oena 8 dinarjev številka 41 (655) glasilo socialistične zveze delovnega Ijudstva titovo velenje, 14. oktobra 1982 Po slavnostnem zasedanju so delegacije položile vence k spomeniku Onemele puSke Saleška dolina Omejimo vožnje z avtomobili, varčujmo V želji, da bi zagotovili kar najbolj redno oskrbo z gori-vom tudi v sedanji krizni situaciji, so na celjski medobčinski gospodarski zbornici določili, da bo v celotni regiji sedem bencin-skih servisov oskrbovanih z bencinom. V občini Velenje je za ši-roko potrošnjo tako oskrbo-vana črpalka na Celjski cesti. ČrDalka na Šaleški cesti pa oskrbuje tako imenovana prednostna vozila. Kriterije zanje so prav tako dogovorili na medobčinski gospodarski zbornici. Sem sodijo vozila za prevoz prehrane, interven-cijska vozila, vozila za potre-be PTT, elektro, vodovod-nega in toplovodnega vzdrže-vanja, šolska oskrba, dežur-ne zdravstvene službe, komu-nalne službe ter vozila za potrebe kmetijstva. Enako velja tudi za dobavo z nafto. Šoštanjski bencinski servis je do nadaljnjega zaprt, zadol-žen pa je za oskrbo z di-dizelskim gorivom za potrebe Kmenjsiva. Prednostnim vozilom, v občini Velenje jih je približno 100, mora biti vsakodnevno zagotovljena vsaj določena količina goriva. Bencinski servis na Celjski cesti naj bi bil prav tako red-no oskrbovan z gorivom, vendar pa so mnogi občani ncstrpni in se postavljajo v vrste za bencin tudi večkrat na dan in si kopičijo po kle-teh in podstrešjih zaloge goriva. Ob tem pozabljajo, da je to zelo nevarao. Prav zaradi tega bo potrebno v teh primerih ukrepati. Če bomo strpnejši, neko-liko omejili vožnjo z av-tomobilom na najnujnejše, bomo prav gotovo največ storili, da bo dobava goriva nemotena. Trenutno pa se srečujemo tudi s precejšnjim pomanjka-njem plina za gospodinjstvo. Stanje na tem področju naj bi se izboljšalo ob koncu tega meseca. Dogovorili pa so se, da bi izdajali plin samo na plinsko izkaznico in to samo enkrat na mesec. Od 8. do 10. ure plin lahko nabavlja družbeni sektor, od 12. do 16. ure pa bo prodaja plina za široko potrošnjo. V Titovem Velenju je začel te dni z delom 3-mesečni seminar iz teori-je in prakse marksizma. Seminar je ena od stalnih oblik idejnopo-Iitičnega usposabljanja članov zve-ze komunistov in predstavlja naj-bolj zahtevno obliko usposabljanja komunistov v občinskih organizaci-jah ZK. Organizatorja trimesečne-ga seminarja iz teorije in prakse marksizma sta študijsko središče pri Medobčinskem svetu ZKS Celje in Delavska univerza Velenje. Obiskuje pa ga 20 slušateljev, ki so jih izbrale na predlog osnovnih or-ganizacij ZK občinške organizacije zveze komunistov Velenje, Mozirje in Zalec. Množilna inventivna dejavnost mora postali usmerjena sistematično organi-zirana dejavnost. v katero je treba pri-tegniti čimveč delavcev. Spodbujati moramo njihovo ustvarjalnost in hkrati utrjevati prepričanje. da je zlasti v se-danjih gospodarskih razmerah nujno potrebno razvijanje te dejavnosli. To smo med drugim stišati v torek zvečer, ko so v avli občinske skupščine odprli 3. razslavo množične inventivne dejavno-sli vobčini Vetenje. Ob olvoritvi je spre-govorit tudi predsednik izvršnega svefa skupščine občine Vetenje Božo Lednik in med drugim posebej poudaril. da moramo njen pomen opredetili tudi v temeljih srednjeročnih razvojnih načr-tov. naš cilj pa mora biti. da dobimo v bodoče na vsakih slo zaposlenih vsaj deset prijavljenih predlogov. Na letošnji razstavi inovacij so prvič predstavili- tudi razvojno-raziskovalne dosežke v posameznih organizacijah združenega dela. Po slovesni otvoritvi razstave sta Mirko Žolnir. predsednik odbora za množilno inventivno deia-vnost pri obćinskem svelu zveze sindi-katovin Vencestav Svoljšak. predsednik občinske raziskovalne skupnosti pode-lila pnznanja in nagrade za dosežke na področju množične inventivne dejavno- sti, prvičpa tudi za dosežke na področju razvojno-raziskovalne dejavnosti in na-juspešnejšemu tozdu na področju mno- žične invernivne dejavnosti. fO raz'voju MID v občini) bomo obširneje pisali v prihodnji številki našega tednika). Titovo Velenje Udarniško delo v vsa okolja Aktiv komunistov — ne-posrednih proizvajalcev pri OK ZK Velenje je na zadnji scji razpravljal tudi o vklju-čevanju komunistov in de-lovnih Ijudi Šaleške doline v slabilizacijska prizadevanja. Ugotovljeno jc bilo, da so se v posamcznih delovnih okoljih občine Velenje odlo- Spominske svečanosti v Topolšici ob odkritju doprsnih kipov Stanetu Dobovičniku-Krtu, Petru Stantetu-Skali in Matevžu Hacetu so se udeležili poleg velikega števila občanov tudi Viktor Avbelj, France Popit, nekdanji pohodniki Štirinajste, sorodniki padlih borcev in drugi gostje. čili za svojstvene oblike vključevanja v stabilizacijske aktivnosti. Tako so se odlo-čili za udarniške popoldneve oziroma sobote ter za pro-izvodno delo delavcev, zapo-slenih v skupnih oziroma režijskih službah. Po stabilizacijskih aktivno-slih ki so jih začeli v Elektro-kovinarski opremi in v neka-tcrih drugih delovnih okoljih, naj /)i se zgledovali tudi drugi delovni kolektivi v Šaleški dolini. Tudi z udarniškim de-lom jc mogoče izboljšati rc/ullale dela in poslovanja, pravi čas izpolniti naročila ter, ne nazadnje, tudi utrditi medscbojne odnose. Komu-nisti — neposredni proizva-jalci naj bi bili pobudniki in nosilci akcij za to svojstveno in tudi druge oblike vključe-vanja v stabilizacijske aktiv-nosti. Smučarske hlače v vseh sodobnih prodajalnah Občina Velenje Ljubljana Od ponedeljka do včeraj je bil v Ljubljani 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki se ga je udeležilo kar 761 de-legatov. Na kongresu pa so bili navzoči tudi mnogi 'gostje iz domovine in tujine. Uvodni referat je imel na tem največjem srečanju predstavnikov slovenskega združfenega dela Marjan Orožen; predsedntk Zveze sindikatov Sloventje. Podrobno ie soregovoril o nalogan sindikatov v pogojin gospodarske stabilizacije. Pri tem je posebno pozornost med drugim namenil tudi našemu odnosu do dela. Po-udaril je, da' je poglavitno vprašanje stabilizacije in pro-dukcijskega odnosa odločanje delavcev v tozdih o pogojih pridobivanja dohodka, o go-spodarjenju z njim v vseh oblikah dohodkovnega pove-zovanja. To je tudi najpo-membnejše politično in orga-nizacijsko vprašanje zveze sindikatov. Govoril je tudi o našem odnosu do dela tn po-udaril, da imamo danes že dovolj najrazličnejših sklepov in usmeritev. Trebajih je Ie z nadaljnjim delom uresniče-vati. Ob tem pa je treba spre-meniti tudi odnos slehernega do družbene lastnine. saj je ta še vedno neustrezen. Kongresa slovenskih sindi-katov se je udeležilo tudi 20 delegatov velenjske občine, ki so prizadevno delovali v raz-nih komisijah, nekateri pa so se vključili tudi v razpravo. Naši praznični dnevi Občani in delovni ljudje Saleške doline smo konec prejšnjega tedna proslavili ob-činski praznik v spomin na noč med 7. in 8. oktobrom pred 41. leti, ko so partizani I. šta-jerskega bataljona napadli mesto Šoštanj in ga približno dve uri obvladovali. Ob prazniku je bilo v občini več slovesnosti, največ pa se jih je zvrstilo v soboto. Tega dne je bilo v domu kulture v Titovem Velenju slavnostno zasedanje zborov občinske skupščine združeno s podelitvi-jo nagrad in priznanj občine Velenje za letošnje leto, v To-polšici so odkrili spominska obeležja trem borcem XIV. operativne cone, v krajevni skupnosti Bevče so slovesno izročili namenu večnamenski objekt. Tudi v zaselku Gorica v krajevni skupnosti Sa-lek—Gorica so delovno prosla-vili letošnji občinski praznik, saj so slovesno končali dela pri toplifikaciji. V krajevni skupnosti Šoštanj, kjer so hkrati z občinskim praznikom slavili tudi krajevni praznik, so namenu predali dve po-sodobljeni cesti. Velenjski lov-ci so se zbrali pri svoji koči na Lokah, kjer so pripravili tova-riško srečanje ob 35-letnici obstoja njihove lovske družine. V dneh praznovanja pa je bilo tudi več športnih prireditev. Slovesnega zasedanja zbo-rov skupščine občine Velenje v soboto v domu kulture v Tito-vem Velenju so se poleg dele-gatov udeležili tudi mnogi "gostje, med njimi član pred-sedstva SRS France Popit, general polkovnik Ivan Dolni-čar-Janušik, general major Pe-ter Brajović, predstavniki republiških organov in or-ganizacij ter sosednjih občin. Med gosti pa so 'oile tudi dele-gacije pobratenih občin Pu-carjevo, Split, Subotica in Vrnjačka Banja. (Podrobno o prazttovanju na 2., 3. in 4.strani) 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije V počastitev 10. kongresa ZSS in občinskega praznika Pritegniti čimveč delavcev 2. stran ★ fiaS C35_ PRAZNOVALI SMO _Titovo Velenje ★ 14. oktobra 1982 V soboto zjutraj so se zbrali v slovesno okrašeni dvorani doma kulture v Titovem Velenju delegati in gostje na slavnostnem zasedanju zborov skupšfine občine Velenje. Potem ko so člani mešanega pev-skega zbora Gorenje zapeli Internacionalo in nekaj borbenih pesmi, je zasedanje začel predsed-nik skupščine občine Velenje Janez Basle. Dejal je: „Minilo je leto, odkar so naši delovni ljudje in občani prav v tej dvorani slovesno zaprisegli, da bomo po najboljših močeh nadalje krepili in utirali no-ve usmeritve delegatskega in delav-skega odločanja, da bomo smelo gradili naprej, kar so nam ustvarile številne generacije delavcev in mladine, da bomo nadaljevali in poglabljali izročila revolucije, da bomo utrjevali bratstvo in enotnost med našimi narodi in narodnostmi. smo zaupali v naše delo, v našo samoupravno pot in vsega tega ne bomo izgubili." Po pozdravnem nagovoru predsednika skupščine občine Velenje Janeza Basleta je sprego-voril predsednik izvršnega sveta Božo Lednik. Obudil je spomin na noč med 7. in 8. oktobrom pred 41. leti, nato pa je spregovoril o dosedanjem družbenogospodar-skem in političnem razvoju občine ter o težavah, s katerimi se sre-čujejo naši delovni ljudje ter o prizadevanjih za uresničitev sta-bilizacijskih nalog. Podrobno je predstavil prizadevanja rudarjev, ki so v obdobju januar — avgust dosegli kar 93 tisoč ton nadplanske proizvodnje, hkrati pa se srečujejo Z velikimi likvidnostnimi težavami. Tudi delavci šoštanjskih ter-moelektrarn se odlikujejo," je poudaril Božo Lednik, ,,z visoko obratovalno sposobnostjo in V dneh praznovanja občinskega praznika so bile na obisku v Titovem Velenju tudi delegadje pobratenih občin. V njihovem imenu je med slovesnim zasedanjem zborov velenjske občinske skupščine spregovoril Božidar Čavrak, sekretar občinskega komiteja ZK BIH Pucarjevo. „Nadvse vesel in ponosen sem, da vas lahko pozdravim v tem čudo-vitem jugoslovanskem mestu in vam prinesem v imenu delegacij vaših pobratenih mest Subotice, Splita, Vmjačke Banje in Pucarjeva najbo|jše ielje in pozdrave delovnih Ijudi in občanov ne samo teh mest, ampak tudi' širše družbene skupnosti Jugoslavije ob vašem prazniku. Vesel sem, da vam lahko čestitam ob 41. letnici dogodka, ko ste tukaj zanetili prvo iskro svobode, ki se je danes spremenila v ogromno bakljo socialističnega jugoslovanskega napredka. Cudovlto je oiti v našem Titovem Velenju, v mestu bratstva in enot-nosti, mestu mladosti, v mestu simbola Jugoslavije in simbola Titovega obdobja. Zaradi vašega razvoja gotovo sodite med mesta, Id si najboU zaslužijo, da nosijo njegovo ime," je dejal Božidar Čavrak. Pozdravni govor pa je končal v slovenskem jeziku: Ijubezni med vsemi Uudmi naše enotne domovine." Pred enim letom smo sprejeli od-ločitev in naše mlado mesto poi-menovali po našem legendarnem voditelju v Titovo Velenje in s tem trajno obeležili naš ponos, obvezo in odgovornost, da ne samo ohranjamo, temveč tudi nadalje razvijamo vse pridobitve naše re-volucije, samoupravno odločanje in socialistično skupnost svobodnih narodov in narodnosti. Leto je okrog, to je kratko obdobje, vendar nam je v današ-njem hitrem dogajanju prineslo marsikaj novega, dobrega, prineslo pa nam je tudi nove težave. Z njimi se smelo spoprijemamo in prepri-čan sem, da jih bomo premagali. Premagali pa jih bomo, če bomo složni, predani naši skupnosti, če bomo znali izkoristiti vse iredno-sti, ki nam jih ponuja in daje naš si-stem, sistem samoupravnega odločanja, sporazumevanja in do-govarjanja. Tu pa nas vse delegate zborov občinske skupščine in akti-vistft v družbenopolitičnih or-ganizacijah, čakajo še mnoge nalo-ge. Tudi težke, ki se jih noramo za-vedati, pred katerimi ne smemo zatisniti oči. Odločili smo se za samoupravno dogovarjanje vsega in to nam mora biti zlasti še danes, ko se spopadamo s težavami, vedno v mislih. Delegati zborov občinske skupščine smo in bomo trdno ter smelo sprejemali odločitve, ki bodo naš socialistični samoupravni si-stem še poglabljale in ne bomo dovolili, da bi te temeljne samo-upravne ureditve kdorkoli negiral, nespoštoval ali celo rušil. Vedno nadplansko proizvodnjo. Delavci Gorenja namenjajo danes nad 50 % proizvodnje za izvoz in pri-našajo v slovenskem merilu kar 20 % neto deviznega blagovnega priliva. Izdelani sanacijski progra-mi kažejo na zrelost in sposobnost kolektiva, da se spopade s pri-sotnimi težavami. Tudi v drugem delu gospodarstva, ki zaposlujejo preostalo tretjino delavcev, kažejo enako zavzetost za premagovanje težav. Nedavno smo odpirali nove proizvodne prostore delovne or-ganizacije ESO in SIPAK. Vegrad se uspešno prebija na tržišča dežel v razvoju in pri svoje izvozu dose-ga zavidljiv dohodek. Modni salon prodira z lastnimi kreacijami na zahodna tržišča. Zaživela je poslovna skupnost Farmin, kar je pomembno zaradi razvijanja Inženering dejavnosti in drugič kot uspešna oblika poslovnega povezovanja. Naj mi ne zamerijo ostali nosilci programov DO EKO, Zavod za urbanizem, TUS, Elkroj in drugi, da jih podrobneje ne omenjam. Poročila o sprejetih gospodarskih ukrepih kažejo