknerjevi, t. j. a) osmeroglasni me- marsikaterega kmeta kletev, da ne bo vec ^ ^ wAve Mari ki se • { na cnem gnojil s svojimi potnimi sragami rodne grude, - - - ker je ves njegov trud brezuspešen. Da se prepreči popolni gospodarski polom goriškega kmeta, je neobhodno potrebna nujna in izdatna pomoč. Ministrski predsednik je takoj daroval iz lastnih sredstev po toči prizadetim krajem znesek 12.000 lir, kar je sicer lep z^led, toda pomeni le vreči kapljo v- morje, ker škoda gre v milijone. Tu mora priskočiti našemu kmetu na pomoč država, omogočiti mu z izdatno podporo premaganje krize in tako obuditi v njem prejšnje upanje. V to svrho je poslanec Besednjak intervenira! na goriški podprefekturi in na videmski prefekturi, ki sedaj zbirata od županstev podatke o obsegu škode. Videmska prefektura je zaprosila pri finančnem ministrstvu, da se potom izvedencev ugotovi obseg škode. Najbolj hudo so prizadeti od toče Šempas, Ozeljan Osek, črniče, Št. Peter, Prvačina, Dornberg, Rihemberk, velik del Krasa in Brd ter kanalski in tolminski okraj. Ne kaka miloščina, ampak edinole izdatna in nujna podpora s strani države je v stanu zopet dvigniti razrušeno gospodarstvo goriškega kmeta. _ Preteklo nenadoma obšla slabost, griško bolnišnico. Prepeljali so jo v Iz Nabrežice. (Smrtna kosa), sredo zvečer je tu nenadoma umrl naš obče spoštovani občinski tajnik Peric Andrej. — V sredo je še po dnevu delal v uradu, ne da bi najmenje čutil kako slabost, a ponoči je po četrturnem boju podlegel neizprosni smrti. Pri trdnem zdravju sicer ni bil, ker se ej bil komaj nekoliko popravil od hude bolezni, ki ga e tlačila pred par meseci. Mnogo je vplivala na njegovo zdravje tudi služba. Posebno letos, ko se je cela občinska uprava preuredila v smislu italijanskih zakonov ter mu je to nakopičilo mnogo posla, tako, da si ga našel v uradu ob 11. uri zvečer ali pa ob 5. uri zjutraj. Pokojnik je služboval tu čez 20 let in do nedavno je opravljal tajniško službo tudi v Devinu in Slivnem. Bil je vzoren, vesten in tih uradnik ter napram vsakomur postrežljiv, kolikor je le mogel. Posebno v vojnem času je trdnem zdravju sicer ni bil, ker se je bil ko-Živa priča, kako je bil spoštovan in priljubljen, je bil njegov pogreb, katerega se je udeležila ogromna množica ljudstva vseh vrst in iTAHVALA slojev. Videl si delavca, kmeta, obrtnika, „ , . . - . . . . , vsem je bil rajni Andrej enako mil in drag. . P^P^ni, globoko gin,eni, se iskreno zaludi bližnje vasi so bile močno zastopane, po- vsem sorodnikom, prijateljem in sebno pa občine Devin in Siivno. Občinski so se udeležili pogreba našega zastop se je udeležil pogreba polnoštevilno z ; neP°^"Dnesa ^^ županom vit. Boscheti na čelu. Dalje mu je 1 liflClrfijd Pf rlf domače «Gcdbeno društvo* sviralo na zadnji I poti žalostinke in Pevski zbor» mu je v cer- Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, ob-k vi in ob grobu zapel par pesmi. Sprevod je činskim odborom občin Nabrežina, Siivno in vodil č. g. dekan devinski ob asistenci doma- 1----u:---:— predvojnih koncertov Pevskega in glasb, društva in b) istega skladatelja «Antifona» za mešani zbor in tenor solo. Tenor solo poje tukaj g. dr. Karol Birsa, Kot zaključek in višek koncerta sledi mogočna E. Komelova kantata «Psalm na višini» za mešam zbor in tenor solo s spremljevanjern klavirja in harmonija. Tekst skladbi je napisal g. Janko Samec in odgovarja skladba popolnoma veličini besedila. Tenor solo poje g. Ciril Bratuž. Originalno spremljevanje je pisano za orkester, vsled neprimerno visokih stroškov za orkester pa se mora društvo omejili na spremljanje s klavirjem in harmonijem. Razume se, da je tudi to spremljanje priredil skladatelj sam, ki bo "vodil koncert. — Priporočamo vsakomur, ki mu je oiapredek naše glasbe v Italiji na srcu, da podpira društvo v njegovem plemenitem stremljenju: s pristopom k društvu kot član in s posečanjem njegovih