Leto II., štev. Iff Potftnltui ptvtallnin V LJubljani, sreda One fl. maja 1921 Posamezna itev. 1 K izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno •. 180 K mesečno. 15 m za zased, ozemlje. 300 a za inozemstvo .. 520 » Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 , Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politika Uredništvo« MUdoSieeva eeata lt.16/1 Telefon it. 72. (Jpravntitvo i bdutfui^i Telefon ibft Rafimkr.poit&fc. iter.JlMIt Ljubljana, 10. maja. pomočnik finančnega ministra se je >lanes mudil v Ljubljani. Gospod Ko-strenčič je še mlad mož, po svojem . poklicu je profesor ekonomskih znanosti na. zagrebški univerzi. Na njegovo sedanje visoko mesto ga ni spravila. politika, temveč izključno njegovo znanje in njegova administrativna sposobnost: V obojem se je že v hrvatski /emaljski službi sijajno izkazal. Keči sinemo, da so prvi kratki meseci njegovega delovanja, ob strani finančnega ministra pokazali, kako srečno "roko je imel gospod Kuma-nudi, ko si je izbiral pomočnika. Ko-strenčič ni le odličen teoretik, on je izvrsten poznavalec gospodarskih prilik zlasti novih krajev naše države in mož izredno treznih nazorov. Pri mnogih prilikah smo mogli še posebej ugotoviti, da dobro razume in upošteva posebne ekonomske razmere, ki vladajo pri nas v Sloveniji. Država ni mogla poslati primernejšega zastopnika, da obrazloži ljubljanskim finančnim krogom velik, pa neobhodno potreben načrt. Gre za razpis notranjega, državnega posojila. •?ospod Kostreučio je bil t svojimi ljubljanskimi konferencami zadovoljen. Slovenski krogi dobro razumejo pomen in potrebo, da ves narod s svojimi denarnimi sredstvi sodeluje pri obnovitvenem delu države. irre za investicijsko posojilo. Država. je postavljena pred celo vrsto obnovitvenih problemov, od katerih ugodne rešitve je odvisen ves naš go spodarski razvoj. Kar se je dosedaj v tem oziru storilo, je bila krp arija predvsem radi tega, ker je nedosta jalo sredstev. Glavno je naše prometno vprašanje. Na tisoče vagonov leži razbitih po progah", na stotine lokomotiv čaka popravila. Povsod je treba spopolnitve prevoznih sredstev in železniških naprav. Naše desolatne železnice so eden glavnih krivcev slabe valute, velike draginje. Ogromne množine lesa čakajo samo v Sloveniji na eksport ~„ zakopano zlato. Naša pokrajina še posebno bridko občuti, da dela za direktno nacijonalno zvezo Ljubljane z morjem še niso v pol nem teku, da ni še zasajena- lopata za železnico v Prekmurje. Naše telegrafske in telefonske zveze z Dunajem so boljše nego z Beogradom, stanovanj ska mizerija davi tudi državno upravo, briga za zdravje našega ljudstva je sirota. Država hoče pristopiti velikopotezni rešitvi teh vprašanj z velikopotezno finančno operacijo. Investicijsko notranje posojilo bo znašalo 500 milijonov dinarjev. 2 milijardi kron. Obrestovalo se bo po 7 odstotkov. S ti> visoko obrestno mero hoče država pritegniti zlasti male hranitelje. ki se morajo sedaj zadovoljevati z obrestno mero 3 do 4 odstotke. Že v prihodnjih dneh bo objavljen investicijski program. Takrat, bodemo mogli o njem podrobneje govoriti ter presoditi, ali dovolj upošteva tudi interese naše slovenske pokrajine. Dva. trije pogoji za uspešno izvršitev velikega finančnega načrta se dajo ugotoviti že naprej. Javnost mora jasno videti, da. gre za plodonosno investicijo in spoznati, da je na njej neposredno udeležena v dovoljni meri vsaka pokrajina države. Odpravljene morajo biti v naprej vse pogreške, ki so pri prvem posojilu tako neugodno vplivale na- uspeh, potem pa še kredit države pri lastnem narodu izpodko-pavale. Od vsega početka mora država jasno kazati, kako visoko ceni svoje zadolžnice in mora jim dati tisto gibčnost in vrednost v gospodarskem prometu, katera edina jim zasigura ugled in ne le notranjo, tem več tudi zunanjo solidnost. Sem snada zahteva, da Narodna banka nove državne papirje -vsak čas lombaldira po po-voljni obrestni meri. ki bi v nobenem slučaju ne smela biti višja od 6 odstotkov. Morda je sedaj podana tudi prilika, da se poskusi vsaj z delno likvidacijo vprašanja starih avstrijskih vojnih posojil in da država proti podpisu novega posojila prevzame del obveznosti propadle Avstro - Ogrske, v pravilnem spoznanju, da gre za zdravljenje ran. ki so strahovito globoko vsekane našemu narodnemu te-lesn. Kakor vemo. se o vsem tem vodijo v finančnem ministrstvu najresnejši razgovori. Gospod Kostrenčič je pokazal da se država zaveda dalekosež-nosLi svojega velikega apela na zaupanje naroda. Vse je odvisno od na- T*-. .»I ^nViro Tli-inrn:0 Vi L' i' M no Brezuspešen pritisk Italije na našo vlado NOTA RIMSKE VLADE. — NAŠA ODKLONITEV. — RIM POPU STIL. iina- in od dobje priprave. Nikdo ne Rim, 10. maja. (Izv.) Zadnje dni so se vršile v zunanjem ministrstvu opetovano konference zaradi nadalj-nih pogajanj z Jugoslavijo. Kakor se v političnih krogih zatrjuje, ie položaj jako težaven. Jugoslavija zahteva od Italije izvršitev rapallske pogodbe in predvsem popolno evakuacijo Jugoslaviji pripadlega ozemlja. Pri gospodarskih pogajanjih v Beogradu se je tudi pokazalo, da izhajata Jugoslavija in Italija glede ureditve gospodarskih odnošajev z raznih stališč: kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev smatra, da je nemogoče že sedaj definitivno urediti vsa ekonomska vprašanja med obema državama, medtem ko se Italija že ves čas zavzema za to, da tvorijo rapallska pogodba, ki je likvidirala teritorijalne spore med obema državama in pogodbe gospodarskega značaja, ki so bile v Rapallu odgo-dene predvsem iz tehničnih ozirov, ker so Jugoslovani izjavili, da na gospodarska pogajanja niso pripravljeni, če ne formalno, pa stvarno celoto. Beogradski razgovori so Italijo podučili, da Jugoslavija tega stališču ne priznava. Italija smatra nadalje, da ima moralno pravico zahtevati od Jugoslavije gospodarske koncesije. Celo postopanje jugoslovanske vlade pa kaže. da Jugoslavija tudi to stališče odklanja in da ni voljna akceptirati od Italije željeno podlago za obširen ekonomski spo-razimi med obema državama. Italijanski delegati so v Beogradu predložili prvi del svojih obširnih predlogov, pa že pri načelni razpravi so se Dokazale velike diference v uaziranjih. Delegati so odpotovali, ne da bi bili jugoslovansko vlado avtentično informirali o celotnem italijanskem predlogu. Sedar se je italijanska vlada odlo čila, da preseka sitaacijo. S posebno noto je naznanila jugoslovanski vladi, da smatra obnovitev pogajanj za nujno zadevo in je izjavila, da smatra izvršitev rapallske pogbdbe in sporazum v gospodarskih vprašanjih, med katere izrecno šteje tudi prometne zadeve, za eno celoto. Po sebej je italijanska vlada naznanila da dotlej, dokler ne bo rešeno vpra Sanje gospodarskega položaja Zadra, njegove priključitve k jugoslovan skemu železniškemu omrežju, nada Ije vprašanja obalne plovitbe in ri barstva v jugoslovanskih vodah, ne more odpoklican svojih čet iz onega dela Dalmacije, ki pripada sicer Ju gosla\'iji, pa se do danes dejansko nahaja še pod italijansko okupacijo Odgovor jugoslovanske vlade pa je bil negativen. V Beogradu so trd no vtraicdi na tem. da je izvršitev rapallske pogodbe pogoj za nadalje vanje pogajanj o gospodarkem spo razumu. Proti pričakovanju političnih kro gov je rimska vlada akceptirala beo grajsko stališče in naznanila jugo slovanski vladi, da bo do dne 15. f. m. vse rapallsko ozemlje evakuira no. Istočasno se odpelje šef laške delegacije LucioUi v Beograd, da nadaljuje pogajanja. Rimski krogi pa si nc prikrivajo, da bo stvarni sporazimi jako težaven, zlasti ker so dobili informacije, da Beograd glede Zadra, ribarstva in kabotaže ne na merava popuščati. Načrt novega šolskega zakona SPREJETI SO PREDLOGI SLOVENSKEGA UČITEL.ISTVA. Beograd, 10. maja. (Izv.) Ministrstvo prosvete je sklicalo komisijo, da sestavi načrt novega šolskega zakona za vso državo. Komisija je včeraj začela z delom. Člani komisije so: dr. Rajičič, Miljutin Stankovic, Jovie, Milan Popovič, vsi iz Beograda: Dapčevič iz Cetinj; Vukčevič iz Podgoriee: Simonovič iz Skoplja: Gan-gelj iz Ljubljane; Tunkel iz Zagreba; Mandič iz Sarajeva: Punjera iz Splita: Petrovič iz Novega Sada. Predsednik komisije je Ljuboinir Protič iz Beograda, referent Stojanovic. Osnovno načelo načrta novega šolskega zakona je dotični člen ustave in sent-žerraenske pogodbe, ki nanaša na narodne manjšine. Sprejeta je osemletna šolska obveznost za vso državo. Posebno poglavje zakona obsegajo do ločbe glede meščanskih šol, ki se usta nove po vsej državi. Za ustanovitev novih šol zadošča šte vilo 30 otrok. Vse šolstvo je državno: povsod, tudi v manjšinskih šolah se mora vršiti poduk v državnem jeziku. Vse dosedanje zasebne ljudske in meščanske šole naj prevzame država. Šolsko upravo prve instance predstav Ija šolski odbor, ki pa nima ničesar opra viti z osebnimi zadevami učiteljstva. Po tem načrtu so torej šolski sveti ukinjeni. Delo komisije sloni v glavnem na načrtu, ki ga je izdelalo v Udruženju jugoslovanskih učiteljev organizirano slo vensko učiteljstvo. CastniSka premeščenja Beograd, 10. maja. (Izv.) Povišan je na čin kapetana korvetni pomočnik 1. razreda Avgust Kuster. Premeščeni so: kapetan 2. razreda Franc Gauter od 23. k 24. pešpolku: poročnik Rafael