stro-kovno analitični pristop, predvsem pa veliko volje za premagovanje te-žav. Ne moremo mimo udarniških sobot in popoldnevov, ko se združijo sile vseh delavcev na proizvodnih trakovih. To je nova kvaliteta, ki izvira iz spoznane nujnosti in odgovornosti za lastne rezultate, je poudaril Božo Lednik. Dobre sadove dajo že tudi spre-menjen odnos do zemlje in proizvodnja na tem področju. Veliko je bilo storjenega na pod-ročju malega gospodarstva, saj da-nes ta panoga zaposljuje že prib-ližno 900 Ijudi. Veliko dela pa nas še čaka na področju gostinstva in turizma, kjer beležimo celo nazadovanje." Božo Lednik se je dotaknil tudi težav, ki jih prinaša silno zaposlo-vanje v preteklih letih, kar med drugim tudi terja, da moramo v Šaleški dolini vsake 4 leta odpirati nove šolske prostore, če hočemo zagotoviti še sprejemljivo obliko izmenskega pouka. V nadaljevanju je Božo Lednik poudaril da smo kljub vsem teža-vam z referendumskimi sredstvi po krajevnih skupnostih in s prispev-kom tozd krajevnim skupnostim z relativno majhnimi denarjimi veli-ko naredili. Z napeljavo telefonskega omrežja v KS Pod-kraj—Kavče in Bevče smo končali akcijo v vsako vas telefon. Na no-vo so preurejeni domovi krajanov in gasilcev v Topolšici, Bevčah, Gorenju in Šentilju. Končana je toplifikacija v KS Pesje, Staro Velenje, nadaljuje pa se v KS Šo-štanj in na Desnem bregu v Tito-vem Velenju. Letos bo napeljana elektrika še v zadnji dve hiši v občini. Tako nam ostane kot neposredna naloga v bodoče, zagotoviti vsakemu gespodinjstvu zdravo pitno vodo in primerno dostopno cesto. V tem obdobju se je pokazala tudi velika skrb za kar najbolj umno uporabo referen-dumskih sredstev, zlasti, da se z njihovim združevanjem doseže do-sti več. Zmanjšane možnosti v stanovanjski in komunalni graditvi zahtevajo racionalnejše gospo-darjenje, predvsem pa povezavo stanovanjskega in komunalnega področja v enoten sistem. V toku sporazumevanj o spremembah temeljev planov imajo odgovorno nalogo poleg samoupravnih orga-nov in delegatskih skupščin, predvsem strokovne službe v ozdih, sisih in strokovne službe ter oba komiteja in njuni odbori v upravnih organih. Ugotovljene slabosti moramo pazljivo analizirati in tako hkrati dograjevati in izgrajevati mehaniz-me našega samoupravnega sistema kot splošnega načina izrabljania in usklajevanja pluralizma interesov. Beležimo tudi nekaj skupnih ak-cij v regiji na področju preskrbe, turizma, skupnih naložb in smo pred podpisom družbenega dogovora o uvajanju domicilnega principa v celjski regiji. Na novih osnovah rastejo tudi medrepubliška sodelovanja, kjer je velenjsko gospodarstvo močno prisotno tako s svojimi ozdi, z združevanjem sredstev, s skupnimi nastopi itd. Tudi sodelovanje s pobratenimi mesti je lahko po-memben dejavnik v tej smeri. Ko stopiš čez mejo, si samo Jugoslo-van, ne pa pripadnik republike ali narodnosti." Slavnostni govor je Božo Led-nik, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje sklenil z naslednjimi besedami. „Mnogo smo zgradili, veliko je naše družbeno bogastvo, tako v proizvajalnih sredstvih v ozdih kot v infrastrukturi. Največje bogastvo pa je v znanju ljudi in v njihovih delovnih navadah." Ob koncu slavnostnega zaseda-nja so si delegati in gostje ogledali še ftlm o Titovem Velenju, nato pa so delegacije ob zvokih žalostinke Rudarske godbe položile vence k spomeniku žrtvam fašizma na Titovem trgu in se z enominutnim molkom poklp.iili njihovemu spominu. Udeleženci slavnostnega zasedanja Priznanja, nagrade Med slovesnim zasedanjem so podelili tudi priznanja-in nagrade občine Velenje za leto 1982, kot zahvalo nagrajencem za dosedanje delo, obenem pa kot spodbudo njim in predvsem drugim za še zavzetejše delo na vseh področjih. Ta priznanja in nagrade pa so hkrati dokaz da naša družba zna ceniti poštenost, skromnost, srčnost in prizadevnost Nagrade in priznanja je podelil predsednik skupščin Janez Basle. Srebmi grb občine Velenje so prejeli Martin Primožič — Bra-nko, Ernest Rahten in delovna or-ganizacija GIP Vegrad Velenje. Nagrado 8. oktober je podelil Jožetu Kovaču in delovni orga-nizaciji Modni salon Titovo Vele-nje. Karel Čretnik, Drago Seme in Marta Shmit — Brina pa so prejeli nagrado Karel Destovnilc — Kajuh. V imenu vseh nagrajencev in do-bitnikov priznanj se je zahvalil Martin Primožič, spregovorila pa je tudi predsednica delavskega sve-ta Modnega salona Martina Friškovec. Dejala je, da so v njihovem kolektivu zaposlene v glavnem ženske, zato so se odloči-li, da bodo nagrado poklonili ve-lenjskim vrtcem. Za to lepo gesto so jim zbrani v dvorani navdušeno zaploskali. Priznanje za delovno organitacijo Vegrad Martina Friškovec, Martin Primožič-Branko Ernest Rahten, Jože Kovac, Drago Seme, Karli Čretnik (od leve proti desni), Marta Schmit-Brina (spredaj) / ,,NAŠ ČAS", glasilo Sociali-stične zveze delovnega Ijudstva, Izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Vele-nje, p. o., Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. ,,NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar", kot tednik pa iz-haja ,,Naš čas" od 1. marca 1973. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Sta-ne Vovk (odgovorni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zako-šek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Ti-tovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-316, 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Letna naročnina za in-dividualne naročnike je 360 di-narjev (za inozemstvo 720 dinar- jev). Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacijc združenega dela, de- lovne skupnosti, družbenopolitič-ne organizacge, samoupravne in-teresne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 600 din in je vplačljiva vna-prej. Ziro račun pri SDK, podružni-ca Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: CGP Večer, Ma-ribor. Nenaročenih rokopisov in fo-tografij ne vračamo. Za „Naš čas" se po mnenju se-kretariata za informacijo izvršne-ga sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Občina Velenje za praznik 8. oktober Številne slovesnosti pa tudi delovne zmage Ćast so nekdanjim borcem izkazali tudi vojaki Nov dora bo popestril življenje v kraju Spominska svečanost, otvori-tev cest PRAZNOVALISMO__nas cas * st™ 3 Krajevna skupnost Soštanj 14. oktobra 1982 ★ Titovo Velenje Krajevna skupnost Bevče Namenu predali dom krajanov ingasilcev Doprsni kipi v spominskem paiku v Topolšici Topolšica Odkrili spominska obeležja V počaslilev občinskega prazni-ka so v soboto v Topolšici odkrili doprsne kipe borcem četrte opera-livne cone. V spominskem parku v Topolši-ci stojijo doprsni kipi Staneta Dobovičnika-Krta, Matevža Ha-cela in Petra Stanteta-Skale. Slovesnosti ob odkritju doprs-•nih kipov so se med drugim udeležili tudi predsednik pred-sedstva SR Slovenije Viktor Av-belj. član predsedstva SR Siove-nije France Popit. prisotni so bili tudi pohodniki Štirinajste divizi-je generali Ivan Dolničar. Vlado Mišica. Bojan Škrk. Peter Brajo-vič in Marta Schmidt-Brina ter svojci padlih borcev. Poleg števil-nih obćanov občtne Velenje pa so' se- slovesnosti udeležili tudi prelstavniki pobratenih občin. Slavnostni govornik na sloves-nosti v Topolšici je bil general Ivan Dolničar. ki je med drugim poudaril: »Bolje je umreti stoje. Vov pa iiveti na kolenih. Ta misel je vodila skozi življenje može. katerilr doprsni kipi bodo stali skupaj v tem parku. Ti možje so luč sveta zagledali in svoja mlada leta preživeli v različnih krajih Slovenije. Eden na Štajerskem, drugi na Notranj-skem, tretii na Primorskem. ko so odrasli. jih je borba za vsakdanji kruh vodila na razne strani ožje domovine in tudi preko njenih meja. Kot miadi fantje so občuti-li vse tegobe življenja siromašne-ga kmeta in proletarca. Zato so prav kmalu vedeli. po kateri poti morajo. da bi okrepili kali in tok revolucije. ki je preplavila tudi vso slovensko zemljo. Z močjo misli in hrabrosti so se znašli v njeni sredini in zrastli so v veiikane. sposobni. da obvladajo tudi nemogoče.« V svojem govoru je general lvan Dolničar poudaril tudi. da spomeniki v Topolšici simbolizi-rajo zadnjo postajo na dolgi poti Staneta Dobovičnika. Matevža Haceta in Petra Stanteta ta vseh borcev partizanske narodno os-vobodilne vojske Slovenije. saj je morala tu velika namška vojska. ki je štiri leta divjala po deželah jugovzhodne Evrope, vendar pri-znati vdajo. Stane Dobovičnik-Krt je bil absolvent rudarske fakultete. Bil je aktivist naprednega študenst-skega gibanja. član komunistične partije pa je bil od leta 1941 naprej. Takoj po napadu na Jugoslavijo je sodeloval pri orga-nizaciji osvobodilne bo/be in oboroženega odpora v Ljubljani. V oboroženih enotah je bil namestnik komisarja Primorske-ga in komisar Notranjskega par-tizanskega odreda'. namestnik komisarja Šercerjeve in komisar Tomšičeve brigade. bil pa je tudi komisar Šlirinajste divizije v najtežjem obdobju te divizije. Bil je polkovnik narodno osvobodil-ne vojske Jugoslavije. 30. marca leta 1944 je bil v Topolšici smrtno zadet. Matevž Hace je bil doma iz Podcerkve v Loški dolini. Bil je gozdni dclavec. Deial je po gozdovih Notranjske. nekaj časa pa tudi po rudnikih v Franciji. Od leta 1940 je bil član komuni-stične partije. Tudi on je takoj po okupaciji naše države sodeloval pri organizaciji osvobodilne i'ronte in oboroženega odpora na Notranjskem. V oboroženih eno-tah je bil namestnik komisarja in komisar Notranjskega partizan-skega odreda. Tomšičeve briga-de. XIV. divizije in IV. operativ-ne cone narodno osvobodilne vojske Slovenije. Kot komisar te cone je bil tudi podpisnik akta o kapitulaciji nemške balkanske skupine armad. Bil je polkovnik jugoslovanske armade. Po vojni je bil predsednik sindikatov Slovenije. imel pa je tudi številne druge pomembne družbeno politične funkcije. Na-pisal je številne članke in razpra-ve in 19 knjig. od tega 8 s temati-ko iz narodno osvobodilne vojne v Sloveniji. Peter Stanle-Skala je bil Ce-Ijan. Kot delavec je bil član komunislične partije od leta 1933. Zaradi revolucionarnega dela je bil več let v zaporih in v ilcgalt. 'Fako kot njegova tovariša je tudi on takoj po-okupaciji sodeloval pri organizaciji OF in oboroženega odpora na Štajer-skem. Bil je sekretar komiteja komunistične partije za Štajer-sko. V oboroženih enotah pa je bil komandant čete. komandant-bataljona. namestnik komandan-ta druge grupe odredov, 18. divizije in IX. korpusa, koman-danl IV. operativne cone v zad-njih akcijah za končno osvobo-ditev Jugoslavije. Po vojni je bil v jugoslovanskt Ijudskt armadt na-čelnik štaba armade. komandant korpusov in komandant vojnega področja. Bil je generalpolkovnik Jugo-slovanske Ijudske armade in narodni heroj. /van Dolničar je poudaril v svojem govoru tudi: »Dali so vse. kar so mogli. da bi naša dežela bila močnejša in da se nikoli več ne bi ponovile tragedije. ki so terjale toliko poniževanj in toliko življenj. Njihova pesem je pisala same sebe. Vklesana je v vseh nas. Njihovo mesto je za veliko' mizo pod streho njihove noči. na mestu za močne. Ziveli so. zaved-ni so bili. radi so imeli življenje. njihovo navzočnost je bilo pov-sod čutiti. Ziveti. Ijubiti. učiti se. misliti. dajati. prizadevati si. veseliti se. ali je mogoče.bolje opisati svet nekoga v sedmih besedah. Mi borci in starešine XIV. udarne divizije. ki smo s komi-sarjem Krtom in Matevžem šli skozi februarski pekel 1944. dolg od Sotle do Savinjskih Alp 'in vsi kateri smo maja 1945 pod poveij-stvom komandanta Skale dožive-li in občutili radost zmage nad tolikšnimi silami. bomo s pono-som prihajali na to mesto in obujali spomine na težke in slavne dni. ki smo jih skupaj z njimi preživeli.