Zadaja ooracila doila v sredo. 2. Junija. Razširjenje na^iega soda. Armadno poveljstvo je izdalo poostrene dolocbe glede naglega soda, ki zadenejo tudi S t a j e r s ko. Tfl dolocbe se nana&ajo naiprvo na vse ivrste vojažkih hudodelstev, posebno glede špionaže, napeljavanja k dezortaciji, ako se kdo ne odzove vojaškemu vpoklirn itd, Preki sod se nannSa nadalje tndi na vsa hudodelstva zoper drža\1no oblast in javni red, kakor razžaljenje Veličanstva, veleiz!d|ajstvo, punt, motenje javnega mirai in reda, poškodovanje železnic, brzofaA-oVj telelonov itd. Pod to določbo se razume še tudi liufdodelstvo ropa in požiga. Posfopanje v naglem sodu se od navadnega sodnijskega postopanja razlikuje posebno glede predpisanega izvanredno ki r a t k e g a sodnega pofetopanja, kakbr tudi še po tem, da se sodnija skoro v vseh slučajih izreče za s m r t n o obsodbo, (Otosojenec se objesi ali ustreli.) Obsodba se izvrši dve uri po obsodLi. Le v posebnih izvanrednih slučajih se obsojencu dovoli tretja ura. Proti taki razsodbi ni nikakega pravnega sredstva (pritožbe ničnoati ali ugovor); tudi proSnja z!a pomiloščenje nima nikake odložilne moči. Italijansko bojišče. Due 31. maja. N-a T i r o 1 s k e m je eu alpinski polk napadel del našili utrdb na gorski ravani pri Zavaro.,i, Napad je bil krvavo odbit. V ozemlju sevierno od Paneveggia se je začel sovražni oddelek; ukopavati, a so je takoj med ognjem našili patrulj umaknil. Nja K o r o š k e m so se vršili manjši, za naše orož^e uspe^ni boji. Na G o r i š k e m izhodno od Kobarida je sOvraŁnik zaman poskušal priti na obronk© gore Krn, na kateri leži rojstna vas naSega sloviensikiega pesaika Simona Gregorčiča. V art lerijski boj ob goriški meji je posegla tudi naša težka art.lerija. Dne 1. junija. Ob t i r o 1 s k i meji: TbpovsM boji na pogorju Folgarija-Lavarone, kaikor tudi manjši boji ob k o r o š k i meji innaGorišlkemv prostoru pri Kobaridu se nadaljujejo. Poveljnik na Tirolskem. Naše eete na Tirolskem bo vodil general Dankl. Njegov generalštabni šei^bo generalmajor Piohler. Najnovejše avstrijsko uradnc poročilo. Dunajj 1. junija. Avstrijski generalni štab uradno razglaš^j: Zlaviezniške 5ete, ki so prodrle na izhodni breg reke San, so mocne sovražne čete na celi fronti napadle. Posebno ob spodnji Lubačbvki so skušiali sovražni oddelki, ki so bili glede na Število močnejši od naših, prodreti našo bojno črto. Vse napade smo pod najtežjimi sovražnikovimi izgubalmi odbili. Na večih krajih so se sovražne kolone razpršile. Tudi ob spodnjem Sanu, nižje od Sieniaive, &o se ruski napadi izjalovili. Tri przemyslske utrdbe že naše. Na severni strani Przemysla so med tem bavarske čete z naskokom zavzele tri utrdbe trdnjavskega pasu. Ujele so pri tera 1400 mož, uplenile 28 težkih topov, med temi 2 oklopna topovla. Naši zasedli mesto Stryj. Na južni strani Dnjestra so včeraj zavezniške čete od armade generala Linsingen pri nadaljevaTiju svojega napada: udrle v utrjene sovražne brambne postojanke, porazile so Ruse in za|vzele mesto Stryj. Sovražnik se umika proti reki Dnjestr. Naši so pri tem ujeli 53 častnikov, čez 9000 mož, 8 topov in 15 strojnib pušk je padlo zmagovalcem v