Legiša od 30. k 2-1. pešpolku: podporočnik Lov-ro Vodušek v upravo vojne oblačilnice IV.: kajtetau 2. razreda Josip Bezjak od bitoljskega artilerijskega polka h kosovskem artilerijskem polku: kapetan 2. razreda Ferdo Muslovič, blagajnik 3. pod-oficirske šole za arhivarja mariborske polkovne okrajne komande: kapetan 2. razreda Pavel Cerr.e, intendant 2. orož-niške brigade za magaeinerja ga nunskega intendančnega skladišča v Celju: poročnik Josip Kordiš od 35. k 39. pešpolku; j>odporočnik Vojeslav Petrovič od 39. k 67. pešpolku: podporočnik Alojzij Savšek od 31. k 45. pešpolku; podporočnik Pavel Matejic od 45. k 34. pešpolku. dvomi, da spada Jugoslavija med gospodarsko in politično najtrdnejše države Evrope. Najmanj naš narod.. Ker bo videl, da gre za veliko stvar in da bo vsak vinar, ki ga zaupa državi, dobro naložen za celoto in za posameznika in ker bo spoznal, da je od uspeha posojila odvisna ne le v mnogem oziru njegova gospodarska bodočnost, temveč nič manj tudi mora-lična in politična pozicija njegove države, se bo v polni meri odzval razpisu. Naše novo ^ državno posojilo bo uspelo. > =====T* Prometni dogovor s Avstrijo Ljubljana, io. maja. Kakor znano, so ostala ilo sedai brezuspešna vsa prizadevanja naše vlade, da bi dosegla svoboden tranzitni promet na progi Maribor - Špilje-Radgona-Lju tomer, čeprav natn ga zagotavlja mirovna pogodba. Dunajska vlada jc bila sicer pripravljena izvršiti svojo dolžnost, preprečila pa jc to vselej graška deželna vlada, ki jc znala prav spretno izrabljati svojo avtonomijo. Ker so ostali vsi direktni dogovori brez uspeha, je spravila naša vla da zadevo pred reparacijsko komisijo v Parizu. Ta jc sklicala, da reši to strijsko-jugoslovansko prometno kon vprašanje, v Cclovec posebno av-ferenco, ki je zborovala od dne 6. do 10. t. m. Kakor poročajo dunajski listi, so pogajanja dovedla do ugod- nih uspehov. Avstrija bo omogočila zvezo Maribora z ljutomerskim okrajem na želcznici Spilje- Radgona, z naše strani pa sc bo uvedla zveza Maribor-Celovcc. Za potovanje iz Maribora v Ljutomer, kakor tudi iz Gradca v Celovec in obratno, se uvedejo znatne olajšave glede uotuiii listov. Tudi siccr so predvidene za medsebojni promet olajšave pri izdajanju potnih listov. Trst, io. maja. (Izv.) Jugoslovanska stranka prireja vsak dan volilue shode, ki jih naše ljudstvo obiskuje v velikem številu. Zborovanja potekajo doslej mirno Krvava volilna borba v Italiji OBNOVLJENI POBOJI MED FAŠISTI IN SOCLIALISTI. NOV SPOPAD MED FAŠISTI IN HRVATSKIMI SEL.TAKI. Rim. 10. aprila. (Izv.) Po vsej Italiji se je volilro gibanje silno razvnelo. Stranke brez izjeme so intenzivno na delu, da si pribore čimveč mandatov. Socijalisti. glede katerih se je še pred kratkim mislilo, da se volitev ne udeleže, so se vsled strankinega sklepa, da jc glasovanje za pristaše socijalistične stranke obVez-no, vrgli na agitacijo z vsemi razpoložljivimi silami. To je dalo fašistom nov povod, da so začeli napade na socijaliste obnavljati. Rim, 10. maja. (Izv.) Neprenehoma dohajajo noročila o novih spopadih med socijalisti in fašisti. Do pobojev in pretepov s krvavim izidom je prišlo zadnje dni v sledečih mestih: Castelvetrano. Padova. Mona-stero di Cavriglia, Brescia, Finale Emilia, Crcma, Sestri. Val Camoni-ca. Bitonto. Prata di Pordenone, So-resina. Napoli, Pirenze, Modena, Milan. V vseh teh krajih so se fašisti ponovno spravili nad ustanove soci- jalističnih in komunističnih organizacij ter jih opustošili in onemogočili, kolikor je bilo v njihovi moči. Poli, 10. maja. (Izv.) Včeraj se je podala skupina fašistov in njihovih priganjačev jz Poreča na agitacijo po deželi. Hrvati iz Karojbe so bili n pohodu pravočasno obveščeni. Dočakali so zato »deležnike ekspediei-je z orožjem na cesti ter so začeli streljati na fašiste, ko so se peljali mimo s kamioni. Pet fašistov je bila ranjenih, med njimi eden težko. Fašisti so se sicer navalili na Hrvate, ko so pa uvideli, da jim ne bodo kos, so jo peš in s kamioni ubrali nazaj proti Poreču. Tam so o dogodkih obvestili svoje tovariše, ki so se takoj podali na izvidno ekspedi-cijo na mesto dogodka. Ker niso tam našli nikogar več. o se tudi onf vrnili domov, ne da bi jim bilo dano ekspedicijo dokončati z represali-jami. Ameriški pritisk na Nemčijo London, 10. maja. Angleško časopisje objavlja brzojavko iz Washing-tona z nastopno vsebino: S pristojnega mesta se doznava. da žele Zedinjene države, da bi Nemčija spre- jela zavezniške pogoje. Trdijo, da je komisar Zedinjenih držav v Berlinu nemški vladi sporočil željo svoje vlade. Iz ustavotvorne skupščine SLABO OBISKANE SEJE. — PONESREČEN NASTOP PREKMURSKEGA KLEKLA. Beograd, 10. maja. (Izv.) Na današnji seji ustavotvorne skupščine sta govorila komunist Fabjančič in klerikalec Klekl. Fabjančič jc napadal na vse strani. Klekl pa je z zatrjevanjem patrijotizma skušal izzvati ugodno razpoloženje za kakšen kompromis. Trdil je. da je v Prekmurju vera preganjana. Pozvan, da to s konkretnimi dejstvi dokaže, je navedel. da je šolska oblast prepovedala stari katekizem in uvedla nov katekizem, tiskan v Ljubljani v Katoliški tiskarni. Klekl se jc dalje izrekel za to, da bi tvorilo Prekmurje oblast za se, za kar je žel splošen smeh; vsled tega se je popravil v toliko, naj bi bilo Prekmurje okraj v okviru okraja Slovenije; napadal jc orožnike in sploh funkcionarje v Prekmurju. Mcdklici so ga prekinili, naj pove, ali so tega krivi Srbi. in ali jc bilo takrat bolje, ko so bili klerikalci na vladi. Na to ni vedel odgovora. * Pri nadaljevanju generalne debate o ustavnem načrtu je prvi govoril demokrat Milan Pribičevič, ki je takoj uvodoma izjavil, da govori kot zastopnik seljačkega naroda, ker je bil izvoljen v čisto seljačkem okraju iu od stranke, ki jc najbližja narodu. Naglašal jc, da jc pri donašanju ustave na vsak način treba čuvati interese države. Vse države so bile stvorjenc z velikimi žrtvami in z revolucijo, le malokatera parlamentarnim potom. Tudi zgodovina Amerike nas uči. da je Amerika izšla iz revolucije in da je po revoluciji konstituanta delala štiri mesece v tajnih sejah. Zato sc ni čisto nič čuditj, da je tudi naša konstituanta razdeljena na več skupin, ki so medsebojno v boju. Gremo pač po potih, po katerih so šle vse države, stvorjene na podlagi revolucije. Prvi govornik na popoldanski sej? ustavovorne skupščine, klerikalec dr. Marko Rcbac je branil dr. Korošcev ustavni načrt. Demokrat Pavle Cu-brovič jc dokazoval upravičenost centralizma, dr. Ivo Pavičič (Narodni klub) pa i (^priporočal ustavni načrt svojega kluba. Radikalec Miljutin Dragovič smatra, da jc treba glasovati za ustavni načrt, ker to zahteva dolžnost napram narodu. Udeležba poslancev na seji konstituante jc zelo majhna; ljudi jc večna galeriji, kot poslancev v zbornici. Seja jc bila zaključcua ob tričetrt ua osmo uro zvečer; jutri dopoldue nc bo seje, ker se poslanci udeleže pogreba poslanca Benkoviča. Volilni rezultati OKRAJ KRŠKO: Mokronog: SKS. 189 (131. SLS. 174 (11). Trebeljno: SKS. 152 (12 . SLS. 115 (12), Bučka: SLS. 45 (4 . SKS. 57 (61, JDS. 59 (61. Škocian: SKS. 233 (191, SLS. 64 (3). Cerklje: SKS. in soc. dem. 128 (7), SLS. 178 (25). St. Jernej: SLS. 389 (14), SK*. 126 (5), komunisti 152 (5). OKRAJ NOVO MESTO: 2užemberk: Napredna lista 187 (7), SLS. 171 (17). OKRAJ CELJE! Celje okolica: SLS. 316 (10). soc. dem. 129 (14), NSS. 85 (81. JDS. in SKS. 173 i5). Med slednjimi so trije demokrati in dva samostojna kmeta, cjnik: Kompromisna lista brez volitev 16. Velika večina izvoljenih je napred-n jako v. Sv. Pavel: SLS. 86 (6). SKS. 77 (6), soc. lein. 109 (8), NSS. 52 (4). Teharje: SLS. 124 (10), soc. dem. 118 (10), :-.družena napredna lista 48 (4). slec: SLS. 72 (5), SKS. 80 (51, soc. dem. !G (3), Napredna gospodarska skupina '.! (3). ■trovče: SLS. 110 (7). SKS. 88 (6), soc. dem. 172 (11). <,(. Peter v Savinjski dolini: SLS. 144 iO), Narodna stranka 87 (6). Št. Juri ob južni železnici: SLS. 64 (Si. Napredna lista 64 (81. Št. Juri ob južni železnici (okolica): SLS. 283 (13)," Napredna lista 225 (111. Dobrna: SLS. 219 (14). SKS. 40 (2>. Frankolovo: SLS. 95 (7), SKS. 111 (9\ Gotovi je: Združena gospodarska Uitš brez volitev 16. večina napredna.. Velika Pirešiea: SLS. 228 (181. SKS. 81 (6). Kalobje: Ena sama lista SKS. 16 odbore, OKRAJ KAMNIK: Krtina: Napredna lista 43 (91, SLS. (7). Prevoje: SLS. 54 (11). SKS. 26 (51. Moravče: SLS. 206 (10), SKS. 133 Nova nemSka vlada * Berlin, 10. maja. Državni predsed' nik je dosedanjemu državnemu ministru za finance dr. Wirtbu poveril sestavo nove vlade in ga imenoval obenem za državnega kanclerja. Po njegovem predlogu so bili imenovani nastopni ministri: Zakladoi minister Bauer notranje zadeve dr. Gradnaner. državno gospodarstvo Robert Schmidt, pravosodje dr. Sehiffer, vojna dr. Gest-ler, pošta Giesbert, promet Greener, delo dr. Brann, prebrana dr.. Heraos. Vodstvo zunanjih poslov je zača»n>j poverjeno dr. Wirthu. .Ministrstvi financ in obnove sta nezasedeni. Vstaja v Gorenji Slezlfi Gorenja Šlezija gori v plamenih!. Kar Je dolgo tlelo in kar so nekateri previdno napovedovali, je sedaj bruhnilo na dan z elementarno silo ter docela izpremenilo položaj v deželi. Za časa plebiscita se je medzavez-niškim četam v Gorenji Šleziji posrečilo ohraniti