« Vojaki so v spomin Stanetu Dobovičnik-u. Matevžu Hacetu in Petru Stantetu izstrelili častne salve. Priložnostni kulturni program ob- odkritju doprsnih kipov so pripravijj mešani pevski zbor Gorenje. godba Zarja in učenci podružnične osnovne šole iz Topolšice. V času praznovanja letošnjega občinskega prazniića je bilo nadvse svečano tudi v krajevni skupnosti Bevče, kjer se je krajanom uresničila dol-goletna želja. Nemenu so nam- reč predali večnamenski dom, dom krajanov in gasilcev. To je za kraj zelo pomemben ob-jekt in prav gotovo bo sedaj deio družbenopolitičnih orga-nizacij, društev in samouprav- Tudi šoštanjčani so ob občinskem in krajevnem praz-niku, ki ga prav tako slavijo v spomin na uspel napad na nji-hovo mesto, pripravili vrsto prireditev, najpomembnejše pa so bile v petek. Tako so tega dne ob 16. uri pri spomeniku talcev pripravili vsakoletno komemorativno svečanost, na kateri so obudili spomin na nesrečne žrtve faši-stičnega nasilja, spregovorili pa so tudi o sedanjem trenutku in o težavah, ki jih moramo premagovati v bratstvu in sožitje med narodi ter o idea-lih, za katere so se borili naši borci, saj nas na to spominjajo številni grobovi in obvezujejo padle žrtve. Po komemorativni svečano-sti in položitvi vencev so se ob-čani udeležili otvoritve obno-vljenih Kajuhove ceste in ceste Med spominsko svečanostjo nih organov v krajevni skupnosti še bolj zaživelo. Zaslužnim krajanom so ob tej priložnosti podelili prizna-nja, otvoritev pa so obogatili s kulturnim programom. Namenu so predali preurejeni cesti bratov Ribar, nato pa so se zbrali še na svečani seji v kul-turnem domu. Zaslužnim krajanom so ob tej priložnosti podelili prizna-nja za njihovo uspešno delo. Plaketo in priznanje krajev-ne skupnosti so prejeli: osnov-na organizacija Rdečega Križa DPD Svoboda ter Gabro Cverlin, Franc Pečovnik in Ivan Ojstršek. Programirani logifni ko proizvodnji Gorenje si že ves čas svojega razvoja prizadeva. biti trajno pri-sotno na svetovnem tržišču. To pa seveda ni lahko. saj se srečuje z neusmiljeno konkurenčno borbo s proizvajalci iz najrazličnejšth dežel. z najnovejšimi tehnelogi-jaTii. Prav zaradi te svoje usme-ijenosti morajo v svoje izdelke vnašati najnovejša spoznanja ter izkoriščati številne praktične iz-kušnje. Zaostrene gospodarske razme-re v svetu ter ukrepi družbeno ekonomske stabilizadje doma. so tudi Gorenju narekovali nekatere proizvodne preusmeritve. Razvojno raziskovalne službe Gorenja so ugotovile možnosti za prodor na tuje tržišče. prav tako pa seveda tudi na domače. v raz-voju profesionalne elektronike. To bo odslej tudi glavna razvojna usmeritev Gorenja. poudaija Miomir Pelrovič. vodja sektorja orofesionalne elektronike. To je namreč področje dela. ki jim bo omogočilo. da materializirajo znanje. ki so ga pridobili z dol-goletnimi izkušnjami in vlaga-njem v kadre. To pa je tudi pot. ki jo ubira sodobni svet. to je pot nadaljnjcga tehnoioškega na-predka. pot. v katero tesno pove-/ana slopata raziskovalna deja-vnost in gospodarstvo. Doslej so v Gorenju izdelovali predvscm izdelke. za katere so potrebovali veliko materiala. zato so angažirali tudi precejšnja de-nama sredstva. delež znanja vlo-žen v te izdelke pa je bil majhen. Tudi vrednost znanja v celotni vrednosti izdelka je bila majhna. Novi program, profesionalne elektronike, pa prinaša na tem področju pomembne premike. saj mora postati vrednost materialov v primeijavi z vrednostjo konč-nega izdelka. minimalna. Na ta način bodo izkoristili znanje in strokovno usposobljenost delav-cev. Seveda pa samo to ni dovolj. poudaijajo. saj je zato potrebno zagotoviti opremo in ta investicija ni majhna. Ob tem pa je potrebno poudariti tudi, da bodo tako ve-lika vlaganja dovolj uspešna le će bo potekala skupna koordinirana akcija in sodelovanje ne le na ni-voju Gorenja. temveč v celotni Šaleški dolini. regiji in republiki. pa tudi Jugoslaviji. Na področju profesionalne elektronike so v Gorenju že precej naredili. Imajo strokovno skupi-no. ki je svoje znanje in sposob- nosti že večkrat dokazaia na raz-lićrnh področjih kot so na pnmer robotika. medicinska elektronika. računalništvo. procesno računal-nišlvo. merilna tehnika. Seveda pa je potrebno znanje tn dosežke še bolj materializirati skozi pro-izvodnj«>. Nekaj zamisli že uresnićujejo. Na področju procesnega raču-nalništva izdelujejo terminale PLK 1000. PLK 2000 in krmilnik 101. ki je namenjen za program robotike. Konec letošnjega leta bodo pričeli tudi s proizvodnjo mini raćunalnikov. ki so plod so-deiovanja z Iskro Delto. Do konca leta načrtujejo tudi izdelavo okoli 60 mini raćunalniških anaiizato-ijev elektrokardiogramov. Na ta izdelek so v Gorenju še posebej ponosni. saj podobnega ni nikjer v svetu. razvili pa so ga sami. Dosedanjc izkušnje. ki jib v sektorju profesionalne elektromi-ke ni mak>. kažejo da je na tetn pođroćju možno storiti še marsi-kaj. Znanja in želja je dovolj. ven-dar pa bo za dosego ciljev, po-udaijajo. potrebno odstraniti ne-potrebne plotove. za katere se dek>v-ne organizacije zapirajo. Na podroćju celotne Jugoslavije mo-rajo najti skupen jezik in se do-»ovoriti ludi za ustrezno delitev dela. Razvoj profesionaine elektro-nike bo v Gorenju zahteval ustrezno prelivanje kadrov s podroćja zabavne elektronike. S tem pa ta program v Gorenju ne bo opušćen. Tuđi njega bodo v prihođnje še obogatili. Prednost pa bo imel razvoj profesionalne elektronike. saj je za Gorenje. to tudi izhod tz gospodarskih zagat. Pomembna naloga. ki so si jo na tem podroćju zastavili. je projekt lovarne 2000. V tem projektu bodo združili dosežke s podroćja birotehnike. ki pokriva proble-matiko pisarniške tehnologije, raćunalništva. ki pokriva vpraša-nja poslovnega raćunalništva. pioizvodnjo želijo obvladovati s procesaim raćunalništvom in ro-botiko. merilna tehnika pa že se-daj zagotavlja raznovrstne meril-ne postopke tako v vbodni kon-trolL sami proizvodnji kot izhođni kontroli. Vsi ti programi naj bi združeni v bodoće pokrivali ce-lotno problematiko tovame. Na sejmu elektronike. ki je bil prejšnji teden v Ljubljani so se Gorenjćani predslavili s številni-mi izdelki s tega podroćja. gorerie » » ■ J % « • 2 ■ 3 t s e T 9 . i . * ■'•■' « . , w e « r y j O' P ■■1 i T o f a h t k r t r ' ^ MAEIOI Elkroj — tozd konfekcija Šoštanj Proslavili 25-letnico 0DTUINTAM Tttovo Velenje * 14. oktobra 1982 4. stran ★ fiaS C3S Nova jedilnica Delavd Gradbeaega Mnliq-skega podjetja Vegrad, tonta Ve-mont so v počastitc praznika prejšuji petefc In garderobami. To je za kofefctn tega tozda, Id je doskj aan sredstva izldjnčao za razvoj strijskih programov, nio Ob tej pritožnosti je bila svečana seja ddavskega sveta tozda Ve-■mt „ kateri so prisostvovali vsi no detovno zmago i prav tako proslavili delavno, > za siovesnost namenifi le čas Toplovodno omrežjo V počastitev občinskega praznika so v krajevni skupno-sti Šalek—Gorica v soboto svečano proslavili konec del pri izgradnji toplovodnega ogre-vanja v soseski Šalek. Tudi krajanom tega zaselka se je ta- ko uresnKibi dolgoletna ždja. Ob otvoritvi, ki so jo popestrili s kulturnim progra-mom, so podelili tudi prizna-nja krajanom, ki so s svojim delom največ pripomogli, da so to deio uspešno opravili. D0 Vekos Spregovorili o različnih težavah Prejšnjo sredo je bila v delovni oiganizaciji Vekos skupna seja predsedstva obćinskega komiteja ZKS Velenje. vodstev osnovnih organizacij ZK v Vekosu ter dru gih odgovornih delavcev iz te de-lovne organizacije. Tema skupne seje jc bila idejnopolitićna ocena gospodarskih. samoupravnih in dmžbenoekonomskih razmer v delovni organizaciji Vekos ter dogovor za nadaljnjo aktivnost komunistov. V uvodnem poroćilu. so spre-govorili o delu temeljnih organi-zacij ter o polletnih rezultatih gospodarjenja. Opozorili so na težave zaradi cene toplotne ener-gije ter zaradi uresnićevanja in-vesticijskih nalog. Zaradi ukrepov investicijske politike. stalnih podražitcv gradnje. problemov likvidnosti in izpada nekaterih virov financiranja ne bodo ure-sničili vseh sprejetih obveznosti. Spregovorili so tudi o vpraša-njih. ki se pojavljajo s sprejetjem cestnega zakona. saj bo tozd Ko-munalna oskrba izgubil del svoje dejavnosti. Oskrba nekaterih do-slej lokalnih cest bo namreć prešla na novega upravljalca. Menili so tudi. da lc še stežka zadovoljujejo osnovni standard obćanom. saj je vedno bolj obćutiti pomanjkanje vode. dela pri gradnji novega vo-dovoda pa ne potekajo tako kot je bilo predvideno. propustnost vroćevodov ne dovojjuje novih priključitev. preskromna so sred-stva za vzdrževanje komunalnih naprav. zaradi preskromne kul-ture obćanov pa je potrebno pre-več denaija nameniti za razlićna tekoća vzdrževanja. Pdseben problem je tudi odlagališče od-padkov. ki še vedno ni urejeno. V prihodnje bi bilo potrebno poživiti delo hišnih svetov ter jim dati večjo moć in odgovomost. pohiteti pa bi morali ludi s pre-hodom na ekonomske stanarine. če jih seveda nameravamo uve-Ijaviti do leta 1985. Poseben problem. ki so mu na seji posvetili največ pozomosti pa je sodelovanje s strokovnimi službami samoupravne interesne komunalne skupnosti. ki kot je bilo na seji izrećeno. ovirajo delo delovne organizacije in skušajo upravljati delovno organizacijo. Menili so. da z neustreznimi po-datki zavajajo obćane obenem pa kralijo pristojnosti delavcev te delovne oreanizacijc Ker ta vprašanja na seji ni bilo možno razrešiti. bodo o tem spregovorili na drugem sestanku. Dokaj malo besed pa je bilo izrećenih o notranjih težavah in nesoglasjih. Kot je. žal.'že obićaj na takšnih sestankih. razen vo-dilnih delavcev ni bilo slišati drugih članov ZK. ti pa o takšnih nadlogah. će morda obstojajo. ne govorijo preveć radi. B.Zakošek Profesionalna elektronika Velike možnosti za prodor na domače in tuje tržišče Med slovesno otvoritvijo Titovo Veienje Zbor brigadirjev V soboto so se zbnfi oa vsa-koletnem tradicionalneas srečanju sedanji m nekdaaji brigadirji. Zbrali so se v REK družbeni prebrani ter ob pri-jetnem kultumem pro%ramu spregovoriU o svojih izkušnjzh v različnih delovnih akcijah. Letošnjim brigadš'jem ndar-nikom pa so ob tej priložnosti podelili knjižne oagrade. Srečanja se je udelelSo okoli 90 brigadirjev. Tuđi letos so se srečali nekdanji in sedanji brigadirji Potrebno je bilo veiiko odrekanja, da so dosegli sedanje rezultate Kolektiv Elkrojeve temeljne organizacije Konfekcija Šoštanj je pretekk) soboto nadvse slovesno proslavfl 25-letnico obstoja. Na slovesnost, ki so jo pripravili v družbene prehrane TE so povabili predstavnike družbeno-političnega življenja občine Velenje, Mozirja ter predstavnike delovne organiza-cije Elkroja. PovabiK pa so tudi svoje nekdanje delavce, danes upokojence, ki so se va-bilu radi odzvali, še zlasti, ker jih zanima današnji razvoj te temeljne organizacije. Po pozdravnem nagovoru in dobrodošlici predsednice osnovne organizacije sindi- kata, je zbranim spregovoril direktor tozda Martin Preskar. Ko je na kratko orisal preho-jeno pot kolektiva, je v nadaljevanju poudaril, da je bilo potrebno veliko truda in odrekanja, da je kolektiv, če-prav majhen, dosegel takšne rezultate. Kljub neprimer-nim prostorom in zastareli lehnologiji, sta proizvodnja in kvalheta v nenehnem vzponu. Tudi na tujih tržiščih si želijo svoje proizvode kar najuspešneje uveljaviti. Prvi koraki so že storjeni, zato upravičeno - pričakujejo novih naročiL V pribodnjem letu načrtu-jejo gradnjo novih proizvodnih prostorov, v tcaterth bodo zagotovljeni prepotrebni delovni pogoji. Ko je direktor tozda ocenil trenutni zaostreni gospodarski položaj, je. med drugim dejal: „Kljub težavam, ki so in nas še čakajo, moramo smelo nadaljevati zastavljene naloge. Le tako bomo koristili sebi in celotni družbi. Prav zato sta naša zagnanost in delovni eian, še kako pomembna". Ob tej priložnosti je spre-govoril tudi direktor delovne organizacije Elkroj, mladinci tozda Konfekcija pa so zbra-nim izvedli krajši kulturni program. B. Mugerle 14. oktobra 1982 * Titovo Velenje IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ nas cas * stran 5 Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje Odločno v avtomatizacijo proizvodnega procesa V Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Titovo Ve-lenje so že začeli s serijsko proizvodnjo robotov. Do konca leta 1982 bodo v Tito-vem Velenju izdelali 6 robo-tov GORA 102 za lastne po-trebe; namestili jih bodo v temeljni organizaciji združe-nega dela Stedilniki. Robot GORO, pri nastanku katere-ga so sodelovali strokovnjaki instituta Jožef Štefan iz Ljubljane, instituta Mihajlo Pupin iz Beograda in TGO Gorenje, je prešel več razvoj-nihfaz(GORO l.GORO 101, GORO 102). Sicer pa so v TGOGorenjessodelovanjem z institutom Jožef Štefan iz Ljubljane izdelali tudi robot GORO 80, namenjen za ra-vnanje z materiali oziroma za posluževanje s težjimi obde-lovanci. Načrtujejo pa še proizvodnjo namenskih fle-ksibilnih strežnih naprav in dodatne investicijske opreme, ki je potrebna za opremo po-sameznih mest z roboti ali strežnimi napravami. ZAKAJ PRESTRUKTURI-RANJEPROIZVODNJE? Že pred časom so v TGO Gorenje, doma in na tujem-znanem proizvajalcu izdelkov bele tehnike in zabavne elek-tronike ugotovili, da morajo začeti s prestrukturiranjem proizvodnje. Poiskati torej morajo nove, kvalitetnejše proizvodne programe, ki naj bi pogojevali zaposlovanje delavcev z višjo izobrazbeno ravnijo in zagotoviti večjo akumulativnost. Po preučitvi več možnosti so se odločili za avtomatizacijo proizvodnega procesa, saj so bili ugotovili, da jim bo ta nova proizvodnja prišla prav že v sami tovarni pri programih bele tehnike, zabavne elektronike in dru-gih. Odločitev za avtomatizaci-jo proizvodnega procesa pa so, med drugim, pogojevala naslednja dejstva: v Titovem Velenju in bližnji okolici ni dovolj delovne sile za potrebe TGO Gorenje; v proizvodno tehnološkem procesu so še zmeraj težka in zdr^vju škodljiva delovna mesta; TGO Gorenje dobršen del svoje proizvodnje proda na tuja tržišča, kjer se srečuje z močno konkurenco, posebej kar zadeva kvaliteto, ceno in funkcionalnost izdelkov. In če želi biti TGO Gorenje tudi vnaprej uspešna pri prodaji na tujih tržiščih. to pa vsekakor želijo in hočejo, morajo biti tudi v Titovem Velenju teh-nološko enako opremljenikot drugi proizvajalci. Odločitev je bila torej na dalni; tudi TGO Gorenje mora posodobiti in avtomati-zirati proizvodnjo tako, da bo šla vštric s konkurenco. In če drugi proizvajalci nameščajo v tovarne robote, morajo enako storiti tudi v TGO Go-renje, saj bodo le na ta način enako produktivni kot kon-kurenca in dosegli željene ci-Ije. ROBOTI IN FLEKSIBIL-NESTREŽNENAPRA VE V TEHNOLOŠKIH PROCE-SIH Pred časom so začeli v TGO Gorenje ob vzdrževanju opreme, ki je v tovarni, raz-vijati proizvodnjo novih na-prav in linij z željo, da zago-tovijo boljše pogoje za delo in omogočijo, ne nazadnje, tudi zmanjšanje števila zaposle-nih. Potem, ko bi sami preiz-kusili nov program, bj. ga po-nudili tudi drugim. V priza-devanjih za avtomatizacijo tehnološkega procesa so se odločili za proizvodnjo robo-tov in fleksibilnih strežnih naprav v tehnoloških proce-sih. V teh prizadevanjih pove-zuje TGO Gorenje tako raz-vojno kot raziskovalno delo z institutom Jožef Štefan v Ljubljani, s fakultetama za elektrotehniko in strojništvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, institutom Mihajlo Pupin v Beogradu in z orga-nizacijami združenega dela, ki proizvajajo posamezne sklope za potrebe avtomati-zacije tehnološkega procesa. LETOS6 ROBOTOVGORO 102 Rezultat dosedanjih tovrs-tnih prizadevanj sta dva ro-bota. Prvi je namenjen za površinsko zaščito, drugi pa je uporaben za ravnanje z ma- Robot GORO 80 je že na preizkušnji teriali oziroma za posluževa-nje s težjimi obdelovanci. Robot