SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogrsko: 'A leta K 2-— Va leta K 41— celo leto K 8-— za inozemstvo :	„	„ 2 50	„	„ 5 —	„	„ 10 —		Urendištvo in upravništvo: Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znašn celoletno 3 dolarje.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 20 vin. — Pri večkratnih objavah primeren popust	
Leto II.	Posamezna številka 18 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 6 kron.		Štev. 36.
Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1913. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino.						
Strašna ljubezenska drama v Postojni.
Natakar Karl Stoheiter iz Trsta je ustrelil svojo ljubico Malčiko Černak in sebe. Zgoraj: Prijateljica
Malčike, Medea Geniram, katero je Stoheiter tudi obstrelil.
Zaradi tehničnih ovir je moral danes izostati podlistek „V službi kalifa“; v prihodnji =----------------- ---- številki ga pa zopet nadaljujemo. =	=	=
Sreča v nesreči ali dogodek natakarja na parniku „Titanic“.
Usoda marsikaterega človeškega življenja je zares čudna. Večkrat se pripeti, da zasije človeku zvezda upanja in rešitve baš ko ga tare najbolj nesreča in obup in ga dovede torej nesreča do blagostanja ali sreče. Pred kratkim pisali so dunajski listi na dolgo in široko o natakarju Feliks Brunnbauerju, rodom Dunajčanu, ki je bil pred nekaj tedni še zaposlen na ponesrečenem parniku „Titanic“, a danes je pa milijonar. Svojo srečo pripisovati mora edinole nesrečni katastrofi parnika „Titanic“.
Feliks Brunnbauer je sin preprostih sta-rišev v nekem dunajskem predmestju, oče je za hišnika, mati pa perica. Že v svoji mladosti gnalo ga je med svet, vsled tega je sklenil, da postane natakar in da bode pozneje prepotoval vsa znana svetovna mesta. To se mu je tekom let posrečilo. Priučil se je nekaj tujih jezikov, osobito pa angleščine ; bil je pa tudi izredno vljuden, postrežljiv ter prijazen, poleg tega pa še pravi tip veselega Dunajčana. Kot natakar na večjih potniških parnikih je prepotoval vse dele sveta, Evropo, Afriko, Ameriko in Azijo. Letos meseca aprila ga je pa nastavila družba natakarjem za potnike prvega razreda na parniku „Titanic“.
Raznim potnikom tega razreda se je mladi in lepi Dunajčan kmalu prikupil ; osobito ga je hvalila gospa Alice Belcamp, 28 letna vdova po pokojnem milijonarju iz Južne Amerike.
Naravno, da so mu začetkoma zavidali njegovi tovariši lepo napitnino, katero je bilo vobče pričakovati pri dohodu parnika „Ti-
tanic“ v New Yorku. Žal pa, da ta parnik ni dospel do svojega cilja.
Na dan katastrofe je stregel kakor običajno zopet dunajski natakar pri oni mizi, kjer je sedela bogata in mlada Belcampova vdova.
Okoli 11. ure zbudi se vsled strašne katastrofe vsled trčenja parnika z ledenikom — iz spanja. Ni ji pa bilo dosti na tem ležeče vsled strahu, ker se je isti večer pri mizi govorilo, da se parnik „Titanic“ sploh ne more potopiti. Vseeno je vstala iz postelje ter se jela oblačiti ; med tem so se že čuli zunaj klici: Vsi na krov, opašite rešilne pasove ! Ljudstvo je postajalo vedno bolj in bolj nemirno, vpraševali so vsi po vzrokih katastrofe. Mrs. Belcamp podala se je med ostalimi tudi na promenadni krov parnika, kjer so mornarji že spravljali žene in otroke v rešilne čolne. Parniku je pretil namreč pogin, istotako tudi stoterim in stoterim potnikom. Vobče so mornarji tolažili potnike, da naj bodo brez strahu. „Titanic“ se nikakor ne more pogrezniti, dasiravno se je zadela ob ledeno goro.
V tej nadi tolažila se je tudi Mrs. Belcamp, da se je celo branila iti v rešilni čoln. Par minut kasneje postal je vrišč obupanih potnikov že tak, da se je Mrs. Belcamp na nekem stolčku na krovu onesvestila vsled strahu in obupa.
Med tem je pa začula klic neke poleg sebe stoječe osebe : „Gospa rešite se, parnik se potaplja!“ Mrs. Belcamp je zatem odprla svoje oči in spoznala poleg stoječega znanega dunajskega natakarja : oklenila se ga je prestrašena in jokaje rekoč: „Ostanite tukaj, jaz sem vsled strahu skoraj okamenela!“ Natakar ji je obljubil, da iste ne zapusti, odvezal je
rešilni pas raz sebe in ga opasal prestrašeni vdovi. Med tem plane nek drug potnik na obupano vdovo hoteč ji odvzeti rešilni pas, a pogumni natakar ga je prepodil. Končno je pograbil gospo in nesel tja na prostor, kjer so spuščali rešilne čolne v vodo. Na jako spreten način se mu je posrečilo v naglici vreči rešeno žrtev naravnost raz parnika v čoln, sam pa je spretno skočil vanj in rešilni čoln se je odmaknil od potapljajočega parnika.
Istočasno je bilo jako mraz na prostem morju. V svoji požrtvovalnosti in velikodušnosti slekel je natakaar Brunnbauer celo svoj jopič in ga dal na pol onesveščeni Mrs. Belcamp, ki se je mrazu tresla poleg njega.
Tako so prebili rešenci več ur v hudem strahu brez pomoči na visokem morju. Naš nad vse pogumni natakar je pa med tem pogumno veslal v čolnu, ker ga je tudi jelo zebsti. Med tem se pa prikaže rešilni parnik „Carpathia“, ki je vzel vse osebe k sebi na krov. Do solz ginjena milijonarka se je takoj zatem iskreno zahvalila pogumnemu natakarju, ki ji je rešil življenje.
Takoj pri prihodu parnika v New York je naznanil natakar brzojavno svojim staršem na Dunaju svojo rešitev in zaeno tudi svojo zaroko z milijonarko Mrs. Alice Belcamp.
Sedaj se mu ni potreba več mučiti po hotelih in parnikih kot natakar, ker je eden izmed najbolj bogatih trgovcev z živino v Južni Ameriki. Na svojih pašnikih ima tudi več klavnic ter tovarn za izdelovanje konzerv; v kratkem namerava obiskati zopet svoje rojstno mesto Dunaj in sicer kot milijonar.
Zares, sreča v nesreči !
Snažnost v kuhinji.
Čistost nepopisno dobro de človeku. Zdi se, da sobice bolj prijazno sije, da je soba večja, miza prijaznejša in da so ljudje vse zado-voljnejši tam, kjer je doma snaga.
Posebne snažnosti pa je treba v kuhinji ter velike skrbnosti pri pomivanju.