mir med prebivalstvom; takoj po plebiscitu pa, ko se je izvedelo, da je glasovanje izpadlo v prilog Nemčiji, so se začeli pojavljati znaki, ki so kazali, da se bo mir v deželi prav kmalu skalil. In res, danes je Gorenja Šlezija v rokah poljskih vstašev. Kaj je pravi povod krvavi poljski vstaji? Cisto enostavna vest, da je vprašanje Gorenje Šlezije rešeno in dežela razdeljena na takšen način, kakor Poljaki niso pričakovali. Zavezniki, ki so bili poljskemu narodu po končani svetovni vojni neverjetno naklonjeni, bo hoteli prisoditi od celokupnega gornješlezijskega ozemlja poljski republiki samo dva okraja, dočim bi ves ostali ogromni del Gorenje Šlezije, med drugim najbolj industrijalne kraje dobila Nemčija. To je sicer formalno pravilno, kajti versajlska mirovna pogodba določa, da se ima Gorenja Šlezija po plebiscitu razdeliti med nemško in poljsko državo po številu glasov, ki ga obe državi dobita v glasovalnem ozemlju. Pri glasovanju pa se je izkazalo, da so Poljaki v manjšini. Nemci so dobili dve tretjini vseh oddanih glasov, zanje so glasovala vsa večja mesta in industrijalni kraji. Poljaki so dobili največ glasov v majhnih selih in so prekosili Nemce samo v par okrajih. Zato je medzavezniška komisija v Opolju predlagala antantinim vladam, naj se Poljakom prisodita samo okraja Pleš in Rybnik, s čemer so zavezniki tudi soglašali. Poljaki so proti takšni razdelitvi protestirali. Da bo protest nekaj izdal, ce, Glivice, Rybnik, Pleš. Katovice, so celo poslali v Pariz svojega zu-!Beuthen in Mislovice. nanjega ministra, za njim pa še posebno delegacijo iz Gorenje Šlezije, ki je zahtevala, da antanta svoj načrt glede delitve Gorenje Šlezije revidira ter da prisodi poljski republiki več ozemlja nego je to storila prvič. Tu pa se je pojavil Korfanty, poljski komisar v plebiscitni komisiji za Go-renjo Šlezijo. Organiziral je velike množice delavstva za rešitev gorenje-šlezijskega vprašanja v poljskem smislu ter jih v primernem trenotku pozval, naj stopijo v akcijo za cilje poljske države. Tako je prišlo v Gorenji Šleziji do pravcatega ustanka. v katerem je Korfantv proglasil Go-renjo Šlezijo za samostojno državno telo, sebe pa postavil temu državnemu telesu na čelo kot guvernerja. Korfantvjeva 'poteza v Gorenji Šleziji je posebno zanimiva vsled tega, ker ima precejšnjo podobnost s svojc-časnim početjem D'Annunzija na Reki. Kakor je bil D'Annunzio eksponent italijanske vlade, tako je Korfanty samo predstavitelj zahtev poljske vlade, ki zahteva Gorenjo Šlezijo zase. Če je Korfantyjeva poteza tako srečna, da bo pridobila Poljakom celo deželo, ki se ni izrekla zanje, pa je precej dvomljivo, kajti zavezniki imajo Gorenjo Šlezijo zaznamovano tudi med računi svoje reparacijske komisije, ld mora previdno uveljavljati antantine zahteve pri Nemcih. * Poljaki zahtevajo, da se jim prisodi vse ozemlje do takozvane Korfanty-jeve črte, t. z. ozemlje zapadno od Čenstohova do Goradže (jugovzhodno od Opolja), nekoliko vzhodno od Kra-pic, zapadno od Ujesta ter vzdolž reke Odre do češkoslovaške meje. Na ta način bi ostala Poljakom sledeča večja in važnejša gorenješlezijska mesta: Lublinice, Tarnovice, Vel. Streli ja bo v tem slučaju zahtevala plačilo v takem denarju, ki ima pravo vrednost, to je v internacijonaM valuti. Z ozirom na zahteve Francije treba pojasniti tole: Francija se nahaja v povsem drugačnem položaju nego Italija ali Anglija. Med Anglijo in Nemčijo leži burno morje, Italija ima kot obrambni zid proti Nemčiji Alpe. Francija pa nima proti Nemčiji nič drugega nego spomin na dve leti nemške invazije. Francoske pokrajine so deloma popolnoma opustošene, in trajalo bo mogoče celih deset let in še več, pred-no se povrnejo v normalne razmere Francija pa mora vse te pokrajine dvigniti iz ruševin. Treba je upoštevati dejstvo, da Francija ni izzvala vojne in da sploh ni bila voljna začeti z mesarskim klanjem. Pač pa je to povzročila Nemčija. Zato Anglija po vsej pravici zahteva, da narod, ki je oškodoval vse zaveznike, storjeno škodo tudi popravi. Interesi Francije se krijejo z intereEi celega sveta; ona hoče poslej imeti Cerkvene razmere v fistri Preganjanje jugoslovanskega živi-lja, ki so ga uvedle italijanske okupatorske vlasti v Istri, še z veliko večjo vnemo vzdržujejo in podpirajo cerkveni krogi. Škofa Pederzolli in Bar-tolomasi sta stopila popolnoma v službo fašizma, zapirata in preganjata naše duhovnike, nameščata italijanske, ki ne razumejo niti besedice našega jezika. Da je položaj neznosen, dokazuje odprto pismo, ki ga priob-čuje glasilo istrskih Jugoslovanov »Pucki Prijatelj* škofoma Pederzolli-ju in Bartolomasiju. V tem pismu se pravi: Naš narod sedaj ve, da mu naša cerkev ni več mati, ampak mačeha. Naš narod je skrajno razburjen in energično zahteva od cerkvenih oblasti — ako jim je še kaj do katoliške .vere, ne pa do sramotne politike v cerkvi, — da napravijo konec vsakemu in najmanjšemu nasilju proti zavednemu duhovništvu, ker sicer bo naš narod izstopil iz katoliške vere in stopil v pravoslavje. Mi priporočamo presvetlemu gospodu Pederzolliju in Bartolomasiju, da si to dobro zapomnita, da varujeta naše svečenike, da ne vlačita v ccrkev sramotne politike, da ne gledata mirno, kako se preganja naše svečeništvo, kako se izzivalno in nasilno pošiljajo v naše kraje italijanski svečeniki, ki ne poznajo jezika našega naroda. In kaj naj rečemo o sveti stolici. oni sveti stolici, ki se briga za kristjane v Anatoliji, nas pa smatra za brezverce, dasi živimo v državi, kjer ima svojo stolico tudi poglavar katoliške cerkve, kjer žive skoro vsi njeni višji dostojan- ne moremo se potožiti in iskati tolažbe pri Onemu, kamor nas vodi vera! Tudi tu v svetem hramu nas preganjajo. Še enkrat se obračamo na presvetla gospoda škofa, da storita konec, ker kasno bo zvoniti po toči, naša vest bo pa zmeraj čista!* — Tega odprtega pisma ne bo priobčil »Slovenec*, ki se je nedavno zavzemal za škofa Bartolomasija, »tega zaščitnika slovenskega svečeništva* v neodreše-ni domovini. Po londonski konferenci Dne 5. maja je podal angleški premier Lloyd George v angleški spodnji zbornici izjavo, da je londonska konferenca zaveznikov končana. Ta konerenca je bila najvažnejša in naj-dalekosežneiša od vseh dosedanjih posvetovanj antantinih zastopnikov, kajti posledice, ki jih bo imela, bodo ogromne in sila dalekosežne. V začetku konference je bil položaj takšen: Nemčija ni izpolnila mnogoterih določb mirovne pogodbe. Rešila ni vprašanja glede razorožitve, kaznovanja vojnih krivcev in problema reparacij. Tudi na druga določila, ki so za zaveznike uad vse važna, se ni ozirala. Glede vseh teh vprašanj so zavezniki sedaj zavzeli dcfinitivno stališče. Nemški strokovnjaki so v Bruslju izjavili. da bi mogla Nemčija vsako leto plačati tri milijarde zlatih mark odškodnine. Prvi dve leti zavezniki ne bodo prekoračili zahtev preko te vsote. Položaj pa se izpremeni takoj, čim si Nemčija opomore. Ako bi se njeno blagostanje razvilo, bodo zavezniki stveniki. Ne, ne, niti v svetem hramu i svoje zahteve primerno zvišali. Angli- mir, in pri tem ji je dolžna antanta, priti na pomoč s takimi sredstvi, ki bodo zagotovila svetovni mir. Nove tendence ruskega boilSevizma V berlinski reviji »Die Glocke* je objavil bogat in vpliven nemški so-cijalist Helphand, ki je v javnosti dobro znan pod psevdonimom Parvus, zelo zanimiv Članek o novih tendencah ruskega boljševizma. Parvus že dolgo pozna današnje sovjetske razmere. Za časa vojne in v začetku ruske revolucije je posredoval pri nemškem generalnem štabu, da so se Lje nin in njegovi tovariši mogli odpeljati iz Švice skozi Nemčijo na Rusko. Za časa ruske provizorične vlade je Parvus v Stockholmu z denarjem in z nasveti podpiral štab ruskih maksima-listov, ki se je nahajal v švedski pre-stolici. Zato so Parvusova izvajanja zelo značilna in zanimiva. Pisec razlikuje danes dve vrsti boljševikov: ene imenuje pustolovce, drugo idealiste. Pustolovci so številnejši, bolj energični in bolj okretni v vodstvu poslov. Oni so obogateli često-krat na ne baš korekten način, toda njihovo bogastvo je ogroženo tako dolgo, dokler se Rusija nahaja v današnjem razrvanem položaju. Pustolovci so torej, ki delujeo na to, da ruska vlada obnovi trgovske stike z zunanjim svetom. Kakor se bo ruska trgovina razvijala, se bodo ti boljšs-viški pustolovci pretvorili v gospodarje industrije. Oni so. ki se že danes trudijo, da bi nastopilo stanje, v katerih bi bilo njihovo sedanje imetje legalizirano in stabilizirano. Prccej drugačna prikazen so ma-ksi-malističrii idealisti. Ti preživljajo čudno in strašno evolucijo. Ideologi ali vsaj nekateri med njimi, ki spoznavajo. da jim je nemogoče pomiriti se z zapadnim socijalizmom, hočejo postaviti državo na čelo industrije ter tako realizirati socijalizem z gospodarskimi sredstvi. Toda ta pot je opasna in jih n.ora dovesti do osvajanja. To potrjuje tudi berlinski komunistični list »Rote Fahne», ki prinaša dopis iz Moskve, v katerem se tako-le opravičuje svoječasna invazija Georgije: Sovjetska republika je prišla v posest velikih petrolejskih vrelcev in velike mreže kanalizacije, po kateri se petrolej transportira. V ruske roke je zopet prišla luka Batum, preko katere se petrolej lahko izvaža.