GORO, namenjen za površinsko zaščito, je prešel več razvojnih faz. Najprej so bili izdelali robot GORO. Drugi robot GORO 101 so namestili v TGO Gorenje za proizvodnjo linijo; med redno proizvodnjo in na laborato-rijskih meritvah je uspešno prestal vse zahtevane preiz-kušnje. Serijsko pa so začeli izde-lovati robot GORO 102. Prvih šest jih bodo za potrebe tozda Štedilniki TGO Gorenje iz-delali do konca tega leta. Ro-bote GORO 102 bo TGO Gorenje ponudila tudi tržišču. Skupaj z institutom Jožef Stefan so v TGO Gorenje razvili in izdelali tudi robot GORO 80, ki ga bo mogoče uporabljati za ravnanje z ma-teriali oziroma za posluževa-nje strojev s težjimi obdelo-vanci. Robot GORO 80 je že na preizkušnjah, ki naj potr-dijo njegovo uporabnost za predvidene namene. V ROBOTIH ZDAJ LE ŠE OKROG 30 % UVOŽENIH MA TERIA LO V IN SESTA -VNIH DELOV V prve robote so v Titovem Velenju vgradili več kot po-lovico materialov oziroma delov iz uvoza. S študijami, analizami materialov in s so-delovanjem z domačimi pro-izvajalci je TGO Gorenje uspelo delež uvoženih mate-rialov in sestavnih delov zmanjšati na okrog 30 %. Pri-zadevali pa si bodo ta delež še nadalje zmanjšati. Omeniti pa velja, da bo morala TGO Gorenje za proizvodnjo robotov še naprej uvažati tehnološko izredno zahtevne elemente, ki so re-zultat vrhunske tehnologije in vrhunskega znanja na raznih področjih. PRED PRIČETKOM PRO-IZVODENJE KRMILNI-KOV Hkrati z osvajanjem proiz-vodnje robotov v TGO Go-renje razvijajo tudi posame-zne komponente, ki jih pri nas ni mogoče dobiti. Skupaj z institutom Jožef Stefan bodo še v tem letu začeli s proiz-vodnjo krmilnikov, ki^ jih potrebujejo pri proizvodnji robotov in fleksibilnih stre-žnih naprav. Oblikujejo pa v TGO Go- renje tudi laboratorij za servo tehniko, ki bo ustrezno opremljen omogočal preiz-kušanje manipulativnih spo-sobnosti robotov. USTANA VUAJO INŽE-NIRING SKUPINO ZA PROJEKTIRA NJE IN UREJANJE DELOVNIH MEST Kot sta povedala Alojz Žnidarič, diplomirani inženir, vodja programa za investicij-sko tehnološko opremo in Boris Krevzelj, diplomirani inženir, vodja razvojno raz- najti skupen jezik z Železarno Ravne na Koroškem, Hyoo-som Muta, Kladivarjem Ziri, Uniorjem Zreče itd. ROBOTE IN FLEKSIBIL-NE STREŽNE NAPRAVE ZNAMO IN SMO JIH SPOSOBNI DELA TI DOMA Proizvodnja robotov in fle-ksibilnih strežnih naprav ter njihov nadaljnji razvoj bosta v mnogočem odvisna od našega gospodarstva, tudi od njego-vega zaupanja v TGO Gore-nje in v njene strokovnjake. Kedna proizvodnja robotov GORO 102 se je le začela iskovalne službe za robotiko, želi TGO Gorenje proizvajati robote za površinsko zaščito, manipuliranje, varjenje in montažo, zraven tega pa tudi namenske fleksibilne strežne naprave z dodatno investicij-sko opremo. Le-taje potrebna za opremo posameznih delo-vnih mest z roboti ali strežni-mi napravami, in sicer s tran-sportnimi in vpenjalnimi na-pravami, projektiranjem in proizvodrtjo prijemal itd. Razvojno obdelujejo robo-te kot celoto in posamezne komponente oziroma sklope. Za uspešno uresničitev teh načrtov je bil ustanovljen razvojni laboratorij, ustana-vljajo pa tudi inženiring sku-pino za projektiranje in ure-janje delovnih mest v okviru načrtovane avtomatizacije proizvodnih procesov. Sicer se v TGO Gorenje zavzemajo tudi za nadaljnjo avtomatizacijo stiskalnic, linij in posameznih delovnih mest v montaži ter drugih opravil s fleksibilnimi strežnimi na-pravami, katerih sestavni del so lahko tudi namensko usmerjeni elementi robotov. V teh Drizadevanjih želijo Tako zaupanje v l'itovem Velenju upravičeno tudi pri-čakujejo. Sicer so odločeni, da bodo robote in fleksibilne strežne naprave najprej vgra-jevali v lastne tehnološke procese, zatem pa v tehnolo-ške procese drugih članic se-stavljene organizacije zdru-ženega dela Gorenje. Zavedajo se, da je avtoma-tizacija proizvodnih procesov nujnost, ki se ji ni mogoče izogniti. Zlasti ne tudi še za-tegadeij, ker bo TGO Gorenje že naprej izdelovala tudi belo tehniko. To proizvodnjo pa je treba čimprej postaviti na čvrste temelje, ki naj zagoto-vijo večjo akumulacijo, in to z večjo kvaliteto, pocenitvijo proizvodnje in z manj zapo-slenimi. To pa lahko resnično zagotovi le avtomatizacija proizvodnih procesov. V svetu je avtomatizacija proizvodnih procesov že v velikem razmahu. Zato je ra-zumljivo pričakovati podporo domačim proizvajalcem ro-botov in fleksibilnih strežnih naprav, da le-teh ne bi bilo treba uvažati, če jih znamo in smojih sposobni delati doma! SIPAK — Sistemi pakiranja Titovo Velenje Največja transportno povezovalna linija V organizaciji združenega dela ŠIPAK — Sistemi paki-ranja Titovo Velenje so izde-lali doslej največjo kompletno transportno povezovalno li-nijo, ki predstavlja z elektron-skim krmiljenjem in beleže-njem teže z elektronsko teh-tnico vrhunski dosežek pri povezovanju bal in palet s plastičnimi trakovi. To kom-pletno transportno povezo-valno linijo bodo namestili v Papiraici Radeče. Ker je teh-nologija, ki so jo bili uporabili pri njeni izdelavi, prilagojena potrebam oziroma zahtevam industrije celuloze in papirja računajo, da se bodo za nov sistem povezovanja bal in palet s plastičnimi trakovi. ki ga bo predlagal SIPAK Tito-vo Velenje, odločili tudi v drugih tovarnah celuloze in papirja pri nas, pa seveda tudi drugod v združenem delu. Na liniji. ki so jo izdelali za Pa-pirnico Radeče, lahko vežejo palete. težke do 1.500 kg; na-prave pa je mogoče prirediti tudi za težje tovore. V prihodnje se želi organi-zacija združenega dela SI-PAK — Sistemi pakiranja Titovo Velenje tako doma kot na tujem v kar največji meri uveljaviti s celovito ponudbo, to je z načrti tehnoloških re-šitev za pakiranje in povezo-vanje, izdelavo opreme in njeno montažo ter z usposab-ljanjem zaposlenih za upra-vljanje z napravami. Takšno usmeritev. to je celovito po-nudbo. že uveljavljajo pri doslej največji kompletni transportno povezovalni lini-ji. ki so jo doslej izdelali v Ti-tovem Velenju. in ki io bodo že v kratkem začelt nameščati v Papirnici Radeče. V orga-nizaciji združenega dela SI-PAK — Sistemi pakiranja računajo, da jim bodo tudi druge organizacije združene-ga dela, podobno kot Papir-nica Radeče, zaupale izdelavo rešitev kompletnih sistemov pakiranja oziroma povezova-nja. Največjo kompletno transportno povezovalno linijo doslej so v ozdu SIPAK - Sistemi pakiranja Titovo Velenje izdelali za Papimico Radeče 6. stran ★ H3S C35 ODTU INTAM Titovo Velenje -k 14. oktobra 1982 TTG turistična poslovalnica Celje Pričakujemo vas na naših potovanjih! BENETKE MARTINOVAIMJE VOJVODINA i Celje, Titov trg 1, telefon 23-448 t 30. oktobra 13. in 14. novembra ZA DAN REPUBLIKE so na voljo nasled-nji programi: BOHINJ, KRANJSKA GORA, POHOR-JE, MISLINJA, PORTOROŽ, POREČ. PULJ. Izleti za kolektive in šolske skupine, leto-vanje, posebni prevozi z vlaki in avtobusi, železniške in letalske vozovnice, menjal-nica, dovolilnice za ribolov ter vstopnice za prireditve. PRIJAVE IN INFORMACIJE: NAMA TITOVO VELENJE, telefon 850-640, TTG TURISTIČNA POSLOVALNICA CE-LJE na železniški postaji, telefon 23-448. Kulturno društvo Ivan Cankar Več sodelovanja z drugimi šolami : 4 od 27. do 30. novembra Pred dnevi je bila konferenca Kultur-nega društva Ivan Cankar, ki že nekaj let uspešno deluje na velenjski gjmnaziji pod vodstvom Mire Preiožnik. Ufencl tretjih letnikov so pripravili kulturni program, ki je z izbrano temo pritegnii prisotne. Ob zvokih indijske glasbe so nam predstavili kitajsko liriko in nam tako pribliiali kitajsko umet-nost. Zaplesala pa so nam tudi deldeta, ki proste ure namenjajo izraznemu ple-su, Tudi te so nas presenetile. Pohvale so povsod dobrodošle in radi jim prisluhnemo. Izrefenih je bilo ve-liko pohvalnih misli o delu naSega dru-štva. Vef pozornosti pn smo na konfe-renci namenili tistemu, kar bi želeli, da bi bilo holjše. Konferenca kulturnega društva je bila hkrati kulturni dan učencev Šolskega centra. Raznovrstne kulturne prireditve, ki včasih ,,odvz,amejo" kakšno učno uro, prav tako niso negativne in se ne odvijajo le v veselje učeneev, ker jim odpade del pouka, Nasprotno. Nekateri menyo, da v nas zapuste takšne prire-ditve veliko globji vtis kot vfasih dirka za izpolnitev ufnega programa. Izredno sprejemijiva je bila tudi misei o ustanovitvi novinarskega krožka, ki naj bi nadomestil delo propagandne komisije. Njegova naloga bi biia poteg obveščanja preko Našega časa in Radia Titovo Velenje, tudi oblikovanje šol-skega glasila. V tem krožku naj bi sodelovali tudi kulturni referenti, ki bi obvešfali sošolce v razredih o kulturnih prireditvah. Učenci tretjih letnikov vsako leto pripravijo igro, ki jo predstavijo svojim vrstnikom in učencem srednjih šol. Lansko leto so nastopali z njo tudi tri-krat dnevno, kar je poleg ostalih dejav-nosti in šolskih obveznosti zelo napor-no. Prav zaradi tega smo se na kon-ferenci odločili, da še naprej skrbijo za organizacijo igre učenci tretjih razre- dov, kot igralci pa bodo nastopili ostall učenci od prvega do četrtega letnika. Predlagali pa smo tudi ustanovitev dramske sekcije. Tudi usmerjeno izobraževanje z dolo-čenimi novostmi kot so kulturni dnevl, je dalo naši konferenci določen prizvok. Naša šola naj bi se v okviru šolskega centra tesneje povezala z ostalimi usmeritvami. Prvi sadovi se rojevajo in kažejo pri dekliškem pevskem zboru. Podan je bil tudi predlog, da bi v šol-skem centru ustanovili tudi mešani pevski zbor. Dekleta deldiškega pevskega zbbra je zanimalo, zakaj tokrat ne gredo v Esslingen, saj s tamkajšnim zborom uspešno sodelujejo ie deset let. Žal pa tudi za tovrstne stike v letn gospodarske krize ni denarja. Slišaii smo poročila tudi drugih krožkov kot so recitacijski krožek, govorili smo o težavah šolskega radia, pa poslušali poročila o kulturnih dne-vih. Poleg povezovanja s šolskim centrom na področju svobodnih dejavnosti, se želimo povezati tudi pri organizaciji Veselih petkov. Le-ti postajajo bo|j žalostni kot veseli, ker je število deklet mnogo večje kot fantov. Želimo si torej sodeiovanja tudi v naši najbolj priljub-Ijeni sprostitvi, plesu. Spregovorili smo še o vprašanju, kaj je kultura in kje se kaže. To je vse od naših hodnikov do urejanja vitrin in skrbno zbiranih tabel, odnos do soljudi. Naše konference se je udeležil tudi predstavnik občinske kulturne skupno-sti Vinko Šmajs. Obljubil nam je po-moč, če bomo tudi v prihodnje priza-devno delali. To pa je odvisno seveda od nas učencev in mentorjev. Biserka Povše Pionirji velenjske občine Ocenili delo pionirskega lista Mi mladi. Za sodelovanje so prejeli posebna priznanja. saj so te naloge dobro opravili. Poleg tega so bili pionir-ji velenjske občine zelo delavni v številnih krožikih. Naj posebej omenimo mlade zgodovinarje z osnovne šole Anton Aškerc, ki so za raziskovalno nalogo Otroci med NOB prejeli zlato republi-ško priznanje. Pionirji so že v preteklih letih zbirali sredstva za dom pionirjev v Dolenjskih toplicah. Skupno so zbrali že 176 tisoč dinarjev. sredstva v ta namen pa so zbirali tudi v tednu otroka. Pionirji šole bratov Mravljakov in podružnič-ne osnovne šole Sentilj so ustano-vili pionirsko zadrugo. Prepriča-ni so. da jim bodo sledili tudi drugi pionirji. Zelo uspešni pa so bili tudi pri uresničevanju vseh nalog Jugoslovanskih pionirskih iger. Na vseh osnovnih šolah so posvečali izredno skrb interes-nim dejavnostim. Tudi na tem področju beležijo lepe uspehe. saj je v preteklem šolskem letu delovalo v velenjski občini kar 299 interesnih dejavnosti oziro-ma kar 64 različnih krožkov. Vanje je bilo vključenih 16.824 pionirjev to pomeni. da je vsak pionir sodeloval v štirih interes-nih dejavnostih. Na pionirski konferenci so pionirji obljubili, da bodo tudi v prihodnje tako in še bolj d^sled-no uresničevali zadane naloge. Poudarili So, da je njihova najpo-membnejša naloga učenje, prosti čas pa bodo izpolnili s številnimi izvenšolskimi dejavnostmi. Izra-zili pa so tudi željo, da bi jih krajevne skupnosti dosledneje vključevale v švoje delo. Povedali so Dosledneje varčevati I li se res mommo toliko voziii Prejšnji četrtek so se zbrali pionirji velenjske občine na ob-činski pionirski konferenci. Oce-nili so opravljeno delo v prete-'klem šolskem letu ter si zastavili nove naloge. Pionirski odredi združujejo v občini Velenje 4.426 pionirjev. ki delajo v 19. pionirskih odredih na devetih centralnih šolah in 10. podružničnih šolah. V preteklem šolskem letu so pionirji velenjske občine ob ob-činskem prazniku aktivno sode-lovali pri preimenovanju našega mesta v Titovo Velenje. S kultur-nimi programi, pohodi in spo-minskimi urami so proslavili še dan republike, dan pionirjev, dan JLA, Novo leto, slovenski kulturni praznik, 8. marec. 