roke. Ob reki Pruth (v Bukovini) in na Poljskem je položaj nespremenjen. Nemško uradno poročilo o borbi za Przemysl Berolin, 1. junija. Tz velikega glavnega stana se uradno poroča,: Na severni strani Przemysla so včeraj na)š0 bavarske čete z naskokom zavzele utrdbe 10 A, 11 A in 12. (Te utrdbe ležijo pri vasi Dunkqvicki in na zahodni strani od iste.) Ostala posadka 1400 mož se je udala zmaeovalcem. V utrjdbali so Bavarci uplenili 2 oklopna, 18 težkih in 5 laJikih topov. Rusi so kot odgovor na naSe napade na Przemysl odgovorili z velikimi naskoki na naše postojanke izhodno od Jaroslava, ki pa so bili vsi brezuspešni. Ogromno število padlih vojakov pokriva bojišče. Napadi na Primorsko. Francozi svetujejo Italijanom, naj pričnejo z odločnim prodirainjem proti avstrijskemu Primorju. Namen tega prodiranja bi bil, da se Trst in Pola zavzameta s sulie strani. Edino v tem slučaju bi moglo italija,nsko brodovje poseči v borbo, do istega č&sa pa bi naj ostalo skrito v pristanišČu ;Tarent, 'kajti Adrija je za njo samo prenevarna, ker nima tam nikakega opir^ališča za svoje brodovje. Valono pa je Italija daleč prepozno zasedla, sicer pa to mesto tudi ni nifi utrjeno. Uspešna ofenziva proti ATOtrijcem na južnem Tirolskem pa je nemogoča. Francosko vojno brodovje zapusti Jadransko morje. _____ Iz Geneve se poro6a: Francosko sredozemsko vojno brodovje, ki je dosedaj stražilo vhod v Jaldransko morje, bo poklicano pred Dardanele, da se udeleži z ostalim angleško-Iiiitncoskim brodovjem obstreljevanja Daijdanel. Italija za sedaj ne bo posegla v boje pri Darjftanelah. Italijanska armada. mora poprej zavzeti Txst in Polo, šele potein bi mogla poseči v boje pred Dardanelami, Vojno navdušeoje v Dalmaciji. V spljitskem okraju so se vsi možje šesterih občin javili, da hočejo prostovoljno brez nabora v vojsko zoper Itailijo. V štibefiiižikeni okrariu so 83 vsi možje občine Derniš prostovoljno javili za vc^sko z Italijo. Pač najbolj glaseii odgovor, da je Dalmacija italijaiu ska! Ogrska opozicija pri cesarju. Voditelji ogrske opozicije grof Andraši, grof Aponji: in grof Ziči so poklioani k cesarju v avdijenoo. Dunajska ,,Reiolispost" piše: ,,Dogodki na Ogrskem, kateri so oznaeeni s tem, da oesar klifie voditelje opozicje k sebi, nam dokazujejo velik političnl poinen te ¦ avdijence ne samo za Ogrsko, ampak za oelodržavo." — V dunajskih politič-.nili ktogili je vzbudila vest, da pojdejo opozic:jonelni; voditejl.ii k oesarju, veliko presoiieoenje iu zanimanje. Nov ogrskl minlster. Cesar je imenoval b^rona Rossnerja za ogrskega ministra cesarske hiše, Prej je zasedal to mesto sedianji zunanji minister baron Burian, Bolezen grškega kralja. Grškemu kralju je že boljše. Uradno se je razglašalo, da je imel vnetje reberne mrefne z izlivom. Anglieški listi pa hočejo vedet',, da je rana od bodala. Novi portugalski predsednik. Ker je dosedanji predsednik portugalske rcpublike Arriaga odložil svojo 6aslt, je bčil dne 291 maja i,zvoljeo predsedaikom 731etni Tieofil Braga. Braga je poa:iat portugalski pesnik, slb^stveni zgodovinar in svobodomislec. V političnem oziru je za skupno postopanje s scsedno Spaaisko. Angiija z izvolitvijo ni zadovoljna.