* To pa ni nič drugega nego začetek novega imperializma. Po drugi strani, pravi Parvus, se bo moralo najprej zlomiti od-j;«-.r deisviev. če se bo hotelo državni industriji odpreti polje prostega razvoja. Boljševiki. ki zastopajo to smer. veli pisec, so določeni, da postanejo; duševni voditelji bodočega razdobja nadkapitalizma. Zanimive so tudi perspektive prihodnosti, katere omenja pisec v svojem članku. Na koncu pravi: Rusija bo delavcem znižala plače. Rusija bo stvorila najmočnejšo industrijalno koncentracijo na svetu. Producirala bo milijarderje, katerih bogastvo bo preseglo vse, kar so je doslej videlo in čulo. In Rusija je edina država na svetu, kateri bo mogoče s pomočjo njenega kmečkega stanu stvoriti armado, ki bo na znotraj in na zunaj poslušno orožjo v rokah vlade. Po svetu — Veljavnost volitev v reško konstituanto. Z Reke poročajo, da so se priprave za voltve v konstituanto kakor tudi glasovanje, katerega so se volilci udeležili svobodno in v velikem številu, izvršile v redu in miru. Štetje glasov se je po vseh komisijah opravilo pravilno, ohranil so se tozadevni zapisniki in znani so tudi natančni izidi volitev. Nasilja fašistov so se začela šele zvečer po volitvah, ko se je imel proglasiti izid. Ker so volitve poteklo popolnoma pravilno, je nepotrebno, da bi se ponovile, ker je bil eflj napovedanega glasovanja dosežen s tem, da je ljudstvo moglo izraziti svojo voljo.. — Dr. Springhettl umrl. Voditelj notranjih zadev pri začasni vladi na Reki dr. Elpidij Springhetti je te dni umrl. iBl je 36 let star ter je bil Ze pred vojno občinski svetnik na reškem magistratu. Pogreb se je izvršil na stroške začasne reške vlade. —- V bojih z gornjcšlezijskiml poljskimi vstaši so imele italijanske čete doslej okolu 20 mrtvih ter veliko število ranjenih. Vsled tega je zavzelo italijansko časopisje napram poljski republiki prccej neprijazno stališče. — Razoroževanje Nemčije. Nemški zunanji minister Simon* je govoril v državnem zboru o materijalu, ki ga je Nemčija morala uničiti glasom mirovne pogodbe. Doslej je uničenih: 49.320 topov, 20.350 lafet, 22.037 metalcev min, 87.000 strojnih pušk, 183.494 cevi za strojne puške. 4.767.732 kosov ročnega orožja, pušk in kambink. 227.830 infan-terijskih pušk, 28.000.000 nabitih artilerijskih izstrelkov, 300.000 ton nenabitih artilerijskih izstrelkov, 53,000.000 užigal-cev, 14.700 ton medenine za patrone, 345,000.000 kosov ročne municije ter 18.000 ton smodnika. Ostali material se še uniči. Po izjavi ministra razpolaga Nemčija danes samo še s 1000 topovi in jc torej popolnoma razorožena. — Kari Habsburg se preseli. »Neue Zfiricher Zeitung* poroča, da se Kari Habsburg s svojo družino kmalu preloži iz hotela »National*. Preseli se v kraj po imenu Hertenstein, ki se nahaja v bližini Luzcrna. — Prestopanje iz enega podjetja v drugo je sedaj v Rusiji zopet dovoljeno. Do pred kratkim se delavci niso smeli posluževati te pravice, ki je delavstvu iburžujskih* državah pristopna brez omejitve. — Današnja ruska vlada obstoji iz sovjeta ruskih komisarjev, v katerem jc 22 oseb. Od teh sta dva Rusa, 2 Armenca, 18 pa je Židov. Vojni komisarijat šteje 43 članov. V njem je 8 Litvancev, 1 Nemec in 34 Židov. Komisarijat za zunanje zadeve sestoji iz 17 članov; med njimi je 1 Armenec. 1 Nemec. 1 Litva/-ncc, 1 Rus in 13 Židov. Pravosodni komisarijat šteje 19 članov, med njimi je en Armenec in 18 Židov. Komisarijat za socialno skrbstvo tvori 6 članov, ki so vsi sami židje. — Rumunski dijaki v Milanu. Te dni so dospeli v Italijo romunski dijaki s profesorji, ki so se podali v Italijo na študijsko potovanje Poleg drugih funkcionarjev so sprejeli romunske dijake tudi fašisti, seveda z zastavami. Politične beležke -f- Ptujski župan. Iz Ptuja nam pen ročajo, da so se te dni vršili neobvezni razgovori med demokrati in narodnimi socijalisti, kako bi se dala rešiti kriza v občinskem odboru, ki se ne more konstituirati. Definitivnih rezultatov ti razgovori dosedaj še niso imeli. Pravni položaj je sledeči: Pri ožji volitvi je bila zakonita večina (ker se je udeležilo županove volitve vseh 24 občinskih svetnikov) 13 glasov. Niti demokratski niti socialdemokratski kandidat nista dobila tega števila. Vsled tega volitev ni imela uspeha in je bil gospod Losinschegg nezakonito proglašen za izvoljenega. Vlada mora v varstvo zakona proglasiti to »ugotovitev* za nično, brez obzira, je li bil vložen kak rekurz ali ne. Pričakovati je, da bo vlada to tudi storila in odredila ponovitev ožje volitve. Vesti, da so je to že zgodilo, nc odgovarjajo resnici. -r Proti Radiču in radičevcem. Beo« grajska »Politika* poroča: V poučenih krogih se trdi. da se je vlada odločila za najenergičnejše korake proti antidržavnim agitatorjem na Hrvatskem. Hrvatskemu banu dr. Tomlje-noviču so se v tem oziru poslale obširne inštrukcije. Vsi člani zagrebškega občinskega sveta, ki so na zadnji seji govorili proti državi, se izreče sodišču. V kratkem bo rešeno tudi vprašanje o mandatih Radičeve stranke. Zadevo bo reševal imunitetni odbor v. konstituanti. r-j- Radikalci proti šovinizmu. Beo* grajska »Samouprava*, glasilo srbske radikalne stranke, ostro nastopa proti plemenskemu šovinizmu velikosrb-stva — ali kot ga imenuje čokorilov-ščina — katerega hočejo presaditi v Beograd nekateri napeteži. ki snujejo velikosrbsko stranko in izdajajo »Veliko Srbijo*. »Samouprava* pravi, da ti ljudje v svojem šovinizmu samo škodujejo srbstvu in kompromitirajo srbsko zgodovino iu veliko misijo Srb-stva v osvobojenju in ujedinjenju. Kdor govori o Veliki Srbiji in Veliki Hrvatski, pa naj se imenuje Čok orli o ali lladid, ta dela za malo Srbijo in malo Hrvatsko. Največja Srbija in največja Hrvatska je samo naša uje-dinjena kraljevina, Vsi oni, ki se zbirajo okoli šovinističnih gest, so ljudje, ki jim ni nič do dela. Teh je žal v naši državi mnogo, mnogo; ne znajo delat, pa hočejo biti zato veliki v razdiranju. Za onega, ki hoče delati, ki hoče pomagati na stavbi državnega urejenja. je prostora povsod, kdor je pa nesposoben, ta bo kričal tudi uaprej ob strani. Jugoslovansko - italijanska pe« gajanja. Iz Beograda poročajo, da jo poleg Luja Vojnoviea imenovala vlada kot svoje delegate pri pogajanjih za vzpostavitev kulturnih odnošajev z Italijo rektorja zagrebške tehnike dr. Marija Kiseljaka, rodom Primorca s Sušaka. . -f Sankcije za Bolgarsko. Iz Sofija se javlja, da je francoski poslanik podal bolgarski vladi izjavo, v kateri protestira proti zavlačevanju izvršitve določb mirovne pogodbe. Francoska vlada je izdala šefu kontrolne komisije v Sofiji naredbo, da na,i prisili vlado na izpolnitev vseh določb, v slučaju da bi se Bolgarija branila, oziroma zavlačevala, naj se stvar izved« na isti način, kot v Nemčiji. VEČJA OD NASILJA SOVRAŽ« NIKA, BODI NAŠA POŽRTVOVALNOST ZA TRPEČE BRATE! ZATO BODIMO SLOŽNI V DELU ZA JUGOSLOVENSKO MATICO! «HLAHOL.» Praški »Hlahol*, ki bo 13. maja v j Mariboru in 14. maja v Ljubljani kon-certiral, ima slavno zgodovino za seboj Ustanovljen je bil leta 1891. Njegovi pevovodje so bili: Lukeš, Heller, Kavan, Bedrich - Smetana (slavni češki komponist). Karel Bendl, Karel Knitl, Klička, Douša, Piskaček in Jaroslav Kfička. Sedanja pevovodji dru-mestaik dr. Jaroslav Krupka, oba profesorja državnega konservatorija v Pragi. Po 15 letih svojega obstoja se je »Hlahol* š"le razširil iz moškega zbora v mešani zbor in c tem začel izvajati a capella dela češke literature in velik del svetovnega repertoarja, Izvajal je med drugim ta-le večja dela: Bendl: Kališnici, Elegija, Švanda du-ddk. Po bitve Belohorskč, štenry den, Bratr z Kalicha; A. Dvorak: Dedicove Bile hory, Psalm 149, Stabat mater, Svatebni' kosile, Sv. Ljudmila; Zd. Fi-bich: Jarnf romance, Meluzina: J. B. Foerster: Hymnus andelu, Stabat mate; B. Jeremiis: Mistr Jan Hus; J. Klička: Pohfeb na Kanku, Psalm 47, Pfichod Čechu nafiip, Lumfruv od-kaz; V. Novak: Balladv. Boure. Sva-tebrn kosile; A. Piskaček: MaTja, Kril Svegder, Sv. Vojteh; B. Smetana: Češkd pisen. Od tujih: Bach: H-mol mše; Balakirev: Kantata Glinko-va, E, Bossi: Pisen meni; H. Berlicz: Requiem, Te Deum; Beethoven: Missa solemnis; V. Bruch: Rimska panicki-da, P. J. Čajkovskij: Moskva; F. David: Poušt; Glazunov: Korunovačni kantata; Gounod: Gallia; Grieg: Plav Trigvvason; dr. Hartmann: Večere Pane: Liszt: Christus; dr. K. Loeve: Jan Hus; C. Franck: BlahoslavenstvI. p- Koncert čeških pevcev slavnega društva «Hlahcl» iz Prage obeta postati v Ljubljani velika manifestacija političnega in kulturnega bratimstva med Jugoslovani in Cehi. Pevci in njih spremljevalci, katerih pride blizu 170, ne prihajajo na poset k nam kot kulturni delavci, pevci in reprezentanti češke pevske umetnosti, temveč kot stari iskreni prijatelji Jugoslovanov, ki prihajajo k nam poglabljat kulturno zveze, šc bolj pa utrjevat nerazrušljivo zvestobo Jugoslavije in Češkoslovaške republike. Konstanten stik s češko umetnostjo je nam Jugoslovanom najbolj potreben. Češka umetniška dela morajo postati tudi last našega naroda. Prepričani pa smo, da se bo v bodočnosti tudi politična in državna vez še mnogokrat pokazala za zelo potrebno, da obdrži Slovanstvo v sredini Evrope svojo moč in vsled složnosti veliko veljavo. Poživljamo vso Slovence, da se koncerta v Mariboro in Ljubljani v največjem