27. april, 1. maj ter dan mladosti. Pred dnevom mrtvih so obiskali spominska obeležja ter jih uredili in pripravili komemorativne sve-čanosti. Pripravili so razgovore s pred-stavniki patronatov v želji, da bi se sodelovanje z njimi še okrepi-lo. Kar 70 odstotkov vseh pionir-jev je sodelovalo v priljubljeni pionirski akciji »vzgoja za branje dobre knjige«. Junija so pripravi-li sklepno slovesnost ob podelitvi Kajuhovih bralnih značk. Priza-devno pa so se vključili tudi v tekmovanje iz znanja Vesele šole. Skupaj z mladinci so krenili na pot po poteh Štirinajste divizije in se tako vključili v ohranjanje tradicij narodno osvobodilne voj-ne. Največja in najpomembnejša akcija s tega področja pa je gotovo kurirčkova torbica. katere so prenašali pionirji vseh pionir-skih odredov velenjske občine. V znamenju dogodkov obujanja tradicij narodno osvobodilne borbe so trije pionirski odredi prehodili pot po pomnikih revo-iucije v Šaleški dolini. V vse te akcije so se aktivno vključevali tudi borci. ki so pionirjem pripo-vedovali svoje spomine iz časov narodno osvobodilne borbe. Skozi celotno šolsko leto so zavzeto zbirali odpadni papir. Najbolj marljivi in vztrajni so bili pionirji osnovne šole Gustav Šilih in osnovne šole Miha Pintar Toledo. saj so skupno zbrali 42 tisoč kg papirja kar znaša 29 kg na učenca. Poleg tega so pionirji zbirali še odpadno železo, steklo, divji kostanj in odpadni tekstil. Sodelovali so tudi v različnih solidarnostnih akcijah. Prodajali so čestitke UNICEF, pisma, različne značke in podobno. V tednu pionirske solidarnosti pa so zbirali tudi denar za otroke Namibije. Obiskovali so starejše občane v domovih upokojencev ter v do-mu za varstvo odraslih ter jim s svojimi kulturnimi programi po-pestrili njihov prosti čas. Nadvse slovesno so proslavili dan mladosti. ko so na Titovem trgu v Titovem Velenju pripravili akcijo Risanje. na asfalt in pa pionirsko olimpiado. F.kipa osnovne šole Šmartno ob Paki je sodelovala tudi na kiparskem srečanju v Radljah ob Dravi. Srečevali so se tudi s pionirji pobratenih občin, aktivno pa so se vključivali tudi v natečaj Med pionirsko konferenco Bogdan Mugerle Kljub temu. da veliko go-vorimo in razpravljamo o štednji na vseh področjih, zlasti na energetskem pa so rezultati vse prej kot zadovo-Ijivi. Vsakodnevni primeri; zmanjšane dobave bencina, premoga za gospodinj-stva .. .. nas resno opozarjajo na to. da bomo morali naš odnos do štednje krepko spremeniti. Vendar kot kaže ga nekateri še dolgo ne bodo. Lep primer za to so te dni vnesle na naših črpalkah, ko je oskrba z motornim benci-nom močno zmanjšana. Med njimi pa je tudi nekaj takšnih, ki se dnevno večkrat postavijo v vrsto ter si tako na neupra-vičen način kopičijo rezervno gdrivo. S takšnim ravnanjem prizadenejo druge. zlasti tiste, ki gorivo nujno potrebujejo. Poudariti namreč velja. da se je na velenjski črpalki te dni prodaja bencina celo poveča-la. od prejšnjih 11 tisoč na 13 tisoč litrov super bencina na dan. In kaj menijo o varčevanju občani': I LADIMIR REPENŠEK: »Mnogo lahko še Drihranimo, predvsem ; z organiziranim varčevanjem. ki pa je pri Iju-deh še vse premalo prisotna. V nekaterih stanovanjih so po-kvarjeni radiatorji. pa si zato družine z malimi otroki ogre-vajo prostore z elektriko, kar je v sedanjem času nesmoter-no. Tudi sedanja štednja z Vinko Ušen I kidimir Repenšek bencinom in naval na črpal-kah ni primerno. Zatoje pri-čakovati. da se bo z uvedbo bencinskih bonov stanje iz-boljšalo. Sam sem se odločil štediti tako. da se ne bom vozil z avtomobilom. razen v nuj-nih primerih.« LFJA OJSTERŠEK: »V sedanjem težkem gospodar-skem stanju se da še veliko prihraniti. Mnogokrat gorijo iuči po nepotrebnem na hod-nikih. kleteh. ulicah in nihče se ne spomni. da bijih ugasnil. Gospodinjstva bi morala ko-ristiti predvsem nočni tok. vozniki. ki imajo blizu do službe pa pustiti svoje železne konjičke doma. S tem bi bilo tudi ozračje čistejše. Z varče-vanjem ne koristimo le sebt, temveč celotni družbi. Ven-dar pa mora to veljati za vse. ne pa le za nekatere.« TINE PUSTA TIČNIK: »Vsi skupaj se premalo zave-damo. daje nafte. premogain šekaj. izdnevavdan vsemanj. in da bodo vse to potrebovali tudi zanamci. Zato moramo žesedaj iskati nove energetske vire. s katerimi bomo nado-mestili sedanje. Veliko bi lahko prihranili pri uličnih razsvetljavah, toplifikaciji. svetlobnih reklamah in tako naprej. Vozniki pa moramo zmanjšati vožnjo na najnuj-nejše. Tudi sedanje varčeva-nje z bencinom ni uspešna saj pri takem načinu ne prihra-nimo potrebnega goriva.« ROMANA GUTMAN: »Res. veliko govorimo o var-čevanju. toda o tem bi morali misliti že mnogo prej. Kljub temu pa je veliko načinov, kako lahko na tem ali onem področju kar najbolje in naj-več prihranimo. Vozila ni-mam. zato tudi težav z benci-nom ne. Gotovo pa bo po-trebno uporabljati bolj kot doslej javna prevozna sred-stva. kot so avtobusi in vlaki. Tudi na njih se človek počuti prijetno.« VINKO UŠEN: »Na kme-tiji se tudi da veliko privarče-vati. Zlasti v zadnjem času pri naftt. ki je primanjkuje. Imam osebni avtomobil. vendarsem vožnjo omejil. tako da se bom odslej vozil v mesto le enkrat na teden. Sem za uvedbo bencinskih bonov, kajti pri-hranek goriva bo zanesljivo občutnejši kot sedaj. S lkurja-vo nimam težav. ker imam svoj gozd in drva.« B. M. Romana Gutman Leja Ojsteršek Tine Pustatičnik 14. oktobra 1982 * Titovo Velenje NAŠIKRAJIIN LJUDJE nas cas * stran 7 Kljub prizadevanjem Se vedno niso zaživela društva prijaleljev mladine v mestnih krajevnih skupnostih, čeprav je tam otrok najvef in so tako tudi potrebe po društvu največje Šaleška dolina Telefoni zvonijo v vseh KS V dneh pred občinskim pra-znikom so potekala zaključna dela pri napeljavi telefonskega omrežja v krajevno skupnost Kavče Podkraj. S tem pa je v občini Velenje tudi končana akcija: „Telefonsko napeljavo v vsako krajevno skupnost." To je za delovne Ijudi in ob-čane zelo pomembna pridobi-tev, saj so tako tudi tisti naj-bolj oddaljeni, bliže središču občin. Bliža se zima Koliko bomo morali letos odšteti za ozimnico? Jesenski čas in zima pred vrati narekujeta družinam še posebej gospodinjam, da poskrbijo tudi za nakup ozimnice. Nekateri so si krom-pir, jabolka, zelje in še vse drugo kar sodi poleg, priskrbe-li kar pri kmetovalcih. Za dru-ge pa so letos posebej poskrbe-le nekatere trgovske or-ganizacije. Zanimalo nas je, kako so trgovine založene z ozimnico in koliko bodo morali občani odšteti za posamezne pridelke. In nenazadnje, ali trgovci nudijo pri nakupu ozimnice kakšne ugodnosti. Odgovore na vsa ta vprašanja smo poiskali pri nekaterih trgovskih organizacijah v velenjski obči-ni. V Erini trgovsko-proizvodni organizaciji tozdu Maloproda-ja so nam povedali, da so se letos še posebej skrbno pri- pravili na ozimnico. O tem so razmišljali že v pomladanskih mesecih, ko so z nekaterimi dobavitelji poljščin sklenili tu-di pogodbe za pravočžftno dobavo. Sicer pa je zanimanje kupcev za ozimnico letos večje, ziasti ker jim nudijo za nakup tudi kredit brez pologa v višini 10.000 dinarjev. To ugodnost je že doslej izkoristilo preko 450 kupcev. Z ozimnico, ki jo je moč kupiti v njihovih pro- dajalnah mora potrošnik odšteti: za krompir 11,05 di-narjev, za zelje 8,20 dinarjev, za čebulo 25,00, česen 127,40 din in jabolka iz lastne proiz-vodnje od 10 do 16 dinarjev. Ozimnico nudijo tudi pri velenjski Nami z razliko, da tukaj nudijo kredit brez pologa v neomejeni višini. Povedali so nam, da gre ozimnica dobro v prodajo, le za krompir je manjše zanimanje kot so sprva pričakovali. Na voljo pa imajo tudi vloženo zelenjavo ETE, mali in veliki paket. Tudi v Mencovih prodajal-nah nudijo bogato izbiro ozimnice. Predvsem pridelke iz lastne proizvodnje. Potrošniki pa lahko tudi v tej trgovsko proizvodni organizaciji koristi-jo ugodni kredit za nakup ozimnice. Obiskali smo tudi velenjsko Tržnico, kjer so se v letošnjem letu še posebej potrudili, da bi zadovoljili številne potrošnike z vsem potrebnim za zimo. Da pa bi prodaja stekla kar naj-bolje, so na tržnici usposobili tudi za to primeren prostor. Na kraju velja poudariti, da so cene posameznih pridelkov za ozimnico v trgovskih or-ganizacijah, ki smo jih obiskali enake, kar je še posebej raz-veseljivo. B. M. Teden otroka Več skrbi mestnim otrokom Dolgoletnim prizadevanjem občinske zveze društev prijateljev mladine. da bi ustanovili društva v mestnih krajevnih skupnostih. sc je odzvala najmlajša krajevna skupnost. Edvarda Kardelja. Tam že lečejo vsa opravila. zbirajo ćlane in aktiviste za delo v dru-štvu. Pričakujejo. da bo ob koncu oktobra. gotovo pa v začetku no-vembra to društvo ustanovljeno. Upajmo. dajim bodosledili tudi v drugih krajevnih skupnostih. predvsem mcstnih kot je Levi in Desni breg. Občinska zveza je pripravljena pri ustanavljanju društcv po krajevnih skupnosti pomagati. Druga pomembna naloga je oživljanje pionirskih aktivov ali pionirskih hišnih svetov. V la na-men so pripravili pravilnik o or-ganizaciji in delovanju teh akti-vov v krajevnih skupnostih. Po-nekod so ti aktivi že kar zaživeli vendarjih je še vse premalo. V tednu otroka je bila tudi ob-činska pionirska konferenca. na kateri so pionirji glasno povedali. da si želijo več sodelovanja v krajevnih skupnostih. Želijo se vključiti v vse akcije v kraju. zlasti pa si želijo več povezave in sode-lovanja z ZSM.. Le ti naj bi bili poleg predstavnika hišnega sveta tudi mentorji pionirskih aktivov. V počastitev tedna otroka bodo pripravili še predavanja Prostičas olrok. za pedagoško osebje. vzgojno osebje. aktiviste društev prijateljev mladine. V leh dneh pa bo tudi letna konferenca občinske zveze prija-teljev mladine. Podali bodo po-ročilo o opravljenem delu za pre-teklo obdobje. podelili pa bodo tudi priznanja najzaslužnejšim na tom področju. Društva prijaleljev mladine pa so pripnivila v tednu otroka vrsto aktivnosti. Razliene prireditve pa se bodo vrstile še ves oktober. Prejšnji teden so gledali razne filme. imeli pa bodo še različne druge prireditve kot so tfctka Je-sen. kostanjevi pikniki. športna srečanja. krajši izieti in podobno. Teden otroka pa so proslavili tudi v šoiah in vrtcih. V teh dneh pa so pionirji zbirali tudi sredstva za >_om pionirjev v Dolenjskih Toplicah. Titovo Velenje Razstava del Josipa Ipavca Na dan občinskega praznika so v Titovem Velenju v počastitev tega dogodka pred 41. leti, — odprli razstavo del slikarja Josipa Ipavca iz Šentjurja pri Celju na temo Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj. Razstavlje-nih je 25 oljnih slik, ki jih je umetnik naredil v zadnjem času. O umetnikovem delu je pred otvoritvijo razstave spregovoril dr. Mirko Juteršek, v imemi izvršnega sveta skupščine občine, ki je Mednarodna organizacija UNICEF razglasi vsako leto no-silno temo iz vsebine celovite skrbi za otroka in jo posreduje mednarodni javnosti. Letošnja tema tedna otroka. ki je potekal od 4. do 10. oktobra, je bila na-menjena otrokom v mestih. Ob-ravnavali pa'sojo prav tako tudi na podeželju. Vsi družbeni dejavniki bi mo-rali v slehernem otrokovem oko-Iju v vsaki krajevni skupnosti ugotoviti. kai so za otroke že'sto-rili. kakšne so njihove potrebe oztroma s kak.šnim konkretnim programomjim bodo zagotavljali boljše pogoje za vsestranski raz-voj. bil njen pokrovitelj, pa je razstavo odprla Štefka Kordeš. Ob tej priložnosti so nastopili tudi člani moškega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja pod vodstvom Eda Goršiča in s svojim petjem zelo navdušili številne obiskovalce v galeriji knjižnice. Zanimiva razstava slik Josiua Ipavca bo odprta do 10. novembra. Občinska zveza društev prija-teljev mladine je v tem času po-novno opozorila na ustanavljanje društev prijateljev mladine. MAJDA PERGOVNIK, sekre-tarka občinske zveze društev pri-jateljev mladine Velenje ugota-vlja, da društev nimamo ravno na mestnem področju, kjer živi naj-več otrok in bi bila ta najbolj potrebna. Pobuda za ustanovitev društev bi morala priti iz kraje-vnih konferenc SZDL. prodaja ozimnice KROMPIR kg din ZELJE " -Cebula - ' " K0STANJ " " HRUŠKE " JAB0LKA več vrst " ". VL0ŽENA ZELENJAVA -veliki paketi din -mali Razveseljivo, med cenami ni razlik Jeseti je čas, ko si napolnimo shrambe z žtvili 8.. stran ★ flOS C3S ŠPORT _Titovo Velenje ★ 14. oktobra 1982 I Dobrodošli pionirji rokometa Srečanje po tridesetih letih Letos mineva že trideset let, od kar je bila odigrana prva ro-kometna tekma v Šaleški dolini. Že leta 1952 smo namreč študentje menili. da bi bilo prav, da bi začeli v Velenju gojiti tudi druge športe in ne samo nogomet. In tako smo prenesli iz velikih mest novo kolektivno igro. ki se je takrat imenovala veliki rokomet. Izskrbno vodene kronike lahko razberemo, daje bil ustanovni zbor kluba 15. julija 1952. ko smo v okviru takratnega telovadnega društva ustanovili rokometno sekcijo. Rokometaši smo morali ob-Ijubiti, da bomo enkrat na teden hodili tudi k orodni telovadbi. Takratni nogometni klub Rudar pa še ni imel zaupanja v našo igro in borba za igri.šča je bila kar huda. Vendar smo študentje. ki so se nam takoj pridružili še drugi mladi delavci, z vztrajnim delom in vadbo uspeli. Odbor sekcije je takrat vodil'sedaj že pokojni Karel Sajko, ki je imel, kot športni delavec, edini za to panogo posluh. Tehnične posle je vodil Edvard Centrih, za blagajno pa je skrbel Jože Lukanc. Blagajna je bila skromna in blagajnik je vanjo prispeval tudi lasten denar! Organiziral je da so se naši kar z dvokolesi odpeljali v Ljubljano, da so na Rokometni zvezi Slovenije registrirali našo sekcijo. 31. avgusta istega leta pa je bila na igrišču, kjer sedaj stoji stavba Gorenja, prva rokometna tekma. V Velenju je takrat gosto-vala znana ekipa RK Krim iz Ljubljane. Tekmo smo sicer izgubili, a mnogo smo se naučili, tekmo pa si je ogledalo tudi 120 gledalcev. V kroniki piše, da so za ekipo Velenja prvič nastopili Drago Zagajšek, Janko Pirnat. Roman Repnik, Lojze Ojsteršek, Marko Kmecl, Tvrdko Kolšek. Rudi Ževart, Valter Končan, Karli Leskovšek, Rudi Bizjak. Franjo Korun, Hajdi Valenci in Matjaž Kmecl. V.si ti pionirji rokometa se bodo v petek, po tridesetih letih. spet srečali. Pa, da ne bo pomote: na svoje stroške, tako torej kot smo začeli z rokometno igro, ko smo si sami napravili igrišče. plačevali poto-vanja z vlakom in skromno opremo. Obudili bomo spomine na prehojeno pot in tudi na čase, ko smo vendarle dosegli razumevanje takratnegaŠD Rudarin prizadevnih sodelavcev StanetaOprešnika, Ernesta Rahtena in drugih. To pa je že drugi del rokometne zgodovine, ko se je rodil mali rokomet in ko je igra velikega rokometa po letu 1954 povsem zamrla. Novo zgodovino pa pišejo sedaj drugi in to še bolj uspešno, kar velja /Jasti za igralke iz Titovega Velenja, za igralce iz Šoštanja, pa tudi v Šmartnem ob Paki so dekleta uspešna. Vsi. ki se skromno štejemo za začetnike rokometa v občini Velenje in ki smo ponesli rokometno igro v Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem, saj smo jim postavili celo igrišče; po vseh mestih Slovenije in delu Hrvatske smo ponesli ime mesta Velenja, o čemer so takrat kar precej pisali tudi časopisi. smo ponosni na sedanje uspehe naših nasiednic in naslednikov. Vsem. ki so karkoli storili za razvoj tega športa v Šaleški dolini se zahvaljujemo, sedanjerriu rodu mladih rokometašev pa čestitamo za dosežene uspehe in želimo dodati le še naše izkušnje: »V slogi jć moč, denar pa tudi ni vse!