Za pomivanje posode skrbi vedno in predvsem, da imaš dovolj čiste in vroče vode. Zato skrbi, da je kotel vedno poln in imej poleg tega vedno večji lonec vroče vode na razpolago.
Da posodo res snažno umiješ, moraš imeti tri velike posode. V eni posodi naj bo vroča voda za pomivanje, v drugi gorka voda za izplakovanje, v tretjo pa zlagaj pomite stvari, da se odtečejo. — Najprej pomij porcelanasto posodo, potem pridejo na vrsto lesene stvari, in naposled lončeno in železno posodje. Da spraviš iz posode vso nesnago, imaš lahko poleg platnene pomivalke tudi še krtačico.
Steklenih krožnikov in skledic ne pomivaj v prevroči vodi, da ti ne počijo, ter obriši še nekoliko mokre. Sekalnice, deske za testo in kuhalnice pomivaj z Vročo vodo in drobnim peskom ali z milom. Sode pa ne pridevaj, ker napravi soda les siv. — Železne lonce in koze lahko odgrneš najprej s časopisnim papirjem, ako ga imaš, potem jih šele
začni pomivati. Če nimaš papirja, pa se poslužuj svežnja slame in drobnega peska, da odpraviš sajaste lise. Vsekakor moraš vso od plamena črno posodo vsak dan sproti popolnoma in do čistega osnažiti. Lonce pomivaj z vročo vodo, kateri pri d eni sode; soda namreč raztopi mast. — Če se je v loncu kaj prismodilo, deni vanj vroče vode in pepela od drv ter sode. To naj se odkuha, potem pomij lonec. Nikdar pa ne prestavljaj take posode po cele dneve po ognjišču, nego osnaži čim-preje, kar je treba osnažiti.
Žlice, nože in vilice pomivaj v posebni skledi, in sicer ne v prevroči vodi. Zlasti se ročaji namiznega orodja v vroči vodi lahko pokvarijo. Kar je jeklenega na namiznem orodju, odgrni — če treba — s špiritom in snažilnim prahom. Pazi posebno pri vilicah, da jih očediš tudi med roglji. Namizno orodje precej obriši, ko ga pomiješ, ker sicer lahko zarjavi. Osnaži pa orodje takoj in ne šele pred večerjo ali obedom, ko je že treba nesti jed na mizo. Tako odlaganje priča o malomarnosti kuharice.
Kozarce in steklenice pomivaj s čisto mrzlo vodo in s flanelo. Povezni jih potem, in ko se odtečejo jih obriši. Če so steklenice motne jih pomij z jajčnimi lupinami ali s svežimi koprivami. — Brušeno stekleno posodo odgrni včasih z mokrim žaganjem, potem jo pomij.
Za brisanje posode uporabljaj cunje iz domačega platna. Seveda moraš imeti za razne vrste posode tudi ralične cunje. Bodi pa v uporabljanju brisalk zelo natančna ter ne trpi v kuhinji zamazanih in črnih cunj, ki se skoraj ne dajo več čisto oprati. Da pa niso bri-salke takoj vse umazane, moraš posodo čisto in temeljito umivati ter spraviti že v vodi vso nesnago iz nje. Zato pa ne pomivaj z nečisto vodo ali z umazano pomivalko. Če imaš več posode, premenjaj parkrat vodo. Nikdar pa ne dolivaj vode, ker ostane sicer voda vseeno umazana. Odlij vso umazano vodo in nalij čiste, sicer tvoja posoda ne bo nikdar snažna.
Ko je vsa posoda umita in zbrisana, deni vse takoj v red; vse mora biti popolnoma pripravljeno za nadaljno uporabo. Pomivalke dobro iz-peri in jih obesi k štedilniku, da se posuše. Štedilnik pometi in ga odgrni z mokro cunjo in peskom. Pobriši tudi mize, klopi stole, pometi tla in jih večkrat v tednu zbriši z mokro cunjo. Pospravi vse do najmanjše stvarice ter si ne spravljaj ničesar za poznejši čas. Ni pa dovolj, da samo pomivaš in pospravljaš, nego moraš tudi paziti, da si ne navlečeš in namažeš sproti vsega. Devlji torej stvari, ki si jih rabila, takoj oziroma — kakor hitro mogoče — zopet na določeni prostor. Le tako moreš imeti snažno in lepo urejeno kuhinjo j ki je prvi pogoj dobre gospodinje.

KMETSKA POSOJILNICA
Г. z. z n. z.
obrestuje hranilne vloge po
4!
o/ LJUBLJANSKE OKOLICE
2 /Q v Ljubljani,--------------------
brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.
Popolnoma varno naložen denar.
Rezervni zaklad : nad pol milijona.
и	wnmmz
Slovenski starši !
Bliža se šolsko leto in nastane vele-važno vprašanje, kam in v katero šolo bodete dali vpisati svoje otroke. Vpišite jih v tisto šolo, kjer se bodo najlažje učili in kjer se bodo mogli največ naučiti. Kar se otrok nauči, to je njegov zaklad, ki je več vreden kot še tako velika dedščina. Čim več se bo otrok naučil, tem lažje ga bo stalo potem v življenju, kajti čimveč kdo zna^ temveč velja. — Otrok se more z uspehom učiti pa le tedaj, če razume učitelja, kajti zastonj je ves trud in Bogu je ukraden čas; ki ga prebije otrok v taki šoli, kjer učitelj ne poučuje v otrokovem materinem jeziku. Slovenski otrok mora torej v slovensko šolo in ne v nemško ali : italijansko. Starši, ki vpišejo svoje slo- I venske otroke v nemško ali laško šolo, so največji škodljivci svojih otrok, ker jim kratijo znanje, ker jih tako silijo v šole. kjer se otrok muči in vendar ne nauči tako in toliko, kakor se v slovenski šoli.
V slovenski šoli se slovenski otrok z lahkoto nauči računanja, zemljepisja. prirodoznanstva itd. česar se v tuji šoli nikakor ne more. V slovenski šoli se otrok nauči pravilno slovenski spisovati, a v tuji šoli se ne nauči niti svojega niti tujega jezika in zaostane v znanju za vse svoje žive dni. V tuji šoli se po dolgem trudu sicer privadi nekoliko tujemu jeziku, a nikakor ne toliko, da bi se dobro izobrazil v njem .Ker pa je za vsakogar dobro, da zna več jezikov, se poučuje v slovenskih šolah poleg slovenščine tudi nemščino oz. laščino kot poseben učni predmet. V slovenski šoli se otrok torej nauči vsega potrebnega v svojem materinem jeziku in poleg tega še druzega nemškega oz. laškega jezika. In to mu bo zaklad za njegovo življenje. Mojstri v Mariboru, Celju, Oorici, Trstu i. dr. rajši sprejemajo v uk dečke, ki razumejo dva jezika, in takih ki slovenski ne znajo, sploh ne sprejemajo, ker jih ne morejo rabiti.