številu udeleže, niti mal prostorček v dvorani ne sme ostati prazen. Slavnostnega sprejema na kolodvora naj se udeleži vse zavedno slovensko občinstvo in* navdušeno pozdravlja brate Cehe. Vsi oni, ki so bili kedaj pri kakih narodnih slavnostih v Pragi navzoči, naj se spominjajo, kako znajo Cehi navdušeno, prijateljsko, bratsko- in gostoljubno sprejemati svoie goste. Sedaj je dolžnost nas Slovencev, da se odzovemo in pokažemo veliko ljubezen in navdušenje, s katero smo zvezani z brati Cehi. — Vstopnice za koncert v Mariboru in Ljubljani sc že prodajajo. Računamo na zavednost in čut dolžnosti vseh Slovencev. p- Julij Betetto — odklonil ljubljanski angažma. Kot smo poročali, so so vršila med Julijem Bettetom, ki je s tolikim uspehom gostoval na našem odra in gledališko upravo pogajanja za njegov angažma na ljubljanski operi. Pogajanja so končala povoljno, toda g. Betteto jo z ozirom na zadnje gledališke afere in anonimne kritike, odklonil podpis kontrak-ta z motivacijo, da ne more nastopiti na odra. kjer bi bil v doglednem času izpostavljen takim kritikam, ki so se pojavile v zadnjem času v enem delu slovenskega novinstva. — Tako rodi sistematična gonja svoje žalostno sadove, ki nam prete pregnati vse domače moči zopet v tuji svet. p- G. Levar In Glasbena Matica. V svojem pismu, kjer je g- Ivan Levar odpovedal sodelovanje na koncertu Glasbene Matice, utemeljuje g. Levar svoj korak s sledečim dejstvom: Ko je bivši kapelnik »Glasbene Matice* g. Niko Štri-tof začel pripravljati Sattnerjevo »V pe-pelnični noči>, je ponudil solo pnrtijo g. Livarju. ki je obljubil sodelovati na koncertu kot solist brezplačno. Ko ie Niko štritof odstopil, je g. Levar javil novemu kapelniku g. Brczovšku, da ima solo partijo, s čemur je bil g. Brezov-šek zadovoljen. Vendar pa je g. Brezov-šek brez Levr.rjove vednosti ponudil isto partijo g. Romanovskemu. ki je bil pripravljen prevzeti to partijo proti honorarju 3000 kron. To je g. Brezovšek odklonit češ, da je ta honorar prevelik in da bo Levar pel zastonj. G. Romanov-ski se ie čutil prikrajšanega, češ da g. Levar s svojim brezplačnim sodelovanjem na koncertu' »Glasbene Matice* o-škeduje druge pevce. Ko je g. Levar izvedel za to čudno postopanje g. Brezov-ška in čital še napad v Jugoslaviji, je odpovedal sodelovanje na koncertu »Glasbene Matice*, kar seveda ni smatrati kot akt animoprosti proti kulturnemu zavodu kot takemu, ampak kot protest proti nenavadnemu iu v muziš-kih krogih neobičajnemu postopanju. p- Slovenski koncert v Sisku. Poročajo nam: Slovenska koncertna pevka Mira Costaperarija - Devova in pianistinja Marija Schvveigerjeva sta priredili v dvorani Velikega Kaptola v Sisku svoj koncert. ki je imel največji ti«peli. Kritika zlasti hvali Devovo pesmi, ki jih je odpela ga. Mira Devova z neizrecno milino. Pokazala je ž njimi vso lepoto slovenske pe=mi. Tudi Marija Schweigprjeva sc je pokazala- pot prvorrdna pianistinja visoke muzikalnc izobrazbe in globokega umevanja. » p Predavanje Jugoslovanke v Ameri-•ki. Gospa dr. Jelka Peri<:. ki Fe je že v Dubrovniku odlikovala s svoiim l-iiitiir. nim delovanjem, je v zadnjem času .*J>-solvirala v Ameriki vrsto dobro uspelih predavanj. V »Literarv Womens Club» v C-hicagu je predavala o odnošajib Jngo-slavije in Italije v jadranskem vprašanju. O isti trmi j* prodavala na North TTe-stern Dr.iversitv ter v drugem predavanju o temi »Mišljenje v Jugoslaviji o Ameriki*. V Western Universitv Club for foreign sruuents pa je gospa dr. Peric govorila o dijaškem življenju na evropskih vseučiliščih. Kakor poroča »Nova doba?, bo ta dična Jugoslovanka nadaljevala v Ameriki svoje delovanje v korist svojega naroda in svoje domovine. NARODNO GLEDALIŠČE. Drama: Sreda 11.. Nušič: »Navaden Človek*. Red A. Četrtek 12.. Shavr: »Androklns in lev». Po znižanih cenah. Izven. Petek 13.. Nušič: »Navaden človek*. Red E. Sobota 14.. Sha^r: »Androklus in lev». Red B. O p er a: reda 11.. Massenet: »Thais*. Red E Četrtek 12., Thomas: »Mignon«. Gostovanje g. Julija Betctta in ge. Pavle Lovšeiove. Red C. Petek 13. zaprto. Sobota 14.. Smetana: »Dalihor*. Gost* vanjo g. .Julija Betteta. Red D. "edelja 16., Puccini: »Tosca». Izven. Ljabljana, 10. maja. * Vsem cenjenim dopisnikom. V vo-|ni več naš in mi na moremo svobodno lilnem boju smo prejeli od svojih pri-J na svoje gore. In vendar pride z njih jateljev mnogo dopisov, toda vsled pomanjkanja prostora in radi kratke ga časa nam ni bilo mogoče priobčiti niti polovice doposlanega materijala Tako so morali izostati zanimivi dopi si iz Radovljice, Trate, Trtica, Kranja itd., ki so bili že postavljeni, pa morali iz zgoraj navedenih vzrokov iz-ostati in so sedaj izgubDi svojo aktu alnost. Cenjene dopisnike prosimo, da nam oproste. — Uredništvo »Ju tr a». * Inšpekcijsko potovanje. Šef celokupne varnostne službe v državi mi nistrski načelnik Ž. L a z i č in koman dant orožništva general D i m i t r i j e v i č sta prispela na svojem in spekcijskem potovanju v Ljubljano ter sta si danes ogledala ureditev varnostne službe pri deželni vladi Ljubljani*. Zvečer sta visoka državna (unkcijonarja posetila v spremstvu deželnega predsednika drja. Baltiča operno "gledališče. Jutri se odpeljeta v Celje in Maribor. * Pomočnik ministra financ v Ljub Ijani. Danes je dospel v Ljubljano po-močnik ministra financ dr. K o • strenčič. Dopoldne je posetil de želnega predsednika, nakar se je vršila pri deželni vladi konferenca < raznih finančnih vprašanjih. Popoldne je gospod pomočnik obiskal delegata ministra financ drja. Savnika. s katerim je dalj časa konferiral. Dal si je predstaviti posamezne oddelne šefe finančne delegacije ter se je informiral o poslovanju delegacije. Zvečer se je dr. Kostrenčic vrnil v Beograd. * K sprejemu princezinje Jelene v Ljubljani se nam dodatno poroča, da je pozdravil v imenu deželne vlade princezinjo gosp. poverjenik Ribnikar, ker je bil gosp. predsednik dr. Baltič iz Ljubljane odsoten * Kdo je gospod Losinschegg? Iz Ptuja nam pišejo: Gospod Losinschegg. ki naj bi bil po milosti narodnih socialcev, ptujski župan, je star nemškutar. Po poklicu pek. je bil od nekdaj vemi sluga in častilec svojega »velikega* stanovskega tovariša Orniga. Gotovo pa je, da si tudi najzagrizenejši ptujski nemškutar-ji niso nikdar predstavljali, da bo Losinschegg mogel postati Ornigov naslednik. Ima namreč nekatere, recimo, neprijetne lastnosti, ki ga usposobljajo morda za kakšno drugo funkcijo, nikakor pa ne za načelnika ptujskega mesta. >7e le v nacionalnem, tudi r moraličnem oziru je njegova kandidatura razžalitev 7.a Ptuj. Losiuschegg je znan narodnim ljudem kot strastni nasprotnik Slovencev iu Jugoslavije in ker se dostikrat ■nihaja v »nenormalnem* stanju, govori iz njega prav pogosto odkrita mržnja proti vsemu, kar je slovensko. Še danes hodi, kakor f nekdanjih lepih časih, ven na kmete ter zabavlja pri starih znancih čez vindišarje in njihovo spnfano državo. »Jugoslavija* je sedaj objavila dolgovezen članek o županski volitvi, ki napada demokrate — namesto da bi branil postopanje narodnc-socialnili voditeljev. še več, v članku sprejema pisec izvolitev g. Losinschegga kot gotovo dejstvo ter ga skoraj da pozdravlja — kot socialista, akoravno dobro ve. da je Losinschegg toliko socialist, kolikor narodnjak in Jugoslovan. * Najboljši odgovor. Kakor se nam Javlja iz Ptuja, je že okoli 80 pristašev narodno - socijalistične stranke priglasilo svoj izstop iz stranke, ker se "ne strinjajo s takliko stranke pri zadnjih županskih volitvah v Ptuju. * Akademično društvo «Triglav.» Na semestralnem občnem zbora Jugosloven-*kega akademičnega društva »Triglav* je bil za letni semester 1920./1921. izvoljen sledeči odbor: Ambrožič France, cand. med., predsednik: Arh Joža, cand. med., podpredsednik: Oraš Igo. cand. ing. for., tajnik: Medic Joža, cand. ing. for., blagajnik: Krebelj Peter, cand. ing. for.. knjižničar: Jakš;. Joža. cand. med., gospodar; Guzelj Vlado, cand. med., arhivar: odl>. namestnik: Šinkovec Bogomir, cand. ing. for. Revizorji: Švajger Drago, cand. med.. Šlanrter Joža. stud. ing. for. Častni sod: Mušič Drago. cand. med., Švaiger Drago, cand. med., šlander Joža, stud. ing. for.. Medic Stane. cand. med., Demšar Karel, cand. med. * Kolo jugoslovanskih sester prosta koroškega begunca primerne službe. Absolviral je sadjarsko, vinorej-•>ko in poljedelsko šolo in ima 10 let praktičnega službovanja na privatnih in državnih veleposestvih. Ponudbe naj se vpošljejo bivšemu oskrbniku Ivanu Uratniku. Trušnje, občina Va-ženberg, okraj Velikovec. * O morali in dvojni morali predaja danes, v sredo, ob 8. zvečer na šentjakobski šoli ga. Marica Bartol-Nadliškova. Dobrodošel vsakdo. Prispevki za pokritje troškov se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi »Splošno slovensko žensko društvo*. * Za 'Jugoslovansko matico. Dne 1. maja je nabral učitelj Simon Kerb-ler v veseli družbi v gostilni Urh r:a Ptujski gori v prid Jugoslovanski matici 208 K. Posnemanja vrednemu hvala! * Narcise s koroških gor. Naše gore *o ozelenele v novi pomladi. Lani so se ponosno gledale na sever in ju;r k nam pozdrav. Narcise s koroških gor pridejo te dni v Ljubljano, da se bodo prodajale v nedeljo v korist »Gosposvetskega Zvona*. — Sprejmimo njih pozdrav. Saj nam