« y jmenu veteranov Edvard Centrih Motokros Za nagrado Titovega Velenja V nedeljo so bile v Titovem Velenju kar tri športne prire-ditve; motokros na Trebeli-škem in jadranje na deski na Plevelovem jezeru v poeastitev občinskega praznika, na Ru-darjevem nogometnem igrišču pa sta bili prvenstveni srečanji mladincev in članov. Ljubitelji športa so bili tako kar precej v zadregi. katero prireditev najsi ogledajo. zlasti ker so bile skorajde vse ob istem času. Na Člani avtomoto društva v Šaleški dolini so v nedeljo organizirali že drugo dirko za nagrado Titovega Ve-lenja. Nanjo so povabili vse najboljše slovenske motokrosiste v kategoriji motorjev od 125 in do 250 kubičnih centimetrov in tekmovalce iz pobra-tenega društva Zabok. Zanimanje za dirko je bilo med tekmovalci zelo ve-liko. zato je organizator sprejel le pri-jave 40 tekmovalcev. Gledalci so se-veda največ pričakovali od Marjana Avbelja (Lukovica). ki si je že zago-tovil letošnji državni naslov v katego-riji motorjev do 250 ccm in Draaa Predana (Orehova vas). ki je pred zadnjo dirko na 2. mestu. Prvi je upravičil letošnji naslov najboljšega. tribunah nogometnega igrišča (redno kolo) se je zbralo pri-bližno 500 gledalcev. zelo slab je bil obisk r primerjavi z do-sedanjimi dirkami tudi na Trebeliškem. ob Plevelovem jezeru pa se je zbralo le nekaj gledalcev oziroma tekmoval-cev — zato bi bilo prav. da bi v prihodnje razne prireditve na-črtovali bolj usklajeno. saj vemo. da niso same sebi namen. še zlasti ne ob občinskem pra-zniku. šaj je dobil obe vožnji. Predan pa je moral sredi prve vožnje odstopiti. Domačim gledalcem so se predstavili tudi trije domači tekmovalci: Ivan Cajner je osvojil 20. mesto. Igor Šviger 21. Marjan Šinkar pa 25. Ztnagal je. kot smo že zapisali. Ma-rjan Avbelj. drugo mesto je osvojil Niko Šinkovec (Slovenija avto). tretje pa Vladimir Andrejka (Lukovica). Ekipna zmaga pa je pripadla moto-krosistom Slovenijaavto. Pokrovitcli te tradicionalne dirke je bil Franc Leskošek-Luka. Pred za-četkom tekmovanja so mu organiza-torji poslali pozdravno pismo. v kate-rem so mu zaželeli, da bi čimprej ozdravel. Invalidski šport Uspeh velenjskih strelcev Po vsej Jugoslaviji je vse od začetka leta 1982 tekmovalo več kot pet tisoč invalidov na občinskih, področnih ter republiških tekmovanjih v streljanju z zračno puško. malokalibrsko puško in malokalibrsko pištolo. V prvih dneh oktobra pa je bilo v Titogradu državno prvenstvo. Čeprav Slovenija še ni izvedla republiškega prvenstva. so na podlagi rezultatov po področjih izbrali za državno tekmo- vanje kar tri strelce iz Titovega Vele-nja. Na tem tekmovanju je sodelovalo prek sto tekmovalcev. Velenjčani so bili zelo uspešni. HINKO BOLA je v streljanju z zračno pištolo dosegel drugo mesto. PETER JOVANOVIČ tretje mesto z malokalibrsko pištolo. FRANJO ŽUČKO pa je v najhujši konkurenci v streljanju z zračno puško osvojil prav tako tretje mesto. —lh Kotalkarski klub Rudar Velenje Najprej delo, potem denar V teh deževnih dneh so z vremenom nezadovoljni ludi velenjski kotalkarji. saj po dežju vsekakor ne morejo ko-lalkati. pa tudi takoj po dežju ne. saj so še dan ali dva na plošči velike mlakuže. Prav enega lzmed takšnih popoldne-vov smo izkoristili za pogovor o nji-hovem delu ter o načrtih. V klubskih prostorih smo se sestali s tajnico kluba Manco Potočnikovo ter trenerjema Milanom Jurčičem in Snežano Dobo-vičnik. Ta klubje bil pred desetimi, dvaj-setimi leti zelo znan. ne samo v naši občini. ampak tudi zunaj njenih meja. celo izven Jugoslavije. Nato je delo zamrlo. na stran so ga potisnili drugi športi in kotalkarska plošča, za katero v klubu -ravijo. da je najlepša. če to ne pa vsaj največja v jugoslaviji. je nekaj iet več ali manj samevala. Ne čisto dobesedno. saj so na njej nekotalkarji pogosto igrali mali nogomet ali po njej kolesarili. Toda pred štirimi leti so v klubu izvolili novo vodstvo. med tem se je že zamenjalo. in oboji so znova želeli postaviti velenjsko kotalkanje na noge. Povabili so mlade kotalkarje v začetniške tečaje in do danes je tako vztrajalo 28 otrok. ki so že začeli vračati ugled velenjskemu kotalkanju. Takoje prav letos komajda devetletna Alenka Oven na državnem prvenstvu. ki je bilo v Titovem Velenju. osvojila prvo me-sto. V letošnjem letu so v klub pritegnili še nekaj več kot 20 novih članov. otrok starih 5 in 6 let. pa tudi dva nova tre-nerja. Takp danes redno kotalka že 48 otrok. »Vendar še zdaleč nismo ustregli željam staršev in otrokom. ki bi radi kotalkali. Želeli bi vključiti otroke tudi v rekreativno kotalkanje. zato smo za jesenski čas načrtovali nadaljevalni tečaj. kar pa bo odvisno od vremena. Vsako spomlad pa načrtujemo. da bi tečaj organizirali tudi za odrasle. saj jih je že mnogo izreklo željo, da bi rekre-ativno kotalkali. Nam je med neda-vnim pogovorom dejala tajnica kluba Manca Potočnik. »V klubu smO sedaj iSfiJe: trenerji in to delo nam vzame precej prostega časa«, je začel pripovedovati Milan Juršič. kijevodjatrenerjev.obenem pa tudi predsednik jugoslovanske komi-sije za kotalkanje. »Na teden trenirajo pet. šest ali celo sedem-krat, odvisno pa od sezone. V času tekmovalne sezone trenirajo vsak dan. Seveda to le tek-movalna skupina. ki šteje 22 kotalka-rjev, ostali otroci pa imajo treninge dvakrat ali trikratna teden. Povedatije treba, da so vsi trenerji v klubu nek-danji kotalkarji, tisti. ki so glas kotal- Manca Potočnik, tajnica kluba: „Imamo najlepšo ploščo, ki pa propada" kanja ponesli tudi izven občinskih meja. V klubu je še nekaj nekdanjih odličnih tekmovalcev. Dejali so, da si želijo tudi te prilegniti kot trenerje nazaj v klub. Na ploSčo pa želijo zva-biti več fantov. saj kotalkanje. kot sta dejala Snežana in Milan. ni samo de-kliški oziroma ženski šport. Kotalkarji nikakor ne morejo razu-meti.da nam ta lepa ploščaže nekaj let propada. »Pred leti, ko je bilo kotal-kanje morda celo najbolj popularen šport v našem mestu. smo veliko vložili v to kotalkališče. danes pa z žalostjo gledamo. kako plošča pred našimi očmi propada. Letos smo jo želeli ob-noviti. vendar smo spoznali, da je za sedaj to za nas še nedosegljiva želja. Upamo. da bo naše delo spodbudilo, da bomo le dobili nujno potreben de-nar. Poleg tega bi radi ploščo vsaj delno pokrili. saj tekmovalci v zim-skem času nimajo kje trenirati. Telo-vadnico lahko dobimo le enkrat na teden. vendar pa naše telovadnice niso bile grajene za klubske dejavnosti, zato je razumljivo. da na parketu ne mo-remo kotalkati. Razmišljamo pa. da bi eno od telovadnic prekrili s posebnimi ploščami. kot so to storili drugod. da bi tako tudi pozimi vsaj za silo kotalkali. Lani smo. na primer. imeli zimski irening le v obliki telovadbe. in to en-krat na teden (izrazi plesa). Dobro sicer sodelujemo s čeljani. vendar bi bili za nas treningi predragi. če bi se vozili v Celje. Starši pa tudi ne morejo vednosami vozitiotrokedrugam.Zato smo začeli razmišljati. kot sem že omenila, o tem. da bi ploščo vsaj delno pokrili. Kako in kje dobiti denar še ne vemo. saj ga nimamo niti za njeno obnovo. kaj šele da bi na ploščo po-stavili streho. Od zveze telesnokultur-pih organizacij občine dobimo na leto 120.000 dinarjev. za ostali potreben denar pa prosjaćimo po delovnih or-ganizacijah. je dejala tajnica kluba. Kljub pomanjkanju denarja velenjski kotalkarji razmišljajo. da bi še razširili svoio dejavnost. Za delo v naslednjem letu bodo skušali dobiti od občinske zveze za telesno kulturo nekaj več de-narja kot doslej. Verjamejo le v na-slednje: »najprej delo in potem denar.« Naše delo bo najbolje pokazalo, ali smo upravičeni do tega denarja ali ne.« so dejali naši sogovorniki. Med njimi so že driavni prvakl Podravka —Velenje 21:18 Popustile na koncu V 4. kolu tekmovanja v 1. B ZRL so igralke VelenjagostovalevKoprivnici. Rokometašice Podravke so začele od-lično in povedle s 6:1. Visoko vodstvo pa gostujočih igralk ni zmedlo. Na-sprotno. uredili sosvoje vrste in kmalu je bil rezultat 8:8. Z zelo dobro iRro v nadaljevanju pa so Veleničanke skle-nile prvi polčas v svojo korist (12:11). Gostujoče igralke so odlićno igrale tudi v drugem polčasu. sai so povedle s tremi goli. žal pa so proti koncu sre-čanje popustile in Podravkajeosvojila novi dve točki. Rokometašice Velenja so tudi tokrat nastopile oslabljene. saj v ekipi ni bilo poškodovane Špoljarjeve. Strelke za Velenje so bile Golič in Omerovič po 4. Podrzavnik, Djordje-vič in Bovha po 3. ter Kotnik 1. V 5. kolu se bodo igralke Velenja v soboto sestale v Rdeči dvorani z igralkami Zameta. Split— Šoštanj 27:26 Odločitev zadnje sekunde Rokometaši Šoštanja so tudi v 5. kolu pokazali dobro igro. vendar to-krat sreča ni bila na njihovi strani. Gostovali so v Splitu in tekmo z isto-imensko ekipo zgubili z rezultatom 27:26. Gostje so bili boljši nasprotnik in v polčasu so vodili že 15:12. Tudi v drugem polčasu so Šoštanjčani vodili do zadjih minut srečanja celo že s 4 zadetki razlike. V dramatičnem koncu tekme pa jim je sreča obrnila hrbet. Pri rezultatu 26:26 je njihovemu najbolj-šemu igralcu Potočniku domači vratar obranil sedemetrovko. Igralci Splita so hitro izvedli protinapad in v zadniih sekundah osvojili obe točki. lzgublje-no v Splitu bodo Šoštanjčani lahko nadoknadili že v 6. kolu, ko se bodo v Rdeči dvorani v Titovem Velenju se-stali z Lirio iz Aidovšine. Strelci za Šoštani so bili v Splitu-Potočnik 10. Potušek 5. Toplak 4. Po-žun in Lesjak po 3. Vrečko 2. Rudar— Mura 5:1 . Najboljši doslej Nogometaši Rudarja so v nedeljo dokazali. da še vendarle znajo odločno igrati. Če bi hjli tudi v drugem polčasu igralo tako prizadevno kot v prvem delu. bi bila lahko igralci Mure doži-veli pravi »potop«. Vendar pa je bilo 500 gledalcev tudi s petimi zadetki v mreži gostujučega vratarja zadovolj-nih. Manj pa smo lahko zadovoljni še vedoficir Orthner, ki je s svojimi vojaki previdno prodi-ral od MeUe proti Kamenici. (Dalje prihodnjič) gorenjeHp® Tovama gospodinjska oprame, n. sol. o., Trtovo Velenje Na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja tozd Orodjama, n. sol. o., Titovo Velenje, tozd Gradbani aiamanti, n. sol. o., T'itovo Velenje, tozd ZamrzovaJniki, n. sol. o., Titovo Velenje in DSSS Goranja TGO, n. sol. o., Titovo Velenje OGLAŠAMO naslednja prosta dela in naloge V TOZD ORODJARNA: 1. TEHNIČNI VODJA TOZD V TOZD GRADBENI ELEMENTI 2. MOJSTER na gM"* linijah V TOZD ZAMRZOVALNIKl: 3. MOJSTER v montaži zamrzovalnih omar (2 delavca) 4. MOJSTER v obratu piastike V DSSS: za razvojno-raziskovalno službo tehnologije kontrole 5. SAMOSTOJNI TEHNOLOG PROJEKTANT za stroftno podro^o 6. SAMOSTOJNI TEHNOLOG PROJEKTANT za eiaktro področja 7. TEHNOLOG PROJEKTANT za INDOK službo 8. PREVAJALEC za hrvaški in srfaski jazik Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandi-dati ižpolnjevati še nasisdnje pogojs: pod 1.: — višješolska izobrazba strojne smeri — aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika — najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj (poznavanje tehnoloških postopkov in tehnologije v tazd) pod 2.: f — tehnik ali VKV detavec strojne ali kemijske smeri — najmanj 1 leto ustreznih delovnih izkušenj za kandidate s srednjo izobrazbo oz. 2 leti za kandidate z VKV izobrazbo pod 3.: — tehnik ali VKV delavec strojne ali elektro smeri — najmanj 1 leto delovnih izkušenj za kandidate s srednjo izobrazbo oz. 2 leti za kandidate z VKV izobrazbo pod 4.: — tehnik ali VKV delavec strojne ali kemijske smeri — najmanj 1 leto ustreznih delovnih izkušenj za kandidate s srednjo izobrazbo oz. 2 leti za kandidate z VKV izobrazbo pod 5.: — višješolska izobrazba ali srednješolska 'izobrazba strojne smeri J — najmanj 3 leta delovnih izkušenj za kandidate z višjo izo-brazbo na področju projektiranja priprav — aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika — opravljen strokovni izpit pod 6.: — višješolska izobrazba ali srednješolska izobrazba elektro smeri — najmanj 3 leta delovnih izkušenj za kandidate z višjo izo-brazbo oz. 5 let delovnih izkušenj za kandidate s srednjo izobrazbo na področju projektiranja priprav — aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika — opravtjen strokovni izpit » pod 7.: — višješolska izobrazba elektro smeri — najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj za kandidate z - višjo izobrazbo oz. 4 leta za kandidate s srednjo izobrazbo — aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika — opravljen strokovni izpit pod 8.: — visokošolska ali višješolska izobrazba jezikoslovne smeri — zaželjeno je poznavanje tehničnih izrazov in znanje stroje-pisja Za vsa navedena deia je določeno poskusno delo po pravil-niku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE TGO, TITOVO VELENJE, Kadrovski sektor, Celj-ska 5/a, 63320 Titovo Velenje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. za filme O^O E odpirač zavitek papirja za pove- S) prekinjevalna ura za povečevalnik z nosilno desko škarje razvijalna tuljava razvijalna doza suha stran