prireditev. Začasno zapretje državne knjižnice. Vsled notranje službe ostane državna knjižnica od 1. do 15. julija zaprta. Do 1. julija morajo biti povrnjene vse izposojene knjige. Za časa notranje službe se bodo izposojevale knjige na dom vsakega dne od 10.30 do 12 predp. Porotno zasedanje. Po preteku enega leta se dne 1. julija prične v Gorici izredno porotno zasedanje. Razpored porotnih obravnav ni še bil objavljen. Slabost na cesti 22-letno Ano Nemec, sta-nujočo al Buso della Volpe je v ljudskem vrtu KARLO SISKOVIC, Černikal, Herpelje, Kozina, potreuje za svojo trgovino z mešanim blagom poštenega, marljivega in sposobnega trgovskega pomočnika, kakor tudi ko-čijaža za prevažanje blaga. Hrana in prenočišče pri družini. Plača po dogovoru. 805 POROČNE sobe 1400, mehagonijeve s psiho in tremi ogledali 1950, polna vrata, prava -rilika. Oglejte si blago in primerjajte cene. urk, Via S. Lazzaro 10. 806 Pr Ti G, DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio št. 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 30 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giu-Iia 29. 542 KRONE srebrne 1.88, goldinarje 5.05, petkron-ski komadi 9.85, via Pondares 6, I., desno. 20 KRONE, goldinarje, srebro, plačujemo dosti več kot po objavljenih cenah. Prodajalna dragocenih kovin, via Borsa 2, telefon 12-97. 769 TRGOVEC vešč italijanskega, slovenskega in nemškega jezika, dvojnega in enostavnega knjigovodstva, izurjen v mešani in vinski trgovini, želi mesta vodje trgovine z mešanim blagom ali vinske zadruge. Sprejme tudi mesto potnika za Julijsko Krajino. Cenjene ponudbe na upravništvo *Edinosti» pod «Izurjen in vesten». 784 GOSTILNA « Stara scarpa» se je na novo odprla Šalita Greta Cisternone 1. Izborna kuhinja. Izbrana domača vina. Krasen razgled. Priporoča se lastnik Gabrijel Martelanc. 783 BUekaristfla stavba ii itansvaiiska zadruga „Naš dom4* v Trstu regsilrovana zadruga z omejenim jamstvom Podpisano načelništvo vabi gg, zadružnike na Karla Selan Ivo Ban poročena Trst, 22. junija 1924. 429 čega in šempolajskega g. župnika. Splošna sodba ljudstva je, da se tu ni še vršil enak pogreb, kjer bi toliko ljudi spremljalo pokojnika. — Pokojnik zapušča vdovo in štiri nedorasle otroke. Dragi Andrej, Ti si nas zapustil, a Tvoj spomin ostane vedno med nami. — 2aluioči družini in sorodnikom iskreno sožalje. Odmev! krvavega volilnega shoda ▼ Ajdovščini. Kazenska preiskava radi krvavega volilnega shoda v Ajdovščini, ki jc imel za posledico prezgodnjo smrt goriikega narodnega mučenika Antona Štrancarja, se z vso vnemo nadaljuje, kar ugotavljamo z velikim zadoščenjem. Sedaj je preiskava že v toliko napredovala, da je preiskovalni sodnik g. De Gironcoli smatral za potrehno odrediti aretacijo Antona Bressan, uradnika na deželnem hipotečnem zavodu v Gorici, ki se je tudi izvršila. Tolmni. Pretekli teden je imela Tolminska Posojilnica in hranilnica svoj redni občni zbor, pri katerem se je razmeroma posrečila izvolitev novega odbora. Čuditi se je, da ni nihče predlagal raztegnitev uradnih ur in delovanja na splošno. Ne samo, da bi bil ta ukrep koristen hranilnici sami v gmotnem oziru, ampak tudi dosegi namena, radi katerega je bila ustanovljena. Prva naloga domačih denarnih Devin, kakor tudi kr. karabinerjem, godbe nemu in pevskemu društvu za pretresljive žalostinke; enaka zahvala vsem darovateljem krasnih vencev in cvetlic. Nabrežina, 22. junija 1924. Matilda, soproga, Bogomil, Ivan, sinova, Milena, Adele, hčerki Hali oglasi UPOKOJENEC, srednje starosti, želi vstopiti v službo h kaki banki ali tvrdki kot sluga ali skladiščni paznik. Oseba zanesljiva. Naslov pri upravništvu. 794 POSESTVO v okolici, obzidano, vzamem v majem. Maurizio 3. 795 NAGROBNI KRIŽ, lep, visok, se proda za nizko ceno. Naslov pri upravništvu. 796 ki se bo vršil v pondeljek, 30. t. m., ob 7.30 zvečer, v prostorih Splošne hranilnice v Trstu, ul. Torrebianca št. 39, 1. nadstropje s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnlStva. 