prinašajo pozdrav naših bratov, prihajajo k nam z naših lepih gor in nas spominjajo. da grob ni grob — ako mi ne pozabimo nanj; zato naj naBinko šti vsak Slovenec kupi vsaj eno koroško narciso, v znak, da nismo poza bili lanskega poletja, ko smo še svobodno hodili po svojih gorah. Narcise koroških gor. Naši bratje jih nam pošiljajo, da na« opozarjajo nase. Sto rili so svojo dolžnost — storimo jo tudi mi. Vodovodna naklada v Ljubljani. Veljavnost naredbe deželne vlade dne 30. januarja 1921 glede pobiranja 15odstotne vodovodne naklade Ljubljani je podaljšana do konca koledarskega leta 1922. Čevlji za invalide v Ljubljani, Članom in članicam poverjeništva splošne organizacije vojnih invalidov, vdov in sirot za Ljubljano in okolico se naznanja, da se od 11. maja naprej dobijo čevlji po znižanih' cenah v pisarni organizacije v šentpotrski vojašnici, pritličje št. 3. V poštev pri dejo v prvi vrsti oni, ki so jih že naročili. Čevlji se oddajajo le članom in članicam proti takojšnjemu plačilu. * Za zgradbo Sokolskega doma v Ljubljani so darovali: br. Lev Vasič 1000 K; bratska družba, zbrana pri br. Kozaku 800 K: br. Franc Zaje, mesar, daroval 50 kg prekajene slanine za delavce. tn Sokol I. v Ljubljani opozarja vse člane, da je na trgu Tabor več tisoč metrov prvovrstne rodovitne zemlje brezplačno na razpolago. Interesentje naj se javijo z vozili na licu mesta. — Obenem vabimo Sokolstvu naklonjene gospodarje konj in voz. da priskočijo društvu na pomoč pri odvozu nerabnega materijala in pri dovozu gramoza. — Odbor Sokola I. £m Marenberški Sokol je imel v sredo svoj občni zbor, na katerem je po izvolitvi novega odbora predaval starosta mariborske sokolske župe dr. Reisman o programu in ciljih sokol stva in njegovih nalogah na meji. * Mariborski drobiž. Strojevodji Hahnreichu je bila ukradena iz stano vanja denarnica s 440 K. — Marija Kamenšek iz Konjic je odnesla nekemu Pavšiču iz spalnice več metrov tkanine. — Za 10 let je bil izgnan iz Maribora avstrijski državljan Josip Stross. —1 Pokvarjena mladina je razbila šoferju barona Montebello 600 K vredno šipo. * Mrtvoud je zadel v pondeljek Antona Majheniča. stanujočega v Gajevi ulici 9 v Mariboru. Našli so ga mrtvega v postelji. / Iz Trbovelj. Na izvanrednem občnem zboru prostovoljnega gasilnega društva v nedeljo, dne 8. maja pod predsedstvom častnega načelnika g. G. Voduška, so bili izvoljeni enoglasno v predsedstvo: za načelnika g. Franc Dežman, trgovec in posetnik v Trbovljah; za poveljnika g. Franc Kajtna, občinski tajnik v Trbovljah; za poveljnikovega namestnika g. Juro Naglav, rudniški uradnik. Častni načelnik g. G. Vodušek je govoril gin-Ijivo posmrtnieo umrlemu načelniku gosp. Ivanu Kramerju. Z velikim odobravanjem se je sprejel predlog, da se pokojnemu ustanovniku in tridesetletnemu načelniku gosp. Ivanu Kramerju vzida mramornata spominska plošča v našem »Gasilnem domu*. * Obnova Beograda. Od posojila 850 milijonov dinarjev, katero je država uajela pri »Narodni banki*, se glasom sklepa ministrskega sveta porabi 100 milijonov dinarjev za gradnjo državnih poslopij v Beogradu in za podporo onim. ki v smislu naredbe o obnovi Beograda zidajo nove ali obnavljajo in popravljajo stare hiše. * Musiirnanski izseljeniki se vračajo v 'Jugoslavijo. V ministrskem svetu se je v soboto popoldne razpravljalo med drugim tudi o muslimanskih izse-Ijenikih, ki so izražali željo, da l>i -e smeli povrniti v našo državo. V dobi balkanske in svetovne vojne so se bili izselili v Malo Azijo. Ministrski svet je po kratki debati privolil, da se ti izseljeniki zopet vrnejo v Jugoslavijo. * Novi arnavtski napadi. Ne daleč od samostana Dečala na Beli Klisuri jo prišlo, kakor poroča »Skopljanski privredni Glasnik*, do borbe z Arnavti. Arnavtska tolpa 150 do 200 mož je preko meje že precej daleč vdrla, ko je naletela na naše obmejne čete. V borbi je padlo 42 Ar-navtov. ustali pa so sc umaknili v Albanijo. Značilno je, da so Arnavti vdrli istega dne, kakor so na vzhodu bolgarske čete vpadle v našo državo. Tudi je značilno, da je ponoči pred napadom letel aeroplan z bolgarske strani preko našega ozemlja v Albanijo. * Ogenj je popolnoma uničil v nedeljo obširno gospodarsko poslopje posestnika Josipa Rajšpa v Sv. Barbari v Slov. goricah. Zgorel je tudi svinjak s 0 mladiči. Zažgal ja pastir, ki je hotel streljati s ključem, škoda znaša okoli 100.000 kron. zavaroval- NEKOLIKO PODATKOV O PROGI I ljana—Reka (208 km') skupno 5 ur do KOČEVJE - MORAVICE. |Reke, in 11—12 ur do Splita. V toliko , . . „, , i večji meri velja razlika za tovorne Citamo sedaj večkrat v naših listih v]ake Tovor potreboval iz Ljublja krajše in daljše razprave o prednostih L0 na Reko en ^ v Split najmanj oziroma nedoetatkih podaljašnja ko- Ljva ^nj čevske in pa belokranjske železnice. Smo mnen;, da ste „be progi za Gre se kakor znano za primero med na8 potrebnf, toda časovno ima vsled pnpma Kočevje-Moravice m Črno- o Jsailih razmer kočevgka prvenstvo melj-Ogulin. Ena stranka hvali belo- Uj bomo v Sloveniji itak potrebovali kranjsko progo kot edino z^Lcavno -w raznih ozirov vcč prog< k-i hodo ve. - druga stranka takorekoc ne reagi-K^ QStale dele .Jugoslavije z nami ra mnogo. Katera proga je bo ja je Smatramo< da bo kočevska proga v nekaj letih zgrajena, nato pride na- je nujnejša. Lahko trdimo, da je iz stališča sedanjih razmer kočevska proga vrednejša, da se postavi takoj. Argumentiranje s tem, da Reka ne bo naša in da bi celo luko Baroš izgubili. sto druga proga. Obe boste v našo korist. \ ________= Izvoz žita Ker se je izboljšalo stani točno; posebno pa ako se pomisli. I nje setve in s tem odpadla nevarnost da danes Ogulin in Split tudi še nista pomanjkanja hrane, je sklenil ministrski spojena in tudi Še najmanj 1—2 leti svet na predlog finančnega ministra Kune bodeta. Tudi nikdo še ne ve, če- manudija, da se dvigne prepoved izvo-gava bo Reka in kako bo z luko Ba-1 ™ pšenice, pšenične moke. Tako je zo-roš, ker opažamo, da se marsikaj vrši P«* ustvarjen oni položaj, v katerem drugače, kot je kakšna mirovna po- smo se nahajali pred izdano prepoved-godba sklenila. Na vsak način je Slo- jo- 0(1 slovenskih gospodarskih krogov veniji "morje preko Reke bližje nego doznavamo k temu. da si je sosedno mo- preko Splita in nezmiselno bi bilo voziti naš tovor preko Ogulina morju takorekoč notri do Splita. Računajmo! Proga Ljubljana—Split preko Črnomlja ima dolžino 508 km semstvo, ki je doslej kupovalo pri nas Qb j žito in moko, nabavilo žita iz Amerike in Japonske. Poroča se nam. da so kupile razne tržaške tvTdke na Japonskem moko po Od te proge je še v gradnji kos med , 12 * 50 vin postavljeno v Trst. Ta mo Gospičem in Kninom; kredit za črno-1v Jm pnbllZ,n°_^Z melj—Vinico—Ogulin še ni dovoljen.! Takrat ne bomo mogli več konkurirati __. , . i v Trstu. Tudi ameriška moka se že bli- £La 1K počasi oni ceni. M bo mogla uspešno lepa, direktna proga, toda koliko pa ' ^ZTZ jo je ki je premenjena za orzi promet. -avi ,ami vkljuh naSi uvozni carini. Da- Ljubljana-Novo mesto ima dovoljeno ^ carina ^ dinarjev T sre. najvišjo brzino 40km na uro, od No- bru Jna 100 kg komaj še ščiti domači vega mesta do Črnomlja se nahajajo dukt Pri malem zviSanju ameriških klanci do 23%«. Nato bi prišel resi oziroma pri zboljšanju naše valute, lep, raven kos do Vinice in od tod bi imela uvozna carina ja prizadevanje Podgoričanov je takratnrl vlada otvo-rila v Podgorici novo poljedelsko šolo, ki je ravno tako lepo prospevala do začetka svetovne vojne. Predi kratkim so prinesli beograjski listi vest, da se poljedelska šola v Podgorici n|a novo otvo-ri. Za Črno goro bo taka ;šola prinesla gotovo obilo koristi. »= Balkanski vlak praikeg)} vzorčnega veletrga. Kakor smo že poiočali, odpošlje direkcija pražkega velel rga poseben vzorčni vlak na Balkan. Potovanje bo trajalo šest tednov, pot je čioločena sledeče: Jassv, Galac, Bakanjžt, Ruščuk. Varna, šumla, Plevna. Sofija^ Odrin, Niš, Skoplje, Beograd. Novi Slad. Zagreb, Ljubljana in čez Maribor nazaj na Češko. V prvi vrsti bo vsebovnala razstava, v vlaku vzorce onih prednietov. ki jih Balkan največ potrebuje, poljedelske mašine, orodje, lokomotive, vagone, že-leznino, porcelan, steklo, stusklene izdelke. čevlje, mineralna olja, gumbe, tekstilno blago itd. Borza 10. ntaja 920 1356 1365 900 905 1826 930 950 381 384 1950 1995 9700 9775 450 455 618 13Č0 620 790 830 655 5900 tem vidimo, da je treba zgraditi na vanje po pragovih ostalih artiklih ni ničesar posebnega. novo še največ 44 km (po najdaljši Pr°meta ni varijanti) ter pregraditi 70 km, med = Hmelj. Cene hmelju na Ceskem so tem ko se mora pregraditi za ^poMev zadnjih 14 dneh odloOO do ----- - - - 8 - 1 ' 1600 č. K na 1700 do 1800 č. K za 50 Ljubljano—Split skupno 208 km ter nanovo zgraditi 39 km od Črnomlja do ¥ Ceyne 80 f®06-1 tnJn«- knP^ J ^ Ogulina in 110 km od Gospiča do Km- n^m Casu vsled z^,saflh cen malo. Na nI Račun je jasen, da je momentano PolJ". hmcIJa ^ncano, tudi celotni spoj Ljubijana-Reka hitrejšel*"1*?* (^ogov) m navijanje žice p in cenejši izpeljiv nego Ljubljana— 1)0 ^ ?! Z\r'TT- Split. S tem moramo računati, četudi i T vrt0,v]1n' K^er mu rano veMDa' men nismo načeloma niti proti spoju Crno-|ze n m' nomelj-Ogulin Potreben bo tudi.