ščipalka za prekinjevalec J in fiksir steklenice za kemikalije banjica za fiksir banjica za pre-kinjevalec signaina ura banjica za razvijalec ščipalka za razvtjalec rchiinim napakam. Tudi ventilacija ne bo udveč. Če imale slalcn prostor za temnico, poiem (»harvajle slrop v beli barvi, pa tudi slcne so lahko v svetlejših barvah. \ aše dcto bo seveda zelo odvisno od oprcmc tcmnice. Največji izdatek bo nakup povečcvainika. Ne priporočamo vam najccnejših, pa tudi vrhunskih mo-delov najbrž nc polrebujete. Kakšen Krokus afi Opemus bosta zadovoljila večino vaših zahtev. Nekateri povečevalniki so prirejeni sa-mo za velikost negalivov 24 x 36 mm, v drugih pa lahko uporabljate tudi večje negative. Poleg povečcvalnika potrebu-jcle še prekinjc* alno uro za osvelljeva-nje. tcmnično luč, okvir za kopiranje, Stiri banjice za razvijanjc, menzuro za merjenje lekočinc. razvijalno dozo, štiri ščipalke za poziliv, šliri obešalke za filra, folografski termometer, signalno int>. pel temnih plastičnih stcklenic (2.1) za kcmikalijc, fotokemikalije ter papir za povečevanje (plaslificiran, če boste uporabljali navaden papir potrebujele tudi sušitnik. ter antistatično krpo za či-ič enje negativov. ln zakaj vam pra\zaprav svelujemo. da si urcdite lemniro. txlen od razlogov jc vsekakor cena. ki jo moratc za izde-lavo povečav plačati v fototrgovini. Tu jc priliranek dcnarja kar precejšen. Se-Miiu pa lo ni odločujočc. saj bo tudi nakup polrchne oprcmc zahteval dolo* čcna srcdslva. Največja prednost bo v tcm. da bostc pri slikah sami oblikovali njihov učinek. dos\cttili ali odsvelliii posame/na mesia. napra\ili izrez, ki \am ho najholj ustrczal, z malo krcaiiv-nosti pa bostc folografije lahko ludi smisclno dopolnili. To pa jc zanimivo in prijetmi delo. B. Zakošek predvsem ponoči, zlahka na nupotago. Slikc, ki jih objavljamo. vam kažejo idcalne in manj idealne rešitve, vi pa jih prilagodile lastnim možnostim. Delo si boste bistveno olajšali. če bosle iraeii v tcmnici tekočo vodo, poskrbeti pa mo-ralc tudi, da bosle prostor lahko popoinoma zatemnili. Ker je laslcn pro-slor za lemnico večini folo amaterjev nedosegljiv, pribor ps opravljenem delu pospraviic v omaro. s skrbno razporeditvijo vseh aparatov in predmelov, si bosle prihranifi čas, prav lako pa se boste laže izognii mo- Fotografirajmo (15) Uredimo si temnico MarsiLoga med folografi ponavadi oub Imli drlo v temnici. Zaradi do-slnškov in neuslrcznih slano- mrsučili. Tudi mi vas ne zas ajati in vam omejili ■«* fc i«ak okrnjra življmjski pro- slor, želimo pa vcndarlc svelovali ti-sfim, ki določene možnosti imajo, da bodo laže dosegli zadovoljivc uspehe. Za lcmnico ne potrchujete poseben prostor, lahko uporabite kar kuhinjo,. kopalnico ali kakšen neizkortščen koli-ček v stanovanjn. ki vam bodo, najbrž banjica za izpiranje 10. stran ★ 1135 C3S VAŠA PISMA Titovo Velenje * 14. oktobra 1982 VSE ZA DOMIN DRUŽINO V ENI HlSll nama VELEBLAGOVNICA NAMA TITOVO VELENJE V oktobru, novembru in decembru UGODNIKREDITNIPOGOJI pri nakupu vseh izdeikov iz tekstiia in smučarske opreme (smuči, palic, vezi in smučarskih čevljev). Rok odplačila 3 MESECE - BREZOBRESTH Rok odplačila S MESECEV - 1% OBRESTI! nudba meseca • Naš čas • Ponudba mesi 'onudba meseca • Naš čas • Ponudba meseca • Naš čas • Slovenj Gradec Glavni trg 26 Pohištvor okna, vrata in gradbeni material, vse na enem mestu, pri Slovenijales, Slovenj Gradec! | Priporočamosezaobisk innakup! Za razvedrito vzimskem času ob koncu tedna! PLES VRESTA VRACIJINAMA v Titovem Velen/u vsakosoboto, razenprve vmesecu, od20.00do 01.00! Most kitoni Pismo vojakov 7.oktober -topništva Topništvo, to je tehnika. Mnogi mislijo, da je enostavno biti topni-čar in da se zlahka naučiš vse, kar moraS vedeti zato. Toda ko pride-jo med topničarje . . . V dana-šnjem času, v koncepciji sploSne Ijudske obrambe, ima prav vsak top pomembno vlogo. Seveda pa topovi niso edino orožje artilerij-skih enot. Tehnika se razvija iz dneva v dan. Radarji, elektronski računalniki in še mnoge druge naprave so nujno potrebni za uspešno delovanje enote v da-našnjem času. Sedaj sva na od-služenju vojaškega roka. Spoz-navamo najnovejše topove, ki imajo velike domete, točnost in so zelo učinkoviti. V kratkem času smo sposobni odpreti ogenj na so-vražnika. Bedimo nad slehernim kotičkom naše samoupravne so-ciaiitične domovine. Narod, njego-va iznajdljivost, strokovnost, vz-držljivost — to je največje bogast-vo nas topničarjev. Ne ovirata nas ne dež, ne blato, ne hladne noči. Vedno smo pripravlieni vkopati top in čakž'i na ukaz. V nas je dan tekmovalni duh, ki se ne izraža le na športnem igrišču, ampak tudi pri pridobivanju artilerijskega znanja. Pozdravljamo vas artilerijci iz Vranja, še zlasti Drago Novak in Srečko Svent. Ob 8. oktobru, občinskem prazniku, vam čestitamo. Enako vsem občanom in delovnim ljudem naše občine. Desetar Drago Novak in vojak Srečko Švent Drago in Srečko! ' V uredništvu smo se razveselili vajinega pisma. Mislimo, da se va-ma lahko v imenu vseh občanov in delovnih Ijudi zahvalimo za čestit-ke ob prazniku občine Velenje. Želimo vama, enako tudi drugim vojakom, da bi bili vaši dnevi še vnapraj lepi in prijetni ter pričaku-jemo, da se bosta še oglasila in da s svojim pismom spodbudila še druge vojake iz naše občine, da nam bodo pisali. kako preživijajo dneve v vojaški obleki. Pozdrav! Uredništvo Ko se tujec ustavi v Titovem Vele-nju. občuduje lepolo mesta. ki so ga delovni Ijudje ustvarili s svojim delom in prispevki. Ko pa nadaljuje pot proti Slovenj Gradcu. spel začuden obstane in občuduje revščino mostu. ki še ko-majda povezuje oba bregova reke Pake. Še bolj zajudeni. pa tudi jezni. smo krajani levega brega Pake in Bevćani. ki uporabljamo ta most. Zgradili so ga pred 4 leti. sedaj pa je popolnoma dotrajan. Pred nedavnim se je nekdo spomnil. da bi mora! za-ščititi svojo odgovornost in je vožnjo po mostu uradno prepovedal zznakom na obeh straneh. Ni pa pomislil. da hodijo> delavci vsak dan v službo. in' trgovino. otroci v šolo. vozimo si ozi-mnico. kuijavo in drugo prav po tem mostu. To je tudi edini prevozni most na tem kraju. ki povezuje krajane iz riovo nastajajoćega naselja in Bevč z desnim bregom reke Pake in glavno cesto. Veliko je bilo že prizadevanj krajanov in posameznih vodilnih v krajevnih skupnostih. da bi la ži-vljcnjsko nevaren most in cesto naprej proti Bevčam uredili. Toda vse doslej so ostale le besede in obljube. Most je na eni strani brez ograje. druga polo-vica pa je le še za okras. nikakor pa ne za varnost. Sredino .'nostu krasi velika iuknja. preko katere so krajani položili nekaj desk. kar pa je le trenutna reši-tev. Ko se sedaj pripelješ do mostu. obslaneš. naravnaš razmaknjene de- Združenje borcev NOV Titovo Velenje-Smartno Razpravljali o nepravilnostih .Clani odbora združenja borcev NOB Titovo Velenje — Šmartno so na nedavni sćji največ govorili o stabilizacijskih ukrepih ter o ne-pravilnostih, ki niso samo v nogometu, ampak se pojavljajo tudi na drugih področjih. Borci so odločno povedali, da si ne žetijo več informacij, ki samo ugotavlja-jo, da so bile odkrite razne nepravilnosti, ampak odločno zahtevajo poročilo o tem, kakšni ukrepi so bili sprejeti proti tistim, ki so povzročili te nepravilnosti. kakor tudi proti raznim stricem in botram, ki navadno „stojijo" za njimi in dajejo potuho in zaščito. Tudi postopki za ugotavljanje krivde-^o odločno predolgi, trajajo mesece, pa tudi leta, in tako tudi izrečena kazen velikokrat ne do-seže svojega namena. Dokler bo-mo govorili eno, delali pa drugo, ne bomo ničes^r izboljšali, Prema-lo zahtevamo tudi za odgovornost za neizpolnjevanje nalog. Ni še bilo slišati, da bi kdo od vodilnih delavcev odgovarjal, na primer, za kakšno zavoženo naložbo ipd. Skrajni čas je, da sprejmemo ustrezne ukrepe proti vsem po-vzročiteljem nepravilnosti, saj imamo zato zakonske predpise, vsi ustrezni organi morajo dosledno izĐoInievati svoje naloge. Borci bomo tudi v prihodnje podpirali prizadevanja za stabilizacijo, vendar. odločno zatevamo, da pridemo od besed do konkretnih akcij in če je treba tudi javno povedati imena tistih, ki so nekaj zakrivili. g g ■ —, Z obiskom v SALONU MEBLO v CEUU boste gotovo ure- ! sničili Vašo zamisel o tem, kako lepo in prijetno opremiti g mmmmmjr,fflim stanovanje. ■ n ■!■■■ iim m Zraven ostalega programa je v SAL0NU MEBLO v CEUU na ■ voljo tudi ! sa,°7 STILNO POHIŠTVO [ I meblo ATLANTA! | Ko boste v Celju ne pozabite obiskati SAL0N MEBL0f Vrunčeva 2 A S ■■■■■nnnnnnnnn«MB*llBBSBBBBBfiHBBBfiBfifiBSfifiSBSEEBS3SSsf CELJE ske in se potem počasi pelješ ćez v upanju. da se ne bo zgodila nesreča. Sicer pa krajanom. ki živijo na tem obmoćju na levi strani Pake. drugega tudi ne preostane. Čeprav je pred ne-davnim tudi REKOVtovornjakobstal v luknji. se doslej še nihče ni zmenil in mostu popravil. Govorimo. da je treba nesreče preprećevati. Ali se bomo ob-nove mostu lotili šele takrat. ko se bo zgodiia nesreča. Upamo. da bo tisti. ki bedi nad tem mostom opravil delo še pred zimo. da si bomo vsaj kurjavo pripeljali pravo-ćasno. Će bo prej zapadel sneg. bo to nemogoće. S. K. PRIPIS VREDNISTVA: Iz sestavku ni razvidno. kdo je odgovoren za vzdr- Zakaj takšen odnos? Kmetujeva na vrhu Loma nad To-poLšico in se v glavnem ukvaijava z živinorejo. V najinem hlevu je veliko /jvinc Z njo pa so seveda tudi pogoste nevšećnosti. Ena izmed njih se nama je pripetila 3. oktobra. Živina je bila na paši. ko sva opazita. da se eden od bikov čudno obnaša. Takoj sva ga iz-ločila od ostalc črede. saj nisva vedela kaj mujeoziroma za kakšno boleznijo je zbotel. Dežurnega živinozdravnika nisva mogla poklicali. ker je pred ne-davnim udarila strela v telefonsko napeljavo na Lomu in nam tako pre-trgala dragoceno povezavo zdolino. V najinem avtomobilu skorajda ni bilo bencina. v dolini pa vrste. zato se nisva odločila za vožnjo z avtomobilom. Naslednje jutro je sin. ki obiskuje osnovno šolo v Sošlanju. odšel med odmorom povedat na veterinarsko postajo v Šoštanju. da nam je zbolel bik. Ker do 13. ure živinozdravnika ni bilo. se je mož vendarle odloćil. da bo šel z avtomobilom po njega. Cesta je do nas zelo slaba. zato.je želel sam pri-peljati živinozdravnika. Ker živino-zdravnika tudi do torka šenibilo. je odšel tega dne zvečer po njega bližnji sosed. Spet zaman. V sredo nekaj po 13. uri sva oba odšla na veterinarsko postajo. kjer sva zvedela. da je dežurni zdravnik na terenu. tovarišica v spre-jemni pisarni pa nama je obljubila. da mu bo naroćila. da naj pride na Lom. Ni ga Klo. V četrtek zvečer pa nama je { Smučarske hiače ELKROJ v vseh sodobnih prodajalnah! , _-j Proizvodnja modne j lElRjrofl konfekcije Mozirje Priporočamo Vam obisk industrijske prodajalne »ELKROJ« v Nazarjah, |! kjer se boste oblekli modemo in poceni. Na voljo je tudi velika in <> raznovrstna izbira moških, ženskih in otroških hlač iz vseh vrst blaga (z j [ napako), izdelanih po najnovejši modi, z do 40 % nižjo ceno? < > ževanje moslu. Lipamo. da bo to pismo krajunke (njen naslov imamo v redak-ciji) le spodbudilo odgovorne. da bodo pojasnili. zakaj most še- ni popravljen oziroma kdo bi moral to storiti. Ko smu prejeU pismo. smo se odločili da si most tudi sami ogledamo. Imeli smo nrečo*. saj je ob našem prihodu zape-Ijala čezenj ena od krajank (na sliki) in obtičala v luknji. S skupnimi močmi smo spravili nato avtomobil čez most. žival. težka približno 450 do 500 kilo-gramov. poginila. V sedanjem ćasu je vsak kilogram mesa dragocen. Ker sva upala, da je kijub bolezni meso zdravo oziroma užilno, sva želela. da bi opravili zakol v sili v Celju. Vendar sva zvedela na TOK Kmetijstvo Šoštanj. da klavnica brez veterinareke napotnice ne spre-jema tovrstne govedi v klanje. Sprašujeva se. ali so naši veterinarji resmćno tako zaposleni. da v štirih dneh niti eden ni imel časa. da bi prišel na Lom. Ce so. ali res ni denarja za zaposlitev šc enega. Maks in Ida Jelenko Topolšica 169 Za mrzle zimske dni, za šport in razvedrllo v VELEBLAG0 VNICI NAMATIT0V0 VELENJE 14. oktobra 1982 Titovo Velenje VAŠ OBVEŠČEVALEC_, ■■HIMHHaaMBHaHBm nas cas ★ stran u KOLEDAR Četrtek, 14. oktobra — Stojan Petek, 15. oktobra — Terezija Sobota, 16. oktobra — Heda Nedelja, 17. oktobra — Mira Ponedeljek, 18. oktobra — Luka Torek, 19. oktobra — Etbin Sreda, 20. oktobra — Irena DEŽURSTVA ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVE-NEM DOMU TITOVO VELENJE Četrtek, 14. oktobra — dr. Žičkar (dnevni), dr. Zupančič (nočni) Petek, 15. oktobra — dr. Lešni-kova (dnevna), dr. Koren (nočni) Sobota, 16. oktobra — Zičkar (glavni), dr. Natek (notranji) Nedelja, 17. oktobra — dr. Zičkar (glavni), dr. Natek (notranji) Ponedeljek, 18. oktobra — dr. Pustovrh (dnevni, dr. Grošelj (no-čni) ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJl ŠOSTANJ Četrtek, 14. oktobra — dr. Stupar Petek, 15. oktobra — dr. Dovšak Sobota, 16. oktobra — dr. Dovšak Nedelja, 17. oktobra — dr. Dovšak Ponedeljek, 18. oktobra — dr. Stupar Torek, 19. oktobra — dr. Pir-tovšek Sreda, 20. oktobra — dr. Pir-tovšek ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENEM DOMU TITOVO Velenje Od 8. do 12. v zobni ambulanti Zdravstvenega doma Titovo Velenje, sicer v pripravljenosti na domu: Sobota, 16. oktobra — dr. Romana Lah, Kidričeva 17, Titovo Velenje Nedelja, 17. oktobra — dr. Romana Lah, Kidričeva 17, Titovo Velenje VETERINARJI V VETERINAR-POSTAJI ŠOŠTANJE Od 14. do 21. oktobra — Franc BlatniV, -dipl. vet., Prešernova 22/e, Titovo Velenje, telefon 852-253 MALIOGLASI DEKLE ISCE SOBO, po možno-sti s posebnim vhodom v centru mesta ali na Gorici. Ponudbe pošljite pod šifro ,,mirna in pošte-na". PRODAM pomivalno korito, dvojno z odcejevalnikom — 120 cm, dva podpultna elementa 30 in 40 cm, napo 60 cm in kombini-ran štedilnik 2 plin, 2 elektrika. Te-lefon 851-134. PRODAM dva para nemških kotalk — komplet št. 40 in barvni TV Gorenje Selectomatic. Dovšak, Kidričeva 17, Titovo Velenje, tele-fon 851-855, popoldne. PRODAM spalnico. Ogled od 16. do 19. ure. Kauzar, Saleška 20, Titovo Velenje (nad sodobno opre-mo) HRUŠKE IN JABOLKA najokusnejših starili in no-vih sort, dobite vsak dan, razen nedelje, v Jelenovi drevesnici v Sentilju. ODDAM LOKAL Telefon 852-768, od 14. dc 15. u e. PRODAM ami — 8, tnformacije po telefonu 831-574, popoldne. PRODAM krzneno ,>akr,. št. 44 do 46, madžarska ovca, zl o rjave barve. Informacije po telefonu 852-492. PRODAM neškropljena jabolka za jabolčnik in ozimnico. Jože Šibernik, Trg svobode 8, Soštanj. UGODNO PRODAM kombi 435 k, letnik 1978. Leopold Slaus, Dobrna 33 e. ZBIRATELJI POZOR! Vsako zadnjo soboto v mesecu je v Delavskem klubu od 9. do 12. ure srečanje značkarjev, znamkarjev in zbiralcev starin. Želimo, da se vsakdo, ki zbira ali se zanima za to dejavnost, vključi v ta klub. KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 14. 