2. Poročilo nadzerništva. 3. Odobritev računskih zaključkov za 1. 1923. 4. Razdelitev čistega dobička. - 5. Dopolnilne volitve. 6. Slučajnosti. (431) Načelništvo. JfNaia zavarovalnica \ 9 „UNION" le Dolveclfl svetovna znorovolnica Delniški kapital Fr. 20 Mfljonov, zav. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. - Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V. E. 28, L 444 — Zastopniki se še sprejemajo. — po izredno nizkih cenah poienSi s pondeljkom dne 23. t. m. Nekateri lipi: v vseh barvah Trpežne bombažaste Novost« Najfinejša svila s šivom ZA GOSPE L 2.* L 8. 70 v vseh barvah L 5." Iz posvilenega sukanca, prozorne Iz muŠlina, jako prozorne I A | velikanska izbera L 0t Bele nogavice do polovice svilene L 3m5a Nogavice iz posebnega šemniškega mušlina v v vseh vrstah barv Velika znamka OHLER Ženke nogavice iz posvilenega blaga, s šivom v vseh vrstah barv L 6. •5 Nogavice a jour iz posvilenega sukanca, velikanska izbera barv L 8.90 L IZ. Nogavice, mušlin, iluzija, posebnost tvrdke Trpežna vrsta, v raznih barvah Posvilen sukanec v modernih barvah ZA HOSICE L 1." L 3." Fantazija, najfinejše vrste, I g* velikanska izbera L J« 50 Zvit sukanec, fantazija, črtane L 6. 40 Škotski sukanec, fantazija, V ^ 50 črtane, jako elegantne L Svila fantazija, črtana, I 0 50 najmodernejše barve L tm fpžs 1 fr^t. 1 m ; .—I •K > -V -'v l_ ^v^ 1 i/ Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher specialist za bolezni v ustih in na zobeh igrcpta za vsa zihazirafBiška » zctot&ftka spravila v Gorici, da Travnika 20 (Piazza toila fittarii 28) od t-12 In od 3-5. (72 MIRODILNICA MARIO FERLIN Sv. H. Mflfld. zgornjo z Sivlo. Tel 774 prodaja na debelo in drobno. 10 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika izbera ccpilnih potrebščin. TRiT, Piazza Cerio Goldoni it. 5 Uin Carduccl št. 33 popolnoma prenovljena. 4#i Postrežba a la carte z nizkimi cenami. — Priporočljiva za potnike. Izborna domača vina in teran. Dnevna hrana po L 10. PODLISTEK W. Colliiu: 0REZ IMENA (69) Roman. HlšA z dvema stanovaniima, eno prosto« s kletjo, lepim Trtom, se proda. Via Udine 4, mlekarna. 797 BOSA s zemljtftćem, pripravna za obrt, je na prodat v Divači. Pojasnila v Divači St. 23. 798 «Videli ga boste,» je odgovoril gospod Clare; «prišel sem, da se pogovorim z vami o tej zadevi, kakor bitro boste ikončali z opravki.* «Ni potrebno, da se prenaglite z odhodom,» je rekel gospod Pendril Nori. ^Zagotavljam vas, da je črez teden dni še vedno prezgodaj. » «Ce je ta hiia lasrt Mihaela Vanstoneja,» je ponovila Nora, «tedaj sem pripravljena, da jo iutri zapustim.« Nepotrpeiljivo je vstala s svojega sedeža in se vsedla na divan. Ko je položila svojo roko na naslonjalo, je menjala Mrvo. Tu so ležale blazine, na katerih je zadnjič počivala mati. Zraven je stal nerodni, staromodni naslonjač, priljubljeni očetov sedež ob deževnih vremenih, ko sta mu Nora ali Magdalena izruli na klavirju njegove priljubljene melodije. Težak vzdih, ki ga je zastonj skušala pridržati, se ji je izvil iz ust. «Oh,» je pomislila, «pozabila sem na ta dva stara prijatelja — kako naj se ločim od njiju, ko pride čas ločitve U «Ali smem vprašati, gospica Vanstone, če sta s sestro napravili že kakšen načrt za bodočnost? » ie poizvedoval gospod Pendril dalje. «A11 ste £e mislili, kje se naselite?» «Na to vprašanje odgovarjam jaz,» je rekla gospodična Garth. «Ko gresta iz te hiše, poj-deta z menoj. Moja domovina je njih domovina, moj kruh je njih kruh. Njuna roditelja sta me čislala, izkazovala sta mi zaupanje in ljubezen, tekom dvanajst srečnih let ini nista častnega zaslužka. Najuglednejše rodbine prihajajo k moji sestri po svet, ko sc gre za domačo vzgojo njih hčera, in jaz jamčim, da se bo iz srca rada pobrigala za hčerki gospoda Vanstoneja. To je bodočnost, ki jo ponujata dala nikoli občutiti, da sem le guvernanta, • moja hvaležnost in ljubezen. Će smatrala, da vedno sem se čutila kot njih družabnica in je ta moj predlog dober — in to vam berem prijateljica. Moj spomin nanje je spomin ljubeznivosti in velikodušja in moje življenje naj poplača sirotama, kar dolgujem roditeljema.