|za a v Tivtu. Dne 25. raaja t. se osobito, ko bo liska zelezn.ca končana J bo ^ ponudbena licjta(.ija ^ nabav0 Tedaj šele bo stopilo to vprašanje v odločilni stadij Kar se tiče proge Kočevje—Moravice je mišljenih tam več varijant. In- raznega materijala za arzenal v Tivtu. Ves maferijal je uvrščen v tele skupine: 1.) Štofi za zastave, platno i. dr.; 2.) električni materijah 3.) kemijalije: 4.) grad l>p naši domovini —- letos ua sever'uma ua 1000 kron. teresenti lokalnih krogov si žele eno LPni inaterijai: 5.1 les: 6.) barve; 7.) po-vanjanto, tranzitni interesi govore za tro5ni materijal: 8.1 mizarsko in brodo-drugo vanjanto. ki bodi krajša, manj graditbeno orn,ijc; 9.) vijaki, žeblji, cve-hribovita in naj spaja samo Kočevje ki; 10.1 pločevina in železo. — Ponudbe - Moravicaini. Opišimo na kratko obe. U, posiati do 25. maja t. 1. do 12. ure Da se pripoji celo slovensko jiokra-1 opoludne upravi arzenala v Tivtu. Najino ob Kolpi na že obstoječe omrežje vesti je poedine in skupne cene za ves proti Ljubljani, odnosno Reki je na- materijal in za poedine skupine. Podrob-men prve varijante, ki se dotika več ni pogoji, množine in vrste blaga, vzorci važnejših krajev kakor Banja loški itd. se morejo vpogleda« pri gori ime-okoliš, Brod na Kolpi itd. Kdor pozna novani upravi in pri ministrstvu vojne bogastvo omenjenih krajev mi prago- in mornarice v Zemunu. pri mornariški zdili osobito mehkega lesa. ki segajo postaji v Zagrebu ali pri delegatu mor-od Kočevja do Čabra. ob celi Kolpi narice v Splitu. En izvod razpisa, pogo-obojest-ransko, ta ve ceniti to varijan- je v in seznamov blaga, ki ga je dobaviti to iz gospodarskega stališča: saj bi da- je v pisarni trgovske in obrtniške zbor jala najmanj 20.000 do 25.000 vago-lnico v Ljubljani interesentom na vpo-nov lesa na leto za eksport proti Reki. gled. Zbornica pa" nima na razpolago Ako pripojimo k temu še kočevske i/i prepisov, ki bi jih mogla interesentom ribniške gozdove, ki dajejo letno tudi izročati, okoli 20.000 vagonov lesa. dobimo že = Praktično črnilo. V Bjelovarju je iz-tu ogromen lokalni promet. Ta vari- umil Vekoslav Malešič nove vrste črnilo, janta ima dolžino nekako 44 km. Z ki ima to prednost, da se sproti posuši, ozirom na tranzitni promet, ne oziraje tako da je pivnik nepotreben. Vrhutega se na pravkar navedeno kolpsko do-1 se tudi radirati ne da. lino in možnost njene eksploatacije sc je sestavila varijanta Kočevje - Srp-ske Moravice. Ta ne tangira nobenih krajev in ima dolžine 38 km. Vsekakor je gotovo, da bodo detajlna transiranja prinesla kmalu razjasnitev tudi v tem zmislu, ali sc naj odloči za lokalne interese spozena z tranzitnimi, ali pa samo za tranzitne negledc na lokalne. Po našem mišljenju ne gre zametavati nobenih. Zakasnitev, ki bi nastala tranzitnemu tovoru bi bila malenkostna (le O km razlike.) Obe progi sta mišljeni kot glavni progi s težkimi tirnicami, dolgimi postajami, tako da bi bilo zadosti prostora za vse. — Točili računi nam kažejo. da l>i potreboval brzovlak Ljub- '= Podružnica Narodne banke v Bosanski Dubici. V Bosanski Dubici sc je osnovala z glavnico 500.000 kron podružnica Narodne banke d. d. Nominale delnice znašajo 200 kron. = Podružnica zagrebške komercijalne banke v Sarajevu. Komercijalna banka v Zagrebu, ki je nastala iz hrvatske banke za male posestnike, je otvorila v Sarajevu svojo podružnico. = Pogodba z veletrgovino Mechters-heim razveljavljena. Ministrstvo za šume in rude je razveljavilo pogodbo z lesno veletrgovino Mechtersheim August v Vi-šegradu v Bosni, ki je bilo ustanovljeno i glavnico 750.006 kron. Izkazalo se je namreč, da je bilo podjetje navadna Steinbeissova podružnica. Zagreb, devize: Berlin 203 — 20*, Italija 685 — 703. London 546 — 558.50. Newyork 134 — 135. Praga 192 — 192.50. Švica 2445 — 2470, Dunaj 3S.15 — 24.50. Pariz 1120 — 1130. Budimpešta 70 — 70.50. Valute: dolarji 133 — ^..carski rublji 50 — 60, češkoslov. krone 191 — 195, funti 542 — 544, napoleondori 470 — 474, marke 208 — 210, lire 675 — 678. turške zlate liro 500. denar blag Banka za Primorje > > » Hrvatska eskomptna banka . Ljubljanska kreditna banka • Eksploatacila drva » ■ ■ * Slavonia s > • » • t • » Trgovsko-obrtna banka i » Jadranska banka » • • ■ « Praštediona . . • »> » Rečka pučka banka . »'*»■*» Banka Brod na Savi ■ > > Gutman Narodna banka > ■ • » « Srpska banka . • • ». « . Slovenska eskomptna banka Dubrovačko parobrodno dr. Beograd, valute: dolarji 33.50 — 33.70. funti 135 — 137. franc. franki 274 — 278, ital. lire 168 — 170, leji 56 — 57, levi 42 — 43, marke 51.50 — 52, češke krone 48 — 48.50, avstr. krona 6.20 — 6.30, drahme 180 — 190, napoleondori 118 — 118.50. Devize: London' 137 — 137.50. Pariz 278 — 280, Praga 48.25 — 48.50, Dunaj 6.10 — 6.15, Berlin 51.50 — 51.75, Milan 172 — 173. Curih, devize: Berlin 8.525, New-vork 563, London 22.42. Pariz 46.70, Milan 28.60. Praga 7.80, Budmipešta 2.85, Zagreb 4.125, Bukarešta 9.30. Varšava 0.66, Dunaj 1.30. Dunaj, devize: Zagreb 409 — '413, Beograd 1631 — 1651. Berlin 855 — 860,. Budimpešta 278.50 — 281.50. Bukarešta. 930 — 940. Londnn 2240 — 2260. Milari 2850 — 2870, Netvvork 560 — 564, Pariz 4630 — 4670, Praga 781.25 — 787.25, Sofija 665 — 6175. Varšava 61.50 — 63.50, Curih 9975 — 10.025. Valute: dolarji-555 — 559, ievi 655 — 665. marke 855.50 — 861.50, funti 2220 — 2240. franc. franki 4620 — 466C, lire 2840 — 2860. dinarji 1626 — 1646, poljske marke 63.50 — 65.50. leji 920 — 930. carski rublji 162 — 168, švic. franki 9875 — 9925? češko-slov. krone 782 — 78S. Praga, devize: Berlin 107.75 —• 109.25. Curih 1278.50 — 1281.50. Milan 359 — 361, Pariz 584.50 — 587.50. London 284 — 286, Newyork 71 — 72, Beograd 206.50 — '208.50, Bukarešta 118.87 — 121.37, Sofija' 87 — 88, Dunaj 12.12 — 13.12. Varšava 7.87 — 8.87, Zagreli 51.37 — 52.37, Budimoešta 36.25 — 37.25. Valute: marke: 107.75 — 109.25. švic. franki 1273.50 — 1276.50. lire 356 — 358, franc. franki 581.50 — 584.50, funti 282 — 284. dolarji 70l50 — 71.50, dinarji 20O — 202. leji 118.87 — 120.37, levi 83.25 84.25. avstrijska krone 12.12 — 13.12, poljske marke 7.87 — 8.87. Berlin, devize: Italija 330.65 — 331.35, London 258.20 — 258.80, Newvor!č 04.68 — 64.82. Pariz 539.45 — 539.5-". Švica 1148.85 — 1151.15, Dunaj 13.&55 — 13.895. Praga 98.65 — 92.85, Budimpešta 32.46 — 32.54. Zagreb, 10. inaja. Koruza franko Zagreb 450. oves franko Baranja 434.50 — 440. Moka nularica franko Zagreb 1520. moka 2 1380. Vremensko poročilo _ Linhltaiia 306 m rad morjem O a J ti I 3 - - " S c ! O oo -nž *■ i H® E g V«trori H" Nebo 1 ™ 10. maj 7. ori ! 1«. uri 797-7 735*9 21. ari! 736-8 »•S 23-5 I5.7| ti. »vzh. »I. «7Xp. b t Snsdn a včerajšnja temperatur* 16.8, normalna J3-< Vremenska napoved: v. topo, lokalne nevihte Solnce vzhaja ob 4-31 zahaia ob 19-20 EastniK in izdajatelj Konzorcij ,Jutra". Odgovorni urednik Vit, F. Jelene štev. 8 je izšla v povečanem oDsegu z zelo bogato in zanimivo vsebino. „Njiva" je najboljša in najceneja slovenska revija in stane za naročnike ,Jutra" le 60 K letno (20 številk po 24 strani). Iz 8. številke: Dr. Alojzij Zalokar: Vojna, mir in naš narodni podmladek. Hugb Conway: Iz l eme v luč Roman. Dasi je redko videvala brata, mu je bila strastno naklonjena in je t lila močno vzradoščena, ko ji je Cen<;ri povedal, da ga kličejo posli za :nekaj časa na Angleško in da gre l;ihko z njim. Naveličala se je že Macarijeve trdovratnosti, še bolj pa si je želela videti zopet brata. Da bi svoje številne politične prijatelje lahko sprejemal ob katerikoli uri po dnevi in po noči, si je Ceneri najel celo hišo za nekaj časa. Pavlina je bila silno ozlovoljena, ko je spoznala, da je bil eden prvih obiskovalcev Macari. A njegova prisotnost je bila za Cenerija tako neobhodno potrebna, da je stanoval pri njem v Aoracevi ulici. Ker je tudi zdravnikova služabnica stara Tereza bila pri njih ter jim stregla, je bila izprememba za Pavlino kaj majhna. Macari je še vedno brez uspeha zasledoval dekle. Malone obupan je naposled sklenil, da poskusi njenega brata pridobiti za sebe. Mislil je, da bo Pavlina iz ljubezni do Antona navsezadnje uslišala njegove prošnje. Sicer ni bil poseben prijatelj mladeniev, ker pa mu je nekoč izkazal veliko uslugo, se je čutil opravičenega, da ga naprosi pomoči. In ker je vedel, da sta bila brat in sestra brez denarja, se je še manj obotavljal s tem. Obiskal je Antona, ki je bil po vsej priliki ponosen, drzovit in ne posebno prijeten človek, se je nad to predrznostjo smejal ter ga odslovil. Revež, da bi bil vedel, koliko ga je imel veljati ta smeh! Šele odgovor, ki mu ga je Macari dal v svoji togoti pri odhodu, je je bržčas odprl Antonu oči, da je spoznal v kakšni nevarnosti je bilo njegovo premoženje. Nemudoma je pisal stricu in zahteval, da takoj uredi celo zadevo. Če bi pa odlašal, se je hotel obrniti do odvetnika in celo do sodišča, če bi bilo treba. Prišel je trenutek, ki se ga je Ceneri toliko časa bal, ga tako dolgo odlašal; vendar še ni hotel prostovoljno priznati, kakor je nameraval, ampak ga je bilo treba prisiliti do tega. Sicer ni vedel, dali pride pred angleško ali italijansko postavo, bil pa je prepričan, da bi Anton takoj storil vse korake, da ga primejo. Če tudi bi se to zgodilo samo začasno, bi mu prekrižalo vse načrte, ki jih je