Slovenski starši, dajte otroke torej v slovensko ljudsko šolo in tudi na srednjih šolah jih vpišite v slovenske oddelke.
Strašno dejanje blazne matere: Neža Burja, ki je
v blaznosti umorila štiri svoje otroke.
Strašno dejanje blazne matere. K
našemu poročilu v zadnji številki priobčujemo danes dve sliki:	sliko štirih
umorjenih otročičev na mrtvaškem odru in sliko matere Neže Burja. Slike žal nismo mogli priobčiti v zadnji številki, ker smo dobili klišeje z Dunaja prepozno. Tu se je zopet pokazalo, s kakimi zaprekami se ima boriti naš list. Ker nimamo Slovenci
žal nobene kemigrafije, moramo pošiljati slike v svrho naprave klišejev na Dunaj. S pošiljatvijo gor in dol se pa zamudi precej časa in cenjeni čitatelji nam naj oprostijo, če se pripeti tu in tam kaka zamuda.
Ljubezenska drama v Postojni. V četrtek dne 29. avgusta se je zgodila v Postojni strašna ljubeznska drama. Neki Stoheiter je ustrelil svojo bivšo ljubico
Strašno dejanje blazne matere Neže Burja v
Maliko Cernak, je nevarno obstrelil njeno prijateljico in nato še sam sebe ustrelil v srce. •— 221etna Amalija Cernak, uslužbenka tvrdke Polkan v Trstu, via Cassa di Risparnio št. 6., je imela že dalj časa ljubeznsko razmerje s 231etnim Karlom Stoheiter, natakarjem v restavraciji »Alla Piazza Lipsia«. Ker pa je Stoheiter, nervozen občutljiv človek, je bil na svojo Maliko jako ljubosumen, vsled česar je prišlo večkrat do burnih prizorov med mima in pred dvema mesecema sta se ločila. — Amalija Cernak je bila prijateljica Medee Geniram, ki je stanovala v Trstu v ulici della Sanità 5 pri svojem očetu in bratu. In na tega — čeprav popolnoma neupravičeno — je bil Stoheiter ljubosumen, ker je Amalija zelo mnogo občevala z Medeo. — Obe prijateljici sta prišli na letovišče k nekim sorodnikom v Matenjo va? pri Postojni in Stoheiter se je pripeljal za njima. Baje je že štiri dni prej lazil okrog, a ju ni mogel dobiti. V četrtek 29. avgusta pa sta se hoteli prijateljici odpeljati ter sta na kolodvoru v Prestranek u srečali nenadoma Stoheiteria. Ama-liia ga niti pogledala ni in on ji je le zaklical : »Zdravstvu! Malčika!« ter odšel. V tem sta se pa prijateljici toliko zamudili, da je vlak odišel in to je bilo usodepolno. Ko sta se potem vračali v Matenjo vas, sta se vsedli v travo krai ceste, da si od-počijeta. Nakrat oa je prišel za njima Stoheiter ter je zaklical: »A di jo Malčka« ter ustrelil proti njej. Zadel jo je v usta in zgrudila se je mrtva. Prijateljica Medea se je sklonila prestrašena k njej, a počil
je drugi strel in zadel tudi njo v obraz; hitro je zbežala ter klicala na pomoč. Stoheiter je izstrelil za njo še štiri strele, a k sreči je ni več zadel. Ko se je Medea obrnila, je videla, da je Stoheiter pokleknil poleg mrtve Malčike, si potegnil srajco kvišku ter se ustrelil v srce. Ko so prihiteli ljudje, so našli Malčiko mrtvo, in Stoheiter je umrl za deset minut; Medea je sicer zelo ranjena na obrazu, a ni smrtno
Rečici pri Bledu: Umorjeni otroci na parah.
nevarno. — Da je Stoheiter premišljeno ravnal, se vidi tudi iz tega, da je isti dan pred umorom oddal v Postojni na svoje sorodnike in na očeta Malčike v Trstu brzojavke v nemškem jeziku: »Maltschi und Karl heute tot ! « (Malčika in Karl danes mrtva.)
t William Booth, velik prijatelj in dobrotnik človeštva umrl. Na Angleškem je umrl 20. avgusta t. 1. 831eten starček William Booth, ki je bil v resnici velik prijatelj in dobrotnik trpečega človeštva. Njegova roka se sicer ni nikoli dotaknila meča in nikoli ni jahal na konju pred vojaško armado in vendar je bil general in njegova armada je tako mnogoštevilna in tako vzorno organizirana, kakor vojaška armada, katerekoli države. Cesarji in kralji so mu stiskali prijateljski roke in milioni ljudi je spoštljivo izgovarjalo njegovo ime. Ko je praznoval svoj 73. rojstni dan, je dejal: »Svoja leta sem gotovo koristnejše preživel tako kot sem jih, kakor pa da bi se bil pehal za zabavami in lovom, za denarjem in sličnimi rečmi.« In prav je govoril, kajti svoje življenje je William Booth posvetil izpreobrnjenju grešnikov, da pomaga trpečemu človeštvu iz brez-dna pogube. — Rodil se je W. Booth 1829 v Mottinghamu na Angleškem kot sin trgovca ter.se je pri svojem očetu tudi izučil trgovine, a ta ga ni veselila, temveč srce ga je vleklo k revežem, ki jim je hotel pomagati iz njihove socialne in duševne revščine.
Četudi ni bil duhovnik je postal ljudski pridigar, Na Nemškem in Angleškem
je mnogo verskih ločin in novi pridigarji, lajiki govorniki tam niso nikak poseben pojav. A W. Boot, mož z dolgo brado, je imel posebno privlačno moč, da si je z besedo umil il in pridobil ljudstvo. To ljudstvo je bilo prepojeno z moralno revščino, stradajoče v najhujšem pomanjkanju in brez kakršnekoli vere. To pa je blagega Bootha sklelo in vznemirjalo, zato je sklenil, da svoje življenje posveti temu
William Booth, ustanovitelj in prvi general „Armade rešitve“ na Angleškem.
ljudstvu, da ga reši nravne in gmotne bede. Na ulicah, v sredini nevarnih lopovov, v krčmah med pijanci in vlačugami je pridigoval in pel, opominjal in rotil, naj vendar začnejo pošteno živeti, naj hodijo v cerkev in posvečujejo dan Gospodov.