® Obe sestri sta pohiteli, prevzeti od trenot-nega ganotja, k njej. Gospodična Garth je počakala toliko časa, da se je polegla njih čuvstvena vjburlcanost. Nato je vstala, prijela vsako za eno roko in govorila napram možema v svoji običajni skromni govorici: «Še celo tako neznatna zgodba, kot je moja, zaleže u takšnih trenotkih. Vedite, gospoda, da ne obljubljam hčerama naših prijateljev nič takega, Česar bi ne mogla izpolniti. Ko sem prišla v to hišo, sem bila neodvisna kakor malokatera vzgojiteljica. V svoji mladosti sem imela s sestro v Londonu zasebno šolo, ki je zelo uspevala in se zelo razvila. Zapustila sem zavod in postala vzgojiteljica samo zaradi tega, ker se mi je zdela odgovornost v šoli prevelika, Svof delež na dobičku sem pustila v podjetju in ga še danes posedujem. To je moja zgodba v kratkih besedah. Predlagam, da se preselimo v tisto šolo v Londonu, ki še vedno lepo uspeva pod vodstvom moje starejše sestre. Tam bomo mogli živeti toliko časa v zatišju, dokler nas ne bo čas naučil prenašati našo bol. Če sta „Nora in Magdalena primorani vsled usode skrbeti zase, jima bom jaz pomagala, da prideta do iz oči, gospoda, tedaj si ne bomo težili svoie usode z odlašanjem. Ravnokar ste omenili posle, gospod Pendril; pripravljena sem, da jih skliče m in da uredimo skupno to zadevo? Ne da bi čakala odgovora, je šla k durim, zakaj sklenila je. da prestane izkušnjo na ta način, da bo malo govorila in mnogo napravila. Toda gospod Clare je stopil za njo in jo na pragu ustavil. «Nikoli nisem Se zavidal kako žensko zaradi njenega miš&cnja,* je rekel starec, «morda vas bo presenetilo, toda vas zavidam. Počakajte, moram še nekaj povedati. Se ena zapreka je tu, in ta zapreka je Frank, pomagajte mi, da jo odstranimo. Vzemite c seboj starejšo sestri in odvetnika, medtem časom pa bom jaz govoril z mlajšo« da spoznam, kakšnega kova je pravataprav.» Medtem jc rekel gospod Pendril Nori: «Pred svojim odhodom moram govoriti z vami na štiri oči. Današnji dogodki so povzdignili moje mnenje o vas in hotel bi govoriti z vami kot star prijatelj vašega očeta o vaši sestri.» Predno je mogla odgovoriti, so prišli ponjo, naj pride k zbranim poslom, in gospod Pendril ji je sledil. Tedaj se je gospod Clare vrnil •v^aobo in ponudil z odločnim glasom Magdaleni stolico. Ugodno mnenje iMe o rfov. nrotfliča ▼ Gorici. Poverjenik videmske prefekture je v mesecu marcu nadzoroval slovensko sirotliče v- Gorici, ali ustreza predpisom zakona. Ker je biio poročilo dotičnega poverjenika ugodno, je pokrajinska komisija z odlokom z dne 28. marca t. L proglesila, da odgovarja sirotišče vsem zakonitim predpisom in mu je celo dovolila. da sprejema v oskrbo in vzgojo tudi furlanske vojne sirote, kar se dovoljuje le vzornim sirotiščem. Samomor rezervnega poročnika. Rezervni poročnik Anzil je ležal v petek v postelji v lastncrv stanovanju v Via Valdirose št. 5, ker si je pred kratkim dal operiiati na vratu siuetliaj. Približno ob 3. pop. je zadonel iz njegove sobe strel. Preplašena žena in sin sta takoj tekla v njegovo sobo kjer se je jima nudil strašen prizor. Soprog odnosno oče je ležal krvaveč v postelji. Iz služenega revolverja si ic Andi pognal v usta kroglo, ki mu je predrla tilnik in se zarila v steno. Na lice mesta je prihitel Zel. križ*, ki pa ni mogel prav nič pomagati, ker je samomorilec medtem izdihnil. Dosedaj so vzroki, ki so privedli samomorilca k tenu skra;nemu koraku, še neznani, ve se samo, da je il Anzil sila nervozen človek Včeraj o 5.3J pop. se je vršil njegov pogreb. namreč smatrala take Ia slične bančne