zdaj snoval. Zaradi tega je bilo na vsak način treba Antona Marcha vsaj za nekaj časa potolažiti in spraviti s pota. Zatrjeval Ini je svečano kakor umirajoč človek, da ni imel v mislih strašnega sredstva, ki je naposled to doseglo. Pretuhteval je mnoge načrte in se je konečno odločil za enega, ki je bil sicer težaven in prav drzen, a je obetal največ uspeha. Njegov namen je bil speljati Antona s pomočjo prijateljev v inozemstvo ter ga vtakniti za nekaj mesecev v norišnico. Začasno seveda samo, pa čeravno Ceneri tega ni izrekel, ni- malo ne dvomim, da bi bil mladenič moral odkupiti svojo prostost z obljubo, da odpusti poneverjenje zaupanega denarja. Ta načrt je bilo treba hitro izvesti. Macari, ki je obljubil mladeniču maščevanje, mu je bil takoj pripravljen pomagati po močeh. Petrov človek z brazgotino, je bil doktorjev z dušo in telesom. Stara služabnica Tereza bi na povelje svojega gospodarja izvršila vsak zločin. Potrebne listine je bilo mogoče dobiti ali ponarediti. In dogovorili so se, da zvabijo Antona v hišo v Aoracevi ulici, katero bi mogel zapustiti le kot norec pod varstvom zdravnika in njegovih strežajev. Podel, iz-dajsk je bil ta načrt in njegov uspeh prav dvomljiv, ker je bilo treba prepeljati žrtev v Italijo. Kako naj bi se to zgodilo, mi Ceneri ni pojasnil — morda še sam ni bil izdelal vseh podrobnosti — morda so hoteli mladeniča opojiti z opojnimi sredstvi— morda je računal na njegovo silno razburjenost ob pojasnenju pravega stanja premoženja, ki bi opravičevala trditev, da ni pri zdravi pameti. Predvsem je bilo treba zvabiti Antona v Aoracevo ulico in to ob uri, ki bi bila primerna za izvršitev naklepa. Ceneri je pripravil vse po-treno, dal zaveznikom navodila, nato pa je pisal nečaku proseč ga, da pride tisto noč k njemu ter izve vsa pojasnila glede premoženja. Morda je Anton manj zaupal stricu in njegovim tovarišem, kakor so mislili. Vsekakor je odgovoril, da povabila ne sprejme pač pa on po- vabi strica, da njega obišče. Nato so po Macarijevem nasvetu vpora-bili Pavlino, da zvabijo z njeno nedolžno pomočjo brata v usodepol: no hišo. Ceneri je izjavil, da mu je prav vseeno, kje se naj sestanek vrši, vendar ga je vsled zaposlenosti odložil za dan, dva. Nato je na-svetoval Pavlini, da bi bila prav ugodna prilika za njo, da prebije nekaj časa z bratom skupaj, češ da ima opravke, ki ga bodo zadržali do poznega diugega večera — in je najboljše, da ga med njegovo odsotnostjo povabi na obisk k sebi. Ker pa bi tudi on jako rad govoril z Antonom, naj ga bi skušala zadržati do njegove vrnitve. Pavlina je pisala nič hudega sluteč bratu in ga je prosila da jo pride obiskat, ker bo do pozne noči sama doma, ali pa naj jo popelje na kako zabavo, če mu je drago. Sla sta skupaj v gledišče in bila je že polnoč, ko jo je pripeljal nazaj v Aoracevo ulico. Ni dvoma, da ga je pri tem prosila, da še malo časa pri njej ostane —morda zoper njegovo voljo. Udarec, ki je sledil, je bil strašen za dekle, a še vse hujši je moral biti, ko je spoznala, da so ga ravno njene prošnje zvabile v smrt. Nekaj časa sta bila brat in sestra sama, zatem pa je prišel Ceneri in njegova dva prijatelja. Anton je bil videti nevoljen spričo tega sestanka, vendar se je povsem dostojno vedel in je vljudno pozdravil strica; samo Macariju je pokazal hrbet. Ceneri ni imel v svojem načrtu nobenega namena rabiti silo v Pav-linini navzočnosti. Vse pa se je ime- lo zgoditi, ko bi Anton nameraval oditi. (Dalje prihodnjič.) _ 801 Odprto pismo g. predsedniku dež. vlade za Sloveniji 7 Ljubljani Cenjeni g. predsednik! Dne 27. aprila 1921 se je obrnil pod* pisani v odprtem pismu na g. poverjenika za socialno skrbstvo in 29. aprila ustno na g. referenta tega oddelka zaradi ureditve njegove stanovanjske zadeve. trajajoče že več kot pol leta. Obljubila se mu je takrat ugodna re. šitev v obliki obojestifcske zamenjavo stanovanja s prizadetim vodjo šole pri Sv. Petru. Vsled te obljube je bil podpisani prepričan. da je ta stvar končana. Ali kakšao razočaranje; dne 7. t. m. je pričel stanovanjski urad *da capo 3l fine* svojo eksperimentaeijo na osebi podpisanega, določujoč mu dve stanovanji v izbiro. Pri ogledu teli stanovanj je bilo eno že oddano nekemu g. nadučitelju in drugo določeno za nekega skladiščnega slugo. Potemtakem za podpisanega zopet nič. Ker pa nimam več potrpljenja re?pek-tirati tako postopanje, dovolim si Vas«; blagorodje poklicati na pomoč ter zaprositi. da blagovolite to zadevo nakazati v končno rešitev. Z odličnim spoštovanjem Vladimir Vajda pristav drž. železnice, Ljubljana 7. 3rt. kolodvor. * Za vsebino je uredništvo odgovora* !e v toliko, kolikor zahteva zakon. Schicht Skozi desetletja izkazalo se je v.zttsii pomoči .Sdiichf™ milo" znamka »jeleni. NJ«wa k»ko»ori. tz«ktnoa ta vr«^ imoinosfcprlhrtni timotorlbanja tn milo pere v mltfni rodi bolje, kot-mnoga toga mila v vrtet. Pattte le- rtB eoftio varstveno ^mamko! v Zastopstvo za Slovenijo ima-tvrdka 7 Globočniknn dntg v f&b&tm. 593 6-6 Schicht m* Obl. konces. zavod za pokončavanje podgan, miši in mrčesa, Kolodvorska ulica Št. 39. 415 52—27 Obvestilo. Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova čela iu popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Turtstovski čevlji domačega izdelka. 634 10 Ant. in Jož. Br&jjer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1. Ivan Nagdič krolac 783 3~2 Ljubljano, GledaHšlia ulica šteg. 7 se priporoča za izdelovanje oblek. Kostanjev les vsako množina kapi - »DRAVA" lesna industrijska dsinišfts družba Maribor Aleksandrova cesta št. 51. j ■BasaBaaaBaaaB8SBS!3BB£BB3B B 9 a a a a flmepihsosko strojno Olje, lahko, za vretena olje za transmisije; g olje, strojno za poljedelske stroje; a olje, strojno za težke stroje; g olje za avtomobile, lahko; 5 olje „ „ , izredno težko; B olje za cilindre; g olje proti prah;:. 57 104—76 5 Slavna zaloga: [Uil | prej A. Zanki sinovi. laročajt® dnevnik „Jntro"! Išče se služkinja za vsa domača opravila. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava «Jutra». 788 3—3 Vt t * Hrastova in bukove deščice ima vedno v zalogi. Prevzema polaganje in popravila starih podov, kakor tudi vsa mizarska. dela. Pelo solidno. Cipil Primožič 753 mizarstvo in parkete * 10-4 Trnovski pristan 4. Spedfoljska tvrdka l i na Rakeku preskrbuje najhitrejše vse v spe-dicijsko stroko spadajoče posle, tudi 643 10 ocarinjenje. ERJAVEC & TURK 799 „pri Zfati Copati" 26-1 trgovina z žsSeznino (prej Hsmnterschmidl) Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 nssproti kriievniike cerkve. ZaSaga cementa tn karbida. Pašna skupina Podim« proda dražbenim potom nad cesto proti Ratečam Mil" liiffeil lil3lS33 Dan dražbe 22. maja t. 1. ob eni popoldan v gostilni pri Raiinger jn, kjer so tudi razvidni pogoji. 798 3-1 Načelnik. I Priporočamo domače tvrdke: in osriHi ooiasiii! as: Izhaja poljubno. Vsaka objava 4 K. PuSkarji: Kaiser F. K., Šelenbnrgova nI. 6. Skladišča : Balkan, d. d., Dunajska c. 33. fd. p-1 Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Trgovine: Derenda Fran. konfekcija, manufat-tura na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta S. L. Mikuš, izdelovanje dežnikov. Mestni trg 15. 17 Oblastveno koncesijonirani informačni zavod Ljubljana, Cankarjeva nabrežje št. 5 dobavlja vse kreditne in privatno informacije v tu- in inozemstvu. V abonue-mentu ter posamezno, cene zmerne. 191 6 CARINSKO POSREDOVANJE izvršuje najtočneje in po zmernih cenah delniška družba za mednarodne transporte 534 7 7 LJUBLJANI, MARIBORU, BEOGRADU in ZAGREBU Naročajte in širite sledeče leposlovne knjige: Anata.'o Prano« - Debeljak: Pingvinski otok. Roman. Cena broš. 42 K, po pošti pripor. 2 K 40 v več. Dostojevskij-Levstik: Besi. Roman v IV. delih. Broš. 36 K, vez. 50 K, po pošti pripor. 4 K 60 v več. Gonoourt-PastaSkin: Dekle Eliza. Roman. Broi. 10 K, vez. 16 K. po pošti 1 K SO v reč. Cervantas-SorU: Tri novele. Eroš. 10 K, vez. 16 K", po pošti 1 K 80 v Teč. Shakespeare-Zupančič: Sen kresne noči. Broi. 22 K, rez. 28 K, pa pošti 1 K 80 v več. Ante Debeljak: Solncein sence. Broš. 10 K, vez. 15 K, po pošti 1 K 80 t Teč. Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš. 18 K, po pošti 2 K 60 t Teč. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. ivan Prijatelj. I. zvez. broš. 22 K, po pošti 3 K reč, II. zvez. broš. 22 K, po pošti 2 K 60 t Teč. Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna, ulica. 6. 66 43 a 99 d. z o. z* 21 104—7S Ljubljana, Dunajska cesta St. 9 ima v skladišču in oddaja po najnižjih cenah*. Pšenično moko prvovrstno banaško, koruzo, oves, pšenične otrobe, pšenično moko za krmo, proseno kašo, ješprenj, sladkor beli suhi kristal, češki v kockah, kavo, olje najfinejše namizno, riž, južno sadje vseh vrst, čaj Ceylon, dišave vsen vrst, slive bosanske zračno sušene, čebulo makovsko, orehe bosanske, petrolej salonski, belo čiščen. bencin v zabojih, sveče, sol morsko in nemško belo, testenine vseh vrst, kolinsko kavo in praženo ječmenovo kavo, kolomaz jamčeno oljnati izdelek v zabojčkih in škatlicah vseh velikosti, milo pralno, kristalno sodo, portland cement, čevlje moške, deške in ženske, trpežno ročno delo v vseh številkah, ter različno drugo blago. Oddaja se le v večjih množinah. Točna postrežba.