Čedalje več privržencev je imel in število spokorjencev je rastio. Ker pa je prevzetna anglikanska duhovščina delala težko če gorečemu Boothovemu misijonskemu delovanju ter je njega in njegove ljudi, če je prišel s capini, propali-cami v cerkev molit celo izganjalo iz hiše božje, ker angleška gospoda ni hotela zahajati v cerkve, kjer so se zbirali raztrgani in bosi reveži, je W. Booth ustanovil 1. 1865. posebno organizacijo ali družbo, ki jo je krstil »Armada r e -š i t v e« (Salvation Army). Najel je neko staro plesišče ter ga spremenil v molilnico in tam je pridigoval pijancem, tatovom, postopačem, kratkomalo najslabšim izmečkom človeštva. Njegove besede so padale na rodovitna tla in najbolj trdovratni grešniki so se spreobračali ter začeli pošteno živeti. Da pa niso tako spreobrnjeni grešniki zabredli zopet v svoje prejšnje življenje je skrbel za nje. Njegovo načelo je bilo: »Dajmo ljudstvu najpoprej kruha in juhe, potem šele postave. Ako hočemo ljudstvu govoriti o rešitvi duše, ne pripustimo, da propada telesno.«
»Armada rešitve« je organizirana popolnoma po vojaškem vzoru ter se peča z misijnim in dobrodelnim delovanjem.
Sam sebe je Booth imenoval generala, njegova žena je bila aktivna generalka, po-
tem se njegova armada deli na vojna krdela, divizije in brigade, posamezni poveljniki pa so: komanderji in koman-derke, polkovniki, majorji, oficirji in oficirke, kadeti in kadetinje (kakor bogoslovci, svoje semenišče imenujejo ka-detno šolo), vojaki (izpreobrnjeni grešniki) in rekruti t. j. ljudje, ki zahajajo k njihovim shodom in se k njim morda enkrat pridružijo. Vojaško obliko kaže tudi njih uniforma, svoje versko-družabno življenje imenujejo »vojno«, svoje procesije »marše«, svoje pridige pa »salve in kanonade«, s katerimi napadajo satanove trdnjave.
V	armadi rešitve ima oficirka enako plačo kakor oficir, saj ž njim sodeluje v vseh težavnih in odgovornih, samozata-jevanje terjajočih dolžnostih in opravilih. Da, ako opazujemo natančneje, uve-rimo se, da žene v Armadi imajo malodane težavnejše opravilo kakor možje, brez njih bi bila Armada rešitve nemogoča. Nimamo tu pred očmi le takih opra-
I vil, ki se ž njimi lahko pečajo le žene, ker so jim takorekoč prirojene. Oficirke se drznejo obiskovati tudi slaboglasne krčme, beznice in razupite hiše, tam pokleknejo pred pijance in vlačuge ter jih za Boga prosijo, naj se vendar poboljšajo. To včasi gane v dušo tudi najbolj pokvarjenega človeka, da se spozna in poboljša.
V	molitvi in v odkritosrčnem, iz globočine srca izvirajočem kesanju je Booth vselej spoznaval rešitev in zanesljivo, trajno poboljšanje. »Le nič kar ne delajte navidezno, polovičarsko!« — je bilo Boothovo geslo in to načelo pridigujejo njegovi pristaši dozdaj. In iz nekdanjih grešnikov, malopridnežev in izvržencev mu je izrasla duhovna družina, ki se je zopet razišla na vse strani, da pridiguje
, in poboljšuje druge. Na zastarele pijance in zakrknjene lopove je vplivalo ravno j taka vrsta pridigarjev, ki so se sami šele i ored kratkim izpreobrnili, z nedopoved-i Ijivim dojmom. Ta ali oni izmed poslušal-! cev je spoznal v pridigarju svojega ne-I kdnnjega tovariša in je debelo gledal, kako se ie ta izpremenil v svojem mišljenju in vedenju. In »krščanska misija« se je tekom časa tako razširila, da šteje »Armada rešitve« po zadnjem štetju 18.556 oficirjev
3000 oral ter je krasno in vzorno urejena. Pijanci in nepoboljšljivi ničvredneži so se tam privadili delu in rednemu, poštenemu življenju. Takih revežev se je rešilo tam doslej nad 100.000.
V	začetku so ljudje prezirali in celo zaničevali Boothovo delovanje, a danes pa je »Armada rešitve« važen socialen faktor. Kot dober poznavalec ljudi ni za-metal Booth raznih privlačnih sredstev — godbe, petja, procesij itd. — vsled česar so ga mnogi smatrali za sleparja. A ker je bilo njegovo delo iskreno in vstrajno je obrodilo tako lepih sadov. Vodstvo »Armade« prevzame njegov drugi sin Mr. Bramwell Booth, ki je sodeloval že od rane mladosti.
V	»Delavskem donili« na Savi pri Jesenicah se je razvijalo že od njegove otvoritve, posebno pa še po prihodu kapelana g. Franceta Kogeja, lepo družabno življenje. Gosp. Kogej je zbral okolo sebe pevce, ustanovil društveni orkester, kateri se je letos, ko se mu je pridružila še godba na pihala, prelevil v »godbeni klub«. Ta prireja v »Domu« lepe koncerte, pri katerih se proizvajajo razven lahkej-ših tudi težji komadi, kakor »Cigan baron«, »Nabohodonozer« in več drugih. Izven Save je »godbeni klub« prvič oficijelno nastopil pri veselici radovljiške podružnice »Slov, plan. društva« v Lescah, kjer je žel za svoja izborna proizvajanja mnogo pohvale.
Slovensko gledališče v Tolminu. Redko se dobi na deželi, posebno pa med nami oder, ki bi tako napredoval, se tako naglo razvijal tako narodni oder v Tolminu. Dolgo let že deluje dramatski odsek R. B. D. uspešno na narodnem polju uprizarjaje vsako poletje lepo število večjidel narodnih in domačih del, ki izpadejo vedno v splošno zadovoljnost občinstva. Društvo obstoja skoraj 10 let, toda šele pred 4 leti je prišlo vodstvo v prave roke, tedaj se je zgradilo nov popolnoma moderen oder, katerega bi se ne moglo sramovati nobeno mesto, pričele so redne uprizoritve. Z »Divjim lovcem«, ki ie dosegel sijajen uspeh pričelo se je neumorno orati trdo ledino zanemarjenega nolja. pričelo se je zanimati občinstvo za naroden oder. Z »Desetim bratom« se je
„Godbeni klub“ in mešani pevski zbor kat. izobraževalnega društva na Savi pri Jesenicah. Fot. A. Čufer
in oficirk, 44.188 krajevnih uradnikov in 7220 kompanij vojakov in vojakinj v 52 raznih deželah. Armada ima doslej 110 zavetišč za zapeljana dekleta, 180 zavetišč za ljudi, ki nimajo prenočišča, 100 delavnic za brezposelne ljudi in 45 posredovalnih pisarn. Glavno glasilo Armade je »War Cry« (Vojni klic), razven tega pa še imajo 58 drugih časnikov, pisanih v 24 jezikih ter mnogo naselbin. Največja je Hadleigfarma na Angleškem, ki meri
krstilo novi oder in od onega dne je društvo in z njim narodna zavednost v naših krajih rastla. Gostovali so večkrat igralci dež. gled. v Ljubljani, hrvaški igralci itd. Danes se šteje slov. gled. v Tolminu, iz-vzemši Ljubljano in Trst med prve slovenske odre.