posle za p roti verske in zakonodajalec soglasno z njo za protizakonite. Vsled tega j« delo bank skoro popolnoma prenehalo in oni, ki so ga kljub preganjanju nadaljevali, so Siveli v večni nevarnosti, da se jim zapleni imetje in da iz- triaška pokrajine Bač na Pivki. V sredo, 18. t. m. ob 8.30 zju- raj je nenadoma izbruhnil požar v tukajšnji parni žagi tvrdke Alojz Urbančič. Ogenj je v nekaj trenutkih vdrl v vse prostore, začel objemali tudi v bližini ležeči les ter groziti, da upepeli celotno skladišče. Ker so bili vaščani deloma v gozdu in na polju, je bila obramba sihiX otežkočena. Naglemu in odločnemu na-stoou gasilcev s Knežaka najprej, zatem gasilnemu društvu iz Zagorja ter požrtvovalni pomoči mož, žen, fantov in deklet, ki so hiteli gasiti, noseč vodo iz bližnjega napajališča, — vsem tem se je zahvaliti, da ni bilo večje škode in da se je posrečilo lokalizirati požar ter rešit? v bližini ležeči les ter skladišče. Stroji, delavnice, orodje, poslopje je bilo popolnoma uničeno in se ceni škoda na približno 500.000 lir. Vzrok požara je še nepojasnien. Okolica je vsled ognja precej prizadeta, ker je bito na žagi zaposlenih več delavcev in imelo zaslužek več desetin voznikov, ki so dovažali in odvažali les. Sežana. Prostovoljno gasilno društvo v Sežani praznuje letos 30-letnico svojega obstanka in priredi dne 27. julija vrtno veselico 7 jako obširnim programom, ki se bo pravočasno objavil. K tej jubilejni slavnosti so vabljena vsa bratska gasilna društva kakor tudi vsa pevska društva Jul. Krajine. Na sporedu slavnosti so vaje gasilcev, petje, tombola itd. Društva, ki se nameravajo udeležiti slavnosti, naj se priglasijo pri tuk. odboru in naznanijo, s katero pesmijo bi nastopila. Priglase je poslati vsaj do 15. julija t. 1.. ker se na poznejše priglase ne bo moglo ozirati, to pa radi sestave sporeda, ki ga treba poslati oblastvom v potrditev. — Pevska in druga društva so na-prošena. da na ta dan ne prirejajo veselic. Gdbor gas. društva v Sežani. VesSi iz Istre Velika vrtna veselica v Klancu. Izobraževalno društvo Slavnik* v Klancu priredi 29. lunija, na dan sv. Petra in Pavla, na vrtu lovskega društva v Klancu veliko vrtno veselico. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Spored objavimo v prih. številki. _ Krjiievnosf In umetnost Vasilij Mirk: Mladinski albom za klavir. Te dni je izšla pod tem naslovom v samozaložbi zbirka 16 lahkih, posebno naši glasbeni mladini namenjenih, klavirskih kompozicij. Dobiva se v vseh knjigarnah in pri skladatelji* Cena 15 lir. Podrobnejšo oceno prinesemo iz poklicanega peresa. društvu. Vsem cenjenim darovalcem iskrena hvala! Loterijske izžrebane dne 21. Bari 27 Firenze 45 Milano 45 Napoli 75 Palermo 57 Roma 79 Torino 89 Venezia * 89 Številke junija 1924: 90 56 35 80 19 . 43 88 47 56 20 23 90 31 29 53 30 33 45 60 90 62 15 54 28 40 16 65 50 35 11 59 90 Tržaška kmetijska družba v Trstu ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine: Žveplo 2-krat rafinirano in neutilizirano 99.579S čistosti, angleško modro galico, žveplalnike, škropilnice, vrtna, poljska in cvetlična semena. umetna gnojila, kose «Merkur» in «St. Floiian ■•, grablje, kosišča, osovnike, zalival-nike. kiajno apno za živino, prazne sode od modre galice zelo pripravne za vodo za zalivanje ali napravo modre galice in razne druge gospodarske potrebščine. — Tržaška kmetijska družba v Trstu, ul. Rafiineria 7. ZgodovIiisKl raztfol denarnih zavodov Denarni zavodi igrajo v današnjem gospodarskem življenju tako važno vlogo, da ni brezpredmetno orisati v kratkih potezah njih zgodovinski razvoj, čigar poznavanje je v gotovi meri potrebno za pravilno pojmovanje mogočnih bank, katere se danes z vso pravico smatrajo za kazalo splošnega gospodarskega položaja gotove dežele. Posli, s katerimi so se pečale prve banke, so dokaj raziični od poslov modernih bank; gotovi posli, nekoč edini ali glavni predmet