10. ob 18. in 20. uri KRALJ BOKSARJEV — hong-konški, kung-fu. V gl. vlogi: Shoji Karata Petek, 15. 10. ob 10. uri ZMAJ V OGNJU — hong- konški, karate. V gl. vlogi: Bruce Lei Petek, 15. 10. ob 18. in 20. uri TEMPERAMENTNA ROZI — italijanski, romantična komedija. V gl. vl.: Gerard Depardieu Sobota in nedelja, 16., 17. 10. ob 18. in 20. uri ZMAJ V OGNJU — hong- kon-ški, karate. V gl. vlogi: Bruce Lei Nedelja, 17. 10. ob 16. uri PEPELKA — ameriški, risanka (MATINEJA) Ponedeljek, 18. 10. ob 18. in20. uri LA ČIKALA — italijanski, dra-ma. V gl. vlogi: Anthony Francisco * Torek, 19. 10. ob 18. in 20. uri PREKLETSTVO ČRNEGA RUBINA — nemški, pustoiovski. V gl. vlogi: Thomas Adler Sreda in četrtek, 20., 21. 10. ob 18. in 20. uri. KRALJ ZVODNIKOV — francoski, komedija. V gl. vlogi: Francis Perrin DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 14. 10. ob 20. uri TEMPERAMENTNA ROZI — italijanski, romantična komedija. V gl. vl.: Gerard Depardieu Nedelja, 17. 10. ob 10. uri OTROSKA MATINEJA: PE-PELKA — ameriški, risanka. Ponedeljek, 18. 10. ob20. uri PREKLETSTVO ČRNEGA RUBINA — nemški, pustoiovski. V gl. vlogi: Thomas Adler KINO ŠOŠTANJ Sobota, 16. 10. ob 16. uri PEPELKA — ameriški, risanka (OTROSKA MATINEJA) Sobota, 16. 10. ob 19.30 TEMPERAMENTNA ROZI — italijanski, romantična komedija. V gl. vl.: Gerard Depardieu Nedelja, 17. 10. ob 17.30 in 19.30 KRALJ ZVODNIKOV — francoski, komedija. V gl. vlogi: Francis Perrin Ponedeljek, 18. 10. ob 19.30 ZMAJ V OGNJU — hong-kon-ški, karate. V gl. vlogi: Bruce Lei Sreda, 20. 10. ob 19.30 LA ČIKALA — italijanski, dra-ma. V gl. vlogi: Anthony Francisko KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 15. 10. ob 20. uri GLASBI NIKOLI KONCA — ameriški, glasbena komedija. V gl. vl.: skupina Vilige People Nedelja, 17.10. ob 13.30 PEPELKA — ameriški, risanka. (OTROSKA MATINEJA) Torek, 19. 10. ob 20. uri LA ClKALA — italijanski, dra-ma. V gl. vlogi: Anthony Francisko Šoštan] Opereta Planinska roža V soboto, 17. oktobra, bo v domu kulture v Šoštanju gosto-valo KUD Žalec z opereto Ra-dovana Gobca PLANINSKA ROŽA. Opereto so v Žalcu uprizorili za proslavo ob 800-letnici Žalca. Doslej je doživela že pet ponovitev. Radovan Gobec nam je ob premieri operete v Žalcu pove-dal, da je to opereto napisal leta 1937 v koči na Lisci. Kot na-preden učitelj je bil namreč premeščen v vasico Henina pod goro Lisco nad Sevnico. Rad je zahajal na to goro in opazoval takrat še redke turiste. Takrat je sanjal, da bi ta koča postala ve-liko gostišče kamor bi turisti množično prihajali in da bi jo vodila lepa oskrbnica, ki bi se prav zaradi tega lepega kosa sveta odrekla mestnemu vrvežu in bi osrečevala ljubitelje planin s svojo prijaznostjo in dobro postrežbo. Sam vrh pa naj bi se imenoval »Srečni vrh«. Tako bi to bil 4craj, kamor bi prihajalo mnogo različnih Ijudi, vsak s svojimi problemi. V tem pla-ninskem raju bi se sklepala po-znanstva in dogajale razne zgodbe. Takšne misli so se Radovanu Gobcu sproti rojevale ko je sa-meval na Lisci. daleč proč od gledališča, pevskega zbora in orkestra, ki jih je moral zapustiti ob premestitvi v hribe. Rojevale so se mu nove osebe, vzniknili so novi zapleti in se sčasoma začeli združevati v zgodbo o življenju na planini. Zgodba se je morala preseliti tudi v dolino. Hkrati je nastajal tudi že libreto in glasba. Ko se je nekega dne Gobec vrnil z Lisce v šolo, ga je čakala samo še naloga, da je tako, v duhu izdelano igro. samo še zapisal. Režiser operete Bogomir Ve-ras pa je povedal, da je uprizo-ritev te operete poizkus pribli-žati glasbeno gledališče proble-mom današnjega občinstva. S priredbo besedila in z odrsko postavitvijo je želel đoseči, da bi se gledalec zamislil nad svojo nemočjo doživljanja narave in nad potrošništvom, ki ga vsak dan bolj zasužnjuje in odmika neposredni okolici. Dirigent Franci Rizmal, sicer znani violinist iz Žalca. ki ima največ zaslug, da je sestavil 70-članski ansambel igralcev, pev-cev in intrumentalistov. Opereta je zahtevala od celotnega an-sambla veliko nesebičnega'dela in odrekanj. Samo za študij glasbenega dela je bilo potrebno preko sto vaj. je povedal Franci Rizmal. Naslovno vlogo poje kot gos-tj« mlada sopranistka Irena Vremšak-Bar. hči znanega slo-venskega 'Skladatelja Sama Vremška in operne pevke Ta-tjane Kralj. Irena je tudi vnuki-nja že pokojnega slovenskega slikarja Toneta Kralja. Pri nav v Titc^vem Velenju je pela pred nekaj meseci ob odprtju razstave Dore Plestenjak. V opereti po-jejo še: Jože Grobler. Roman Kozovinc, Drago Kastelic, Voj-ko Rizmal in drugi. Sodelujejo Študentski pevski zbor Žalec, Celjski godalni orkester in člani Mladinskega pihalnega orkestra in Žalca. Gotovo bo uprizoritev ope-rete v Šoštanju svojevrstni kul- , turni dogodek. saj je opereta v siovenskem kulturnem prostoru praktično izumrla. ne da bi se na njenih temeljih porodila kakšna sodobnejša zvrst. Včasih pa so se Ijudjeobgledanju in poslušanju operet zelo zabavali... ISKRA Industrija elementov za elektroniko, tozd FERITI, n. sub. o., Ljubljana, Stegne 19 OBJAVUA prosta dela in naloge DELAVK v proizvodnji navitih komponent v poslovni enoti Ljubno ob Savinji (4 delavke) Pogoj: dokončana osnovna šola Za opravljanje navedenih del združujemo delo na nedoločen čas s 3-mesečnim preizkusnim deiom. Kandidati naj pošljejo pisne vloge z opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra IEZE— TOZD FERITI, Ljubljana, Stegne 19. SUPERMARKET BLAŽEJ Pliberk - flustrija, teleton 9943 4235 2194 Trgovina za najugodnejši nakup! CHAMPION svečke za vse avto-mobile 4 komadi 98. — aš ZVOČNIKI za avto 2 komada 129.- aš ELEKTRONSKA URA ženska, moška, samo 98.- aš ŠINCEL, toplovod-ni števci Spet na zalogi! GRUNDFOS črpalke za centralno kurjavo Za izvoz samo 798.- aš ALKO - električ-na motorna žaga 25 cm, 990 W Za izvoz S6mo830.—aš POSEBNA PONUDBA PRI BLAŽEJUI Radio z uro in budilko samo 398.- aš ALVORADA KAVA „Cafš do Mocca" 1 kg ,79,80 aš ALVORADA KAVA ,,Wiener" 1/2 kg 35,80 aš „MINNA - MATIC" Pralni prašek ET 10 Okrogli kartonski zavi-tek 49,80 aš DAMSKI VLOŽKI „Camelia 2000" 10 komadov 14.90 aš GLORIA lak za lase 375 g doza 23,80 aš SERVIS ZA KOMPOT 6 delni 19,80 aš VSE PONUDBE VEUAJO DO 23. OKTOBRA 19821 ZAHVALA Ob izgubi naše nadvse ljubljene žene, mame, tašče stare mame, sestre, tete in svakinje Milice Sedminek se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili in s cvetjem obsuli njen prerani grob, nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali. Hvala govorniku za poslovilne besede. Posebna zahvala velja zdravnici dr. Lešnikovi, ki ji je skozi dolgotrajno bolezen in v najtežjih trenutkih nesebično in požrtvovalno lajšala bolečine. Žalujofi: mož, hčerka z družino, sestra z družino in ostali sorodniki. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega brata, strica in svaka Franca Goričnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in dobrim sosedom za nesebično pomoč ob težkih f trenutkih. Hvala vsem GD. ZB, ČD. pevcem, govornikom ter duhovnikoma za spremstvo, poslovilne besede in opravljen obred. Še enkrat prisrčna hvala vsem prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Globoko žalujoči vsi njegovi V SPOMIN Niku Bradariču Minili sta dve žalostni leti, odkar je nehalo biti tvoje plemenito srce. Težko je spoznanje, da te ni več med nami. Z bolečino v srcu se te bomo vedno spominjali. Z ljubeznijo in žalostjo: žena Katica in sin Stanimir FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA KAMf KDAJ? RADIO TITOVO VELENJE vabi na 7. SREČANJE MALIH VOKALNIH SKUPIN SLOVENIJE v petek, 22. oktobra ob 19. uri v domu kulture v Titovem Velenju. Spored bo povezoval Marjan Kralj. Pokrovitelj srečanja: občinski svet ZSS Velenje Lovska družina Velenje vo malih čistopasemskih živali. Med Ijudmi je vzbudila veliko zanimanje, gotovo pa marsikoga tudi spodbudila, da bo začel sam gojiti te živali in se včlanil v dru-štvo. Pokrovitelj razstave je bila DO Farmin. Šoštanj Priznanja Posebna komisija Turistično olepševalnega društva Šoštanj je tudi v letošnji poletni sezoni pre-'jjledala urejenost vrtov, balkonov tn zelenic v mestu Soštanju. Raz-veseljivo je ugotovljeno dejstvo, da je tudi letos večina zasebnih hiš in stanovanjskih blokov bila lepo urejena in da so tako lastniki hiš kakor tudi hišni sveti posvetili veliko časa za urejenost zelenic, vrtov in cvetja na balkonih. Zato je društvo na nedavni osrednji proslavi ob 80-letnem jubileju obstoja in delovanja v domu kulture podelilo 15. gojite-ljem cvetja lična priznanja v znak zahvale za trud in prizadevanje za lepši izgled mesta. Priznanja za najlepše cvetje na balkonih in vr-tovih so letos prejeli: Greta Karat. Nežka Viher. Marija Pocajt. Majda Letonja. Ana Mevc. Ma-rija Zupanc. Pepca Prtslan. Amalija Kortnik. Milica Puso-vnik. Pavla Žrebelj. Antonija Dr-varič, Vera Vačovnik, Jože Škr-bot. Štefka Čebul. in Marija Ko-lar. Po podelitvi je bil še izviren kulturni program. ki so ga izvedli člani folklorne skupine Oljka iz Šmartnega ob Paki. nato pa je bil še tovariški večer v Kajuhovem domu. V. K. Dostojno proslavili 35-letnico Lovci lovske družine Velenje, ki letos praznujejo 35-letnico delova-nja, mkoli niso poznali počitka. V svojih vrstah ima ta družina 71 članov, od tega sta dva člana čast-na, 9 je pripravnikov, 60 pa lov-cev. Vsa leta si prizadevajo, da bi ljubezen do narave privzgojili tudi najmlajšim in tako imajo s svojih vrstah danes veliko mladih, ki delajo v zeleni straži. 35-letnico delovanja so lovci te družine proslavili v nedeljo s pri-ložnostno slovesnostjo v lovskem domu na Lokah pod Paškim Kozjakom. Ocenili so opravljeno delo, ob tej priložnosti pa so izdali tudi brošuro, ki na 94. straneh predstavlja njihovo delo in njihove prispevke v razvoju slovenskega lovstva. Namenu pa so izročili tudi klubsko sobo, ki je bogato založe-na z Iovsko literaturo, v besedi in sliki pa je predstavljen tudi razvoj lovske družine Velenje. Družino so ustanovili II. no-vembra leta 1947, v času, ko so bi-la lovišča povsem izpraznjena. V tridesetih letih so namenili vso skrb varstvu gozdnih živali, pred leti pa so z udarniškim delom zgradili lovski dom, ki so ga predali namenu leta 1980. Na slovesnosti ob petintrideset-letnici, je Lovska zveza Slovenije odlikovala Jožeta Kvartiča in Mar-jana Novinška s III. redom zaslug za lovstvo, Staneta Divjaka, Petra Korelca, Franca Avberška, Hinka Korelca, Ferda Malina in Franca Bitenca pa z znakom zaslug za lov-stvo. Lovci so položili tudi venec k spomeniku padlih borcev slavne IX. divizije na Paškem Kozjaku. -L. O. V torek zvečer so v avli skupščine občine Velenje odprli tradicionalno razstavo inovacij. Razstava bo odprta še jutri Balinarski turnir Člani društva IjubiteUev malih I skem prazniku v prostorih živali Šaleške doline so ob občin- I prodajalne Standard odprii razsta- Srečanje z ĆJani velenjskega foto kluba so prejšnji teden v avH skoipščlne občine Velenje pripravili razstavo Srečanje z mestom. Z zamimivo razstavo so počastOi občinski praznik. V ponedeljek zadnji dan razstave pa so si občani fotografije lahko ogledali na Titovem trgu. Za jubiiej tudi spominski posnetek Prireditve Kulturnega centra Jutri, 15. oktobra, ob 19. uri bo v knjižnici Kulturnega centra „Ivan Napotnik" Velenje petkov večer, na katerem se ob predstavila folkorna skupina „Oljka" iz Smartnega ob Paki z ljudskim običajem KLADA in Gledališče pod kozolcem iz Smartnega ob Pa-ki s komedijo DIVJE SVINJE. V nedeljo, 17. oktobra, ob 16. uri bo v domu kulture v Soštanju gostovalb KUD Zalec z opereto Radovana Gobca PLANINSKA ROZA. Režiral je Bogomir Veras, dirigiral pa bo Franci Rizmal. Na-slovno vlogo poje sopranistka Ire-na Vremšak. Vstopnice po 80 dinarjev prodajajo pri Faniki Pernovšek, Tekavčeva 5, Šoštanj in v knjižniri v Titovem Velenju. Šolska mladina ima 50 % popusta. V soboto, 23. oktobra ob 19.30, bo v domu kulture v Titovem Velenju koncert Komornega otke-stra BOLŠOI TEATRA iz ZSSR. Dirigiral bo Jurij Simonov. Na programu so dela Corellija, Hummela, Borodina in Cajkov-skega. Vstopnice po 80 din bodo prodajali v knjižnici v Titovem Velenju od 14. oktobra dalje. Sol-ska mladina ima 50 % popust. V razstavnem prostoru knjižnice v Titovem Velenju je odprta pregledna raztava slik Josipa Ipav-ca, ha temo ,,bodi zdrava domo-vina, mili moj slovenski kraj". Razstava je odprta vsak dan od 9. do 18., v soboto pa od 9. do 13. Na velenjskem gradu so odprte vse stalne muzejske in galerijske zbirke. Na Graški gori in v Topolšici sta odprti spominski so-bi. V Šoštanju je odprta galerija kiparja Ivana