Letos je uprizorilo društvo delo domačega avtorja g. D. D e v e t a k - a , ki mu je bil več let uspešen vodnik: Igra »Lucifer« ki je dosegla pri premijeri la-
skav, toda izboren uspeh, je preveč tilo-zofično delo, da bi se moglo na slovenskem odru, vsaj v sedanji obliki, uprizoriti. Vsekakor vsebuje mnogo pristno narodnega duha, ki bi prišel v drugi obliki tudi bolj do veljave. Kakor se je pisatelj sam izrazil, tudi ne mara uprizarjati več igre v sedanji obliki, želel si je le ene uprizoritve v originalnem besedilu iz posebnih vzrokov.
V igro so vpletene pevske točke, katere je vglazbil tudi Tolminec g. tl. O. Vogrič. Nekatere točke kakor zbor I. dej. »Oj fantič od fare« in zaključni zbor III. dej. »Roke si dasta« so popolnoma v narodnem duhu in se bodo med Slovenci s časom gotovo udomačile. Tudi ostale točke, kupleti itd. so neprisiljeno naravne skladbe, a pri vsem tem ljubke. G. Vogriču gre gotovo tudi velika zahvala za uspeh premijere. Kostumi so bili pristni gorenjski in nalašč za igro slikane scenerije naravnost krasne.
Priobčujemo slike, avtorja, g. D. Deve-tak-a v naslovni ulogi njegove igre, v kateri je žel pri premijeri neprisiljeno, burno odobravanje.
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša
Prokop Skorkovsky in sin v Humpolcu na Češkem. Vzorci na željo franko. Zelo J zmerne cene. Na željo dam tu g izgotoviti gosposke obleke.
Pečat županstva v Kokarjih. Danes prinašamo odtisek (pečat) občinskega urada Kokarskega. Občina Kokarje v Savinjski dolini na Štajerskem je po zavednosti svojega odbora znana po vseh slovenskih deželah. Ona je prisilila vse državne urade, da ji ne rešujejo samo njenih vlog v slovenskem jeziku, temveč, da ji morajo tudi sami od sebe dopisovati v slovenskem jeziku. Tudi pri vojaških oblastih je dosegla v toliko uspehe, da je odklonila vse samonemške pozivnice, odpustnice itd. ter da bode v nedolgem času tudi v tem oziru dobojevala slovenskemu jeziku vse pravice. Ona izvršuje izvrstno svojo dolžnost in pravico. V smislu člena XIX. drž. osnov, zakona z dne 21. decembra 1. 1867. ima slovenski narod torej tudi občina kot njegov del, pravico čuvati in gojiti slovensko narodnost in jezik ne samo doma, temveč tudi v vseh državnih in deželnih uradih, ki segajo s svojim delovanjem v njeno področje. O delovanju občine Kokarje prinaša list »Občinska Uprava« redna poročila. Da se ona zaveda svojih državljanskih pravic in moči, se vidi že iz njegovega uradnega odtiska, v katerem si je pridejala geslo »Za ravnopravnost!« Želimo, naj bi se nam dopo-slala tudi slika občinskega odbora, ki je
Proslava cesarjevega rojstnega dne na Jesenicah na Gorenjskem. Veteranci in ognjegasci pri sv. maši. I. načelnik veteranov II. podnačelnik in III. načelnik ognjegascev.
ustvaril vsem slovenskim občinam izvrsten kažipot, kako naj ravnajo, da povzdignejo naš narod do pristoječe mu moči in veljave.
Slov. gledališče v Tolminu na Primorskem: D. Devetak, avtor igre „Lucifer“.
cm
NOVICE.
DD
Rž in pšenica sta naša glavna pridelka za izdelovanje kruha. Naj večjega pomena za domače kmetijstvo je, da dosežemo čim več tega pridelka, da ni odvisno od inozemstva. Če hočemo doseči ta namen, moramo skrbeti za pametno gnojenje. Po dosedanjih izkušnjah gnojimo najbolje za pšenico kakor tudi za rž poleg s hlevnim gnojem še s 400 kg Thomasove moke „Sternmrrke“ (znamka
ЖЖ


Proslava cesarjevega rostnega dne na Jesenicah: Sv. maša na prostem, ki so se je udeležili vojaki,
veteranci, ognjegasci i. dr.
zvezda) na hektar. Če gnojimo brez hlevnega gnoja pa vzemimo 500 do 600 kg Thomasove moke „Sternmarke“ poleg kalijevih in dušikovih gnojil.
Ker je življensko zavarovanje za vsakega, posebno pa še družinskega očeta neizrekljivega pomena, vabimo, da sklepa p. n. občinstvo zavarovalne pogodbe na življenje le pri banki „Slaviji“, ki je slovanski in priznano kulantni zavod. Banka „Slavija“ razpolaga z najraznovrstnejšimi načini zavarovanja in izredno nizkimi ceniki. Ves čisti dobiček razdeljuje zavarovancem, kar je posebne važnosti. Zavarovane kapitale izplačuje brez kakih odbitkov takoj, ko se ji predloži potrebne listine. Police „Slavije“ so po dveh, oziroma treh letih neoporekljive in in nezapadllive. Vsa pojasnila daje in razpošilja cenike generalni zastop banke „Slavije“ v Ljubljani.
Kinematograf „Ideal“ na Franc Jožefovi cesti v Ljubljani ima jako zanimiv spored, same dobre, zelo učinkovite privlačne resne in šaljive točke.
Popravek. Podpisa oz. klišeja v zadnji številki priobčenih slik „Ruška koča“ na Pohorju in letovišče „Planinka“ pri Ruški koči sta zamenjana, kar si naj blagovolijo čitatelji popraviti.
V Astrahanu na Ruskem je pet oseb zbolelo za kugo.
Na Javi so odkrili zaroto Kitajcev, ki so nameravali pomoriti vse Evropejce mesta Surabaja.
Dragoceno darilo. Cesar Franc Jožef je daroval sv. Očetu dragoceno biblijo, ki ima veliko umetnostno vrednost.
Potres je bil v Pfibramu na Češkem dne 25. t. m. Ljudje so prestrašeni bežali na ulico.
Na Brionih so zaprli hčer nekega ruskega generala, ker je fotografirala trdnjave.
Napadi na smodnišnice še ne bodo pri-jenjali, kakor se vidi. 28. m. m. so zopet poizkusili napasti smodnišnico v Vadovicah blizu Krakova štirje postopači. Straža je ustrelila in ker so napadalci le hiteli dalje proti smodnišnici, je bilo alarmirano vojaštvo, ki je zasledovalo in streljalo na napadalce, nakar so ti odgovorili s streli. Ujeli niso nobenega.