bančnega delovanja, so stopili danes v ozadje ter prepustili drugim za današnje gospodarstvo bolj važnim poslom svoje mesto. Bančno delovanje se je moralo pač prilagoditi gospodarskim prilikam, ki so ohranile in izpopolnile, kar je bilo potrebnega in dobrega, ter izločile, kar ni imelo več pomena, da še obstoja. Postanek denarnih zavodov sega globoko v stari vek, v katerem so si posebno Grki in Rimijani priborili mnogo zaslug Na Grškem so se hrenovali oni, ki so se pečali z bančnimi posli trapeciti (trapeca znači miza) in v Rimu argentari ali mensari. Prvi kakor drugi so prišli do velikega ugleda, ker so vestno in natančno izvrševali svoje posle, ki so obstojali v izmenjevanju srebrne in zlate kovine, v sprejemanju denarnih zalog in v dajanju posojil. Po razsulu grške in rimske kulture je pa grednjeveško barbarstvo s svojimi predsodki in zakoni, ki so skušali uničiti vsak razvoj tr- £avine, dalo hud udarec denarnim zavodom, er so obrestna posojila, s katerimi so se tedanje banke n^fbolj pečale, bila po kanonskem oravu sološno obsojena. Tedania duhovščina ie gubi jo posojeni denar, do katerega niso imeli pred zakonom diobenih pravic, pač pa so jim grozile najhujše kazni. To priliko so izrabili Zidi, ki so bili tedaj že itak podvrženi preganjanju in sovraštvu, in razun malih izjem so bili oni edini, ki so nadaljevali delo mensarjev in trapecitov. Zidi, oropani svojega posestva in primorani potovati od kraja do kraja, niso našli pred večnim preganjanjem drugega izhoda, kakor da varujejo svoje imetje v denarju, kateri se z lahkoto preaiaša in skrije. Nabrali so tako precejšnje svote in se lotili bančnih poslov. Bavili so se v prvi vrsti z obrestnimi posojili in dosegli v tem izredno spretnost, ki je ostala za njih pleme do dandanes nekako značilna. Vsled svoje pohlepnosti pa so izgubili v kratkem vse zaupanje, ker so se, neglede nato. da so zahtevali pretirano visoke obresti, večkrat spuščali v iako umazane in naravnost zločinske posle. Temu je skušala odpomoči duhovščina (verski redovi), ki je začela ustanovljati tako imenovane «Monti di Pieta» (pieti znači usmiljenje), ki so dajali brezobrestna posojila. Ali tudi ti zavodi so začeli zahtevati najprej nizke, a potem vedno višje in višje obresti, tako da so se polagoma pretvorili v čisto navadne denarne zavode, kakor so jih imeli Židi in drugi, proti katerim so bili ustanovljeni. Iz tega. razloga je potem ljudstvo prekrstilo omenjene zavode v «Monti d'Empieta» (empieta znači brezbožnost). Med malo izjemami, ki so tekmovale v tem času z Židi, so bili tudi Italijani, ki so se pa začetkoma udejstvovali ie v manjši meri, ker je nevarnost bila preveč velika. Do prave veljave so prišli šele za časa občin in križarskih vojn ter so na tem polju razvijali res hvalevredno delo. Sprva so se pečali samo z izmenjavo denarja (imenovali so se campsores ali cambiatores) in potem, ko nevarnost ni bila več tako velika, so se lotili z vso vnemo obrestnih posojil, ki so posebno v času križarskih vojn dosegla močan razvoj. Italijani pa se niso omejevali na svojo ožjo domovino, ampak so razprostrli svoje delovanje tudi na države zapadne in vzhodne Evrope. Od teh so prišli do največjega ugleda Eombardi, od katerih izvira med drugim ime «Lorobardo» (tako so imenovali tedaj bankirje) in v Londonu ulica «Lombard Street*. *-■* Do tu pa so bile le posamezne osebe, zasebniki, ki so se bavili z bančnimi posli, a sčasoma so se začele porajati tudi javne banke t. j, banke, ki so bile pod državnim varstvom in ki so tvorile del javne administracije. Nekateri de-narni zavodi so se namreč spuščali v preveliko nevarnost s tem, da so dajali dolgoročna posojila. Dogodilo se je vsled tega večkrat, da ta ali ona banka ni bila v stanu da vrne naloženi denar. Razume se, da so taki slučaji slednjič prisilili državo, da poseže vmes in da prepreči v bodoče take in slične stvari, ki Škodujejo