Kapitalistična organizacija požigalcev. V
Ameriki se vrši proces, ki je razkril neprimerno koruptnost kapitalistov. Meseca januarja t. 1. so stavkali v Lawrence v državi Massachusetti v Zedinjenih državah delavci tamošnjih predilnic. Za časa stavke so lopovi napadli več predilnih tovaren ter z dinamit-nimi atentati in s požigi napravili ogromno škode. Mnogo zločinskih poskusov pa je policija preprečila. — Izkazalo pa se je, da stoji za vsemi temi dinamitnimi atentati in požigi mogočna kapitalistična organizacija tovarnarjev, ki je izgrede celo naravnost naročila. Tovarnarji so imeli svoja poslopja zoper
požar in razrušenje dobro zavarovana ter se niso bali škode, a z zločinskimi napadi so hoteli stavkajoče delavce spraviti pri prebivalstvu in vladi v slabo luč ter tako naščuvati narod in oblasti zoper delavsko stranko. A nič ni tako skrito, da bi ne postalo očito. Preiskava je dognala naravnost gorostasne stvari. Veliki bostonski tovarnar in milijonar E. W. Pitman, ki so ga aretirali, je izpovedal in priznal vse mahinacije in ker se je zbal posledic, se je usmrtil sam. Zaprli so potem mnogo „odličnih“ bogatašev, ki so zapleteni v to čedno afero.
Vstaja v Braziliji. V Barri v Braziliji v južni Ameriki so izbruhnili nemiri. Vstaši so porušili tiskarno časopisa „Provincia“ ter zažgali hišo prvaka A. Lemosa. Lemosa pa so ujeli in odvedli. V pouličnih bojih je mnogo ubitih in ranjenih. Vse trgovine in uradi v mestu so zaprti.
Ponarejale! denarja. Okrožno sodišče v Belovaru je 1. septembra obsodilo zaradi ponarejanja denarja obtoženega Viljema Erha-tiča na dvanajst mesecev, njegovega očeta na šest mesecev, učitelja Iliniča na tri mesece in fotografa Kolombarja na osem mesecev težke ječe.
V Walesu na Angleškem so bili zadnje dni velikanski nalivi in plohe. Žito je popolnoma uničeno, ceste in železnice so vse raztrgane in neuporabne. Najhujše pa so prizadeti vojaki, ki se nahajajo zunaj na manevrih in jih je 10 tisoč sedaj v močvirju, brez strehe in hrane.
Brzovlak je povozil v nedeljo 1. sept. zjutraj ob 6. uri zjutraj v Ljubljani pri Glinški ulici deklo Marijo Ambrož. Iz Trsta v Ljubljano je vozil na enem tiru tovorni vlak in ker se ji je mudilo, je M. Ambrož takoj ko je tovorni vlak odvozil, hotela čez tir ter jo je brzovlak, ki je po drugem tiru zadi za tovornim vlakom privozil v nasprotni smeri, zgrabil in takorekoč prerezal. Glavo in desno roko ji je odtrgalo od telesa in revica je bila takoj mrtva. — Rojena je M. Ambrož leta 1872 pri Sv. Juriju pri Litiji.
Pijančevanje in družina. Dr. Demme, otroški zdravnik v Bernu v Švici, je opazoval od leta 1878—1890 otroke 10 pijanih in 10 zmernih družin. V družinah staršev-pijancev je bilo 57 otrok. Od teh jih je umrlo 12 takoj po rojstvu za življensko slabostjo, 13 pa v prvih mesecih za božjastjo, 6 je bilo norih, 16 bolehavih in telesno nerazvitih, le 10 je bilo popolnoma zdravih. Izmed 61 otrok zmernih družin so umrli le 3 takoj po rojstvu, 2 v prvih mesecih, 6 je bilo bolehnih, vsi drugi pa zdravi. Tako vpliva pijančevanje staršev na otroke in jim uničuje zdravje in življenje že v nežnih letih, ali pa jih stori pohabljene in nesrečne za celo življenje. Naj-žalostnejše pa je, da podedujejo otroci po stariših nagnenje do pijače.
Suvorin o žurnalistih. Ugledni ruski žur-nalist Aleksej Suvorin je rekel o žurnalistih : Žurnalist je ravnotako velika avtoriteta, kakor minister ali kakor ljudski govornik na tribuni, samo če zna biti ljudski.
v Savinjski dolini.
Strašna ljubezenska drama v Postojni: Umorjena Malčika Cernak in samomorilec Karl Stoheiter.
Poskušeno sleparstvo. Z Dunaja poročajo : K blagajni neke tukajšnje banke je prišel te dni neki mlad mož in prezentiral šek, glaseč se na 100.000 kron. Moža so prijeli in ga izročili policiji. Tu so dognali, da so bili podpisi uiadnikov ponarejeni. Nadalje je policija dognala, da je sluga neke dunajske banke ukradel ta šek in še enega iz nekega pisma, ki je bilo naslovljeno na banko. Osumljen je tudi, da je ukradel dva poštna šeka za 33.000 kron.
Statistika nezgod. V prvi četrtinki leta 1912 se je glasom poročila meddržavne prometne komisije smrtno ponesrečilo 2383 oseb, 20.499 pa je bilo težko poškodovanih. Pri železniških nesrečah je našlo 267 ljudi smrt, poškodovanih pa je bilo 4785, torej 121 mrtvih in 1555 ranjenih več kot v enakem česu preteklega leta. Med 2383 usmrčenimi je bilo 1116 oseb, ki so ravnale proti postavam, ker so se vozile po tiru ali potovale „črno“. V industrijskih podjetjih je smrtno ponesrečilo 98 oseb, 22.976 pa je bilo več ali manj poškodovanih.
Najstarejša časopisa na Japonskem, ki sta bila ustanovljena pred 36 leti, izhajata v 130.000 izvodih. Lista se imenujeta „Mai-Nič“ in „Tokio-Nič“. Posamezna številka stane poldrag sen, t. j. okolo 7 vinarjev. Mesečna naročnina 95 vinarjev. Tiskarji imajo povprečne plače na dan K 1'60 (!).
= Obnovite naročnino! =
V Novem Jorku zidajo hišo, ki bo najvišje poslopje na svetu. Imela bo 750 čevljev visok stolp, s katerega se bo videlo 96 milj daleč po morju. Stavba bo veljala z zemljiščem vred 66 milijonov kron. V poslopju bo 2000 pisarn in prostorov za 10.000 ljudi.
Sedem let brez spanja. Dr. Edvard Brani er, zdravnik v Budimpešti, je imel pacien-tinjo, ki celih sedem let ni spala. Imenuje se Klara Ga d želj, ima lOletno hčerko. Pred 7 leti se je nahajala gospa Klara Gadželj s svojo hčerko na letovišču v bližini Bakonj-skih gozdov, kar je napadla ciganska tolpa njeno stanovanje ter jej hotela odnesti hčerkico, malo Gizelo. Posrečilo se jej je, skriti se in cigani so odšli. Preživela pa je tačas tak strah, da od takrat dalje ni več zaspala in sploh se jej še ni zadremalo od takrat. Ta slučaj se v zdravniških krogih živahno komentira.