celokupnosti. Država je združila vsled tega več takih denarnih zavodov v močno državno banko in stavila druge zasebne zavode pod svoje nadzorstvo. Zasebne banike so se tako pod pritiskom razmer pretvorile v javne anke, ki so nadaljevale započeto delo v širšem obsegu. Prve javne banke, ki so začele svoie delovanje v zadnjih letih srednjega veka in v prvih letih nove dobe, so bile prave depozitne banke, ki so sprejemale vloge blage — kovine in novcev, katere so potem vračale depozitantom proti predložitvi depozitnega potrdila izdanega od banke same. Razen tega so tudi izvrševala za račun depozitantov izplačila. Večkrat pa so bih taki nalogi za izplačila dani v prid osebe, ki je bila pri isti banki samo depozitant, in tako se je izplačilo nadomestilo z dobropisom v l^jjgi depozitantov, ki jo je imela vsaka banka. Tako je prišlo do žirovnega prometa in banke so se pretvorile v depozitne in žirovne banke. Seveda se taki zavodi ne morejo imenovati kreditni zavodi v pravem pomenu besede, kajti njih delo je obstojalo v resnici le v blagajniških poslih, s katerimi so se pečale banke od trapecitov in menzarjev dalje im se pečajo še današnje moderne banke, seveda v bolj dovršem in popolni obliki. Prave banke v moderneim smislu besede pa so nastale iz depozitnih bank, ko so začele pos.ojevati — posebno y obliki eskompta naloženi denar, ki se sploh ni dvigal ali le v manfši meri. Redni depozit za varstvo denarja se je tako pretvoril v neredni depozit, ki se je uporabljal za obrestna posojila. Dolžnost bank je bila, da ob zahtevi vrne naloženi denar Ker pa se je zahteval le redkokdaj in v manj&i meri ga je banka lahko uporabljala za obrestna posojila. Zadnja stopnja razdaja je bila dosežena, ko so banke lahko stavile v promet tudi kreditne papirje, t. j. lastne obligacije, katere so se lahko vsakčas vnovčile pri banki, ki jih je izdala. Banke pa so prišle pri ljudeh v tem času do takega zaupanja, da so se njih obhgacue le redkokdaj predložile v vnovčenje, ker jih je ljudstvo imelo raje kot pa kovinasti denar. Tako je bančno delovanje preko naslednjih treh poslov in sicer depozita in žira, depozita, žira in eskompta in slednjič še depozita žira ekskompta in cirkulacije (danes se take banke imenujejo emisijske banke) prišlo do moderne-đa ban črnega poslovanja, ki je seveda v teku Tet doživelo vedno večjo popolnost, ki kulminira konečno v tem, da postanejo banke same podjetnik v različnih proizvodnih panogah, bodisi direktnim ali indirektnim potom._ Borana porotlla, ogrske krone . • • . .......U.62K0 avstrijske krona.........0.0822 češkoslovaške krona........66 60 dinarji ............. leji • *•■••■•.«•••*• tO-marke ™"*• dolarji..............2315 francoski franki..........12&.— švicarski franki..........411.— angleški funti papirnati......100.60 ♦ ♦ ♦ ♦ 0-03 0.0382 09 10 27.50 10.50 Velika lzbera. Cene nizke. Ml« ALBERT POUR Trst, Via Mazzini 8t 46 25 NaJbolJil Šivalni stroji so HtiMRI materijal. I. R. I. RtimOe lomstvo. Brezplačen poak v vezeafu. Posebni stroji za Sfcraaf« in ve*en)e ~L 570.—, ^a-klopnt 1 dvema peadakana L 720.—. lzbera tnooem-skih strojev po najnaer- ne j jih cenah. Zaloga šivainih strojev Ia potrebščin 24 CeroeiM. IM. Via 6. Carincđ 27 Na zahtevo se poSljejo ceniki. j Fornazarič, odvetnik v Ajdovičini L 50 Sol. OdllkSVSM tOVirM llt«2 In iMf ^ Mi Mm & FJIb - Podruiitlca v Trstu 411 Prodajalna Via Milano 18, Telefon 19-89. Delavnica za poprave Via Milano 29. Tehtnice vsake vrste majhne in velike. Medeni uteži in iz litega železa. Vse blago je nacijonalno in izdelano po predpisih italijanskega zakona. Tvrdka izdeluje vsa popravila in preskrbi tudi perijodične preglede na merosodnem uradu. V takem slučaju nadomesti materijal, ki se ima pregledati, z lastnim materijalom. NA OBROKE Moške obleke, izdelane in po meri, dežni plašči, obuvalo, tailleurs in ženski izdelki, blago voilfc, vsakovrstno perilo itd. Itd. Konkurenčne mz. KojfcoOii pogoji. Krojačnica L reda Via XXX ottobre 3/1. - Tel. 39-20 Prodala na obroka. 