Pametna odredba. Občinski svet v Saar-briicknu na Nemškem je sklenil, da naroča svoje tiskovine le v tiskarnah, ki priznavajo pogodbo med delavstvom in podjetniki. To so zahtevali tudi podjetuiki.
Analfabeti v Galiciji. Pravkar je izšla šolska statistika za Galicijo. Iz te statistike je razvidno, da je v mestu Premisel, ki je po velikosti tretje mesto v Galiciji 9000 šoloobveznih otrok, a od teh jih natančno 3300 ni obiskovalo šole. V Premislu že petnajst let niso oblasti uporabljale zakona, ki določa staršem pod kaznijo pošiljati otroke v šolo.
Cerkveni zvon ukradli. Iz Bukarešta poročajo : V občini Kolendine so iz zvonika tisoč let starega samostana ukradli historični zvon. Tatvino so najbrže izvršili cigani.
Spomenik d-lavcem. V Tolpudllu na Angleškem so postavili šestim kmetiškim delavcem spomenik. Ti delavci so poizkušali leta 1835. ustanoviti organizacijo in so morali zaradi tega sedem let v pregnanstvo. Spomenik so jim postavile strokovne organizacije.
Zavarovanje proti kriminalu. Nekaj novega, originalnega so uvedle amerikanske zavarovalnice, namreč zavarovanje proti nevarnosti, da se pride v kriminal. Družbe, ki se pečajo s to novo panogo zavarovanja, iščejo svoje klijente v vrstah raznih špekulantov in gotovih obrtnikov, ki se pečajo z raznimi umazanimi obrti in ki stoje vedno z eno nogo v kriminalu. Toda sprejemajo se tudi eksponirani tatovi in sleparji. Višina premij je odvisna od tega, kako velika nevarnost glede na kriminal grozi zavarovanemu in kako je dotičnik uslužben. Če zavarovanega primejo, tedaj mu zavarovalnica takoj nakaže sredstva za advokata in pa hrano v preiskovalnem zaporu.
Židi — mirovni angeli. „Frankfurter Zeitung“ javlja, da so se v zadnjih letih odločili nekateri vodilni finančni krogi, ki imajo svoje posebne interese v Italiji in Turčiji, da začno spravno akcijo med Italijo in Turčijo. Morda bodo res različni židovski bankirji, ki se tresejo za svoj denar, bolj srečni s svojimi mirovnimi pogajanji, kakor pa so vsi diplomati.
Nesreča pri manevrih. Iz Kaselja poročajo : Na vežbališču pri Fuldi so ponesrečili trije vojaki 11. artilerijskega polka iz Kaselja. En vojak je bil usmrčen, ostala dva pa težko ranjena.

Ceno
posteljno perje m puh
1	kg sivega skubljenega K 2—, boljšega K 2 40, pol belega prima K 2"80, belega K 4'—, finega mehkega puha K 6 —, prvovrstnega K 7*—, 8*— in 9 60. Sivega puha K 6'—, 7’—, belega finega K 10-—, prsnega puha K 12*—, od pet kg naprej franko,
Dovršene napolnjene postelje
iz gostega, trpežnega, rdečega, modrega ali belega inlet (nanMng) blaga. 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z
2	vzglavnicama. vsaka, 80 cm dolga, 60 cm široka, zadostno napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K le1—, s pol puhom K 20’—, s puh perjem K 24-—. Posamezne pernice K 10- -, 12—, 14—, 16—. Posamezne vzglavnice K 31—, 3-50, 4’—. Pernice 200X140 cm vel. K 13"—, 15 —, 18'—, 20*—. Vzglavnice 90X70 cm velike K 4 50. 5*-, 5 50. Spod pernice iz najbolj, gradla za postelje 180X116 cm velike K 13'—, 151—, razpošilja od K 10’— naprej franko,
proti povzetju ali naprej vplačilu
Maks Berger, Dešenica 219/a Češki les.
Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. Bo-gžti ilustrovani ceniki vsega postelnega blaga zastonj.
Učenci in učiteljstvo ljudske šole v Banjaloki pri Kočevju, ki so napravili poučen izlet v Ljubljano.
Srbski princ Jurij je v Parizu zblaznel in so ga prepeljali v zdravilišče.
Albanci so napadli v Tetovesu in Gosti-narju jetnišnici in oprostili kaznjence. V Peci in Djakovici so šoli, ki sta se začeli graditi, porušili. Veliko Turkov je pred Albanci pobegnilo v Srbijo.
Carigrad. Judovski okraj predmestja Pera je v ognju, 150 hiš je že pogorelo.
V	Carigradu je bil pretekli teden upor mladoturških orožnikov in vojakov. Vlada ga je hitro potlačila in upornike zaprla.
V	Tripolisu je vse mirno. Začel je izhajati prvi italijanski list z imenom „Nuova Italia“.
Pepato* trae» ss ОДовДке. otroke in bolnike ns tel od cn.	y1
Vsebuje pravo planinsko mleko,
Sketlja K 1-80 » riakl lekarni in drogeriji.
Iv. Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino ::	in srebrnino ::
Ljubljana, Sv. Pelra c. 44.
Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim eno • •	leto,	; ;
Lastna delavnica za popravila in vsakršna nova dela.
Stradajoči živci
hrepenijo naravnost po redilnih soleh, kakor prazen želodec pojedi. Če preiščemo živčno snov bolnega človeka, najdemo malo lecitina, med tem ko ima zdrav človek le vsled normalne množine licitina potrebno telesno in duševno svežost.
Dajte bolnim živcem li-citin, dajte jim vseh redilnih
Knjig- Sili
zastonj- s p
рДЈК
Nubicen, ker to ima izmed sredstev največ lecitina.
Zastonj pošljemo za poskušnjo neko-liko Nutrigena in zdravniški opis vsakonnir, da se vsakdo lahko brez vsake obveznosti zanj uveri o dobroti Nutrigena. Zahtevajte takoj po dopisnici poskušnjo Nutrigena.
Pišite na:
Nutrigen - podjetje
Budapest, VI. Hajós-u 3, Abt. 179.
P. n. sodavičarjem
priporoča
izborne naravne sadne zgo-ščave iz jagod, jabolk, malin, oranž, citron itd. za izdelavo prvovrstnih brezalkoholnih šumečih limonad.
Destilacija rastlinskih in sadnih arom iiiiiniiiiiiiiiii ter ekstraktov :..
SREČKO POTNIK.
LJUBLJANA, Slomškova ul. 27.
! e-—————---------------—— -----«
■ Priporočam svojo bogato zalogo
nagrobnih spomenikov
iz najraznovrstnejšega kamna. Zaloga se nahaja v moji delavnici in na dvorišču pokopališkega oskrbništvs. Istotam so na razpolago tudi cementni in kamniti nagrobni okvirji lastnega izdelka. Naročila, bodisi iz granita, sijenita, labradorja, kraškega in beljaškega j marmorja itd., jako točno in z nizkimi cenami, i g Preskrbujem tudi slike po najnižjih cenah. I
FR. KUNO VAR, kamnosek I
I = Ljubljana, novo pokopališče. = I

-e
Širite „Slovenski Ilustrovani Tednik“ !
Izprašani optik FR. P. ZAJEC :: LJUBLJANA, Stari trg št. 9. ::
=,i='™	pri poroča svoj
i-------•«- dobro urejeni
optični zavod
očaia, ščipalca, daljnoglede, to-plomerje i. t. d.
Nadalje priporoča svojo veliko zalogo švicarskih ur, zlatnine in srebrnine, gramofone od 25 K na- јШжШ prej tudi na mesečne obroke. i Plošče vseh vrst in v vseh jezikih do K 2-50 naprej. Ceniki brezplačno —
Oglašujte (inserirajte) v Slovenskem Ilustrovanem Tedniku !
Slovenski starši vpišite svoje otroke di-jake na srednjih šo-lah povsod v sloven-ske oddelke!
Moji gramofoni in godbeni automati
so vendar le najboljši.
A. Rasberger,
Ljubljana, Sodna ul. 5.
Prva in največja zaloga
gramofonov,automatov, plošč, šivank itd.
Èli Čuvajte se peg. Vaše obličje bo krasno, čisto il; Èli	in fino kakor alabaster.	iii
I Pege, pike, izpuščaje |
Èli rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise ili iji in vsak neprijeten nedostatek odstrani za- iii ili jamčeno v 6 dneh „Vladicca balsamin“. Ste- ili ili klenica K 2'50. Rationell hals, milo K L20. iii ili Učinek je opaziti že po enkratni rabi. iü
pl = Neprijetne dlačice = Ш
ili z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- iii ili lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- iii iij	Ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2-50.	iii
ili Specialiteta za dame „Salvorin voda“ za od- iii EÜ stranitev luskin in maščobe, je zelo pripravna iii ili za umivanje in česanje las, katera jih sama iii ili skodra in je dela lahke in dela lahke in lepe. iii ili	Steklenica 2 K.	iii
ii| = Bujna rast las in brk =: Ш
ili se doseže takoj z edino najboljšo lasno mastjo iii ili	(izvlečkom) „Poarine“. Cena K 4—2.	iii
Bujno polnost-krasno J _ oprsje = 1
ip doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. Ei! =E Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri- Ш pj znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz- EH Ц polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino hi EEE krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- i= EEE Menice univerzalnega sredstva Et - Admille iü i= ? navodilom 5 K. K temu posebni kremni iü = izvleček „Vladicco“ 2 K. Predaja in razpo- iü šilja edino ord. kosm. laboratorij	i=
B W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752. в
Si
Velik'a zaloga dvokoles, šiv. in kmet. strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Mehanična delavnica. Poliranje z električno gonilno silo ter emajliranje dvokoles na plin. Kolesarjem v koristi Kdor hoče staro dvokolo obnoviti, naj ga pošlje takoj emajlirat, ki stane 6 K, v različnih barvah 8 K pri
BATJEL-UI
Gorica, Stolna ulica št. 2—4. I
Prodaja na obroke. Ceniki franko. Velika izbira I že rabljenih dvokoles in vsakovrstnih strojev.
k-	-т.vsi
= Teodor Kora =
poprej
Henrik Korn
pokrivaleč streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter instalater vodovodov
LJUBLJANA, Poljanska cesta 8
priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoškim in tuzemskim škriljem, z asbest, cementnim škriljem (Eternit) patent Hatschek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska-kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Kuhinjska oprema. Hišna oprava.
Knjigoveznica R. Feldstein
v Ljubljani, Radeckega cesta št. 12
===== se toplo priporoča. =====
Ana Goreč
— Ljubljana =—
Marija Terezija cesta štev. 14,
gostilna pri „Novem svetu“.
Trgovina s kolesi in deli. : Najboljše pnevmatike. :
Izp®s®jeva®8je koles.
Skrivalnica.
Oče kliče ! Kje pa je ? Nikjer ga ne vidim ! Kje je oče?
KLISE]E
na cink, baker in medenino za časopise, umetniške priloge, učinkujoče (efektne) inserate, cenike, varstvene znamke. Debeli tisk za fotolitografijo; stance, risbe vsake vrste.
PSI P STR ANYAK
8	fotokemigrafičen
8	umetniški zavod
DUNA] VI11/2,
Tigergasse štev. 13 §	Telephon 18.085.
Ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Stampilije
vseh vrst za
urade, društva, trgovce itd.
ANTON ČERNE
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij
Ljubljana, Stari trg 20
Ceniki franko.
[Sprejmem
2 dijaka na stanovanje.
Urednik „Slov. Ilustr. Tednika“.
V. Plachota
civilni in vojaški krojač Vegova ulica št. 2 priporoča se slav, občinstvu za obilna naročila. Postrežba solidna in točna. Cene jako zmerne.
Mazilo za \m
napravi gospa Ana Križaj v Spod. Šiški 222 pri Ljubljani. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Steklenica po 2 K in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Zadostuje samo ena steklenica.
Gregor Jenko
čevljarski mojster,
Ljubljana,
Sv. Petra nasip štev. 43.
se priporoča v izvršitev vseh v njegovo stroko spadajočih del kakor tudi popravilo galoš.
ГиН~>п 14 'ncrmrgm"^-
lamo Tolstovrško slatino
ki se naroča v Tolstemvrhu p. Guštajn (Koroško).
FRANC JAKOPIČ
Ljubljana, Bohoričeva ul. št. 11
Vodmat. (Zraven mestne ubožnice.)
Stavbeno umetno in konstruk-:	cijsko ključavničarstvo. :
Špecialiteta: Železne svetilke.
Načrti in proračuni so na zahtevo na razpolago.
Se priporoča sl. občinstvu kakor tudi prč. duhovščini za sprejemanje vseh v to stroko spadajočih del kakor: obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, žično omrežje, žično omrežje na stroj, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, železne stopnice, svetilke, ograje na pokopališču i. t. d. : Solidna postrežba.
Slavnim društvom tukaj in na deželi priporoča po znižanih cenah ---------------fino----------------
pecivo, bonbone, sladoled
:: BRANDT ::
slaščičar, Spod. Šiška pri Ljubljani.
Trgovina s steklom
IVAN MOHORIČ, krojač
213 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča sl. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in naj- I novejšem kroju. V zalogi vedno različno blago. Izdelovanje vseh vrst preoblečenih gumbov. I
M. TllŠekj Ljubljana
Stari trg štev. 28.
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirov za podobe. Prevzema vsa v steklarsko stroko spadajoča dela
Najsolidnejša in točna postrežba.
Izdelki solidni.
Zmerne cene.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11. . •. Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, je-
dilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednlce na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke itd. :::
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
!1Л
□