4ABADIE? Evo 1 Naposled se je vendar povrnil Izbornf cigaretni papir. Zahtevajte ga povsod. (5 mm HL0D6 od 2 do 6 metrov, premer v sredi najmanj 16 cm., kupim v veliki množini. Ponudbe na upravnlštvo «Edinosti» pod < Borovi hlodi.» (418) „ŠIRITE Stanbm imania llnit. M in m\ Giuseppe FlorenzIP z zalogo in delavnico za poprave o Ula flnt Cacela 8, Men 13-64 naznanja svojim cenj. odjemalcem, da so se dopustile vse tehtnice za trgovske potrebe sistema „Florenz" k mirosodni poskušnji glasom me-tričnega pravilnika, ki je stopil v veljavo s 1. januarjem 1924, tudi v novih pokrajinah. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. 414 - • LJUBLJANSKA -1 PODRUŽNICA V TRSTU [ Slamka In rezerve Mm HJtMIH'-- Telefon: 5—18, 23—86 CENTRALA V LJUBLJANI fi&nica Ia rszervi BJOIMO« Telefon: 5-13, 22-diJ -!S Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle.] lialprlidadnelfa mm i JipsMo Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj, Maribor Zavarovanja proti požaru, tatvini, proti nezgodam pri prevozu, proti nesrečam, proti škodi vsled civilne odgovornosti kakor tudi zavarovanja na življenje se sklepajo pod najugodnejšimi pogoji z zavarovalno družbo „DUNAV" CDAMUBiO) delnlSka drulba sa iplolio zavarovanje. Glavno zastopstvo * Trstu, oL V. BeIBuI 9* Sprejme se tudi nekoliko krajev nfli zastopnikov. Blagajna je odprta od 9l/a—121/, in od 147,-16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split ::::::: (10) GiUSIPPg SPECHUR - T Vta S. Caterina 7V vosal Via Maizlni naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel Veliko izbero tu- in inozemskega blaga očke Ia iensks obleke po konkurenčnih cenah Speoijalltota: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO DAROVI Mesto cvetja na grob pok. g. Vide Ferluga-Tomasi daruje družina dr. Mikuletič L 50 Dijaški Matici. V počastitev spomina prerano umrlih Kar-mele dr. Veselove in dr. Nade Slavik daruje dr. Matej Pretner 50 lir Sol. druStvu in 50 lir Dij. Matici, (denar za DM hrani Š. d). V počastitev spomina blagopokojne dr. Nade Slavikove daruje družina Gregorja Zidar L 30 Šol. društvu. Družina Hribarjeva na Opčinah daruje L 50 i Sol. društvu. ! Veseli teranarji v Divači so dne 25. 5. zbrali pod lipo L 13.20 in 5 dinarjev. K temu dodali še bolj veseli Vremščinarji v Zavrhku na križni četrtek še 31 L 10 st. V" oočastilev spomina pok. dr. Nade Slavik daruje Nabergoj M. L 10 za Sol. društvo. V spomin pok. dr. Nade Slavikove daruje Marija Cok L 20 lonjerski podružnici Šolskega društva. Isti podružnici daruje N. N. L 5, ker Dragotin ni hotel plačila za neko stvar. (Denar hrani blagajničarka). V včerajšnji <-Edino«ti» popravljamo darove v toliko, da g- Šiškovič, Crnikal, ni darova' 25, temveč 20 L. Iz neke kazenske ©oravnave donoslal tf. dr. MILO prtvjdne gospođini« Via Mazzini štev. 36, vogal Via S. Cateršna nadaljuje LIKVIDACIJA vseh svilenin, ki jih ima v zaiogi s 25°lo ^m popustom na zaznamovanih cenah. — Ob tej priliki bo prodajala bombaževino, perilo, izdelke in blago na meter, pletenine, nogavice, čipke, okraske itd. po najnižjih cenah. NB. Popust na SVILENINAH se odbije pri blagajni. LaiiHmiflH IBK312 BANCA AD Ustanovljena leta 1905. t Delnlftka glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana. Glavni sedež: TRST, Via S* Nieoto 9 (Lastna palača). Podružnice: ABBAZIA — FIUME - MILANO — ŽARA. Oia&je vsako trgovsko operacijo z lugosla\rijo v Italiji ter ekskompttra tozadevne akcepte. A Otvafja akreditive za nakup blaga. Inkasira efekte In račune. Kupuje hi prodaja dinarje In 4ruge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. > vlog« v Dinarjih t*r Jih obrestuje najbolja po dogovoru. ia a a a a a a □! a □ □ □ □ □ o a □4 □ a □ a »o1 a -cr' □ □ a a □ c D □ o o a □ o aaoDaaoo oaono naga □ □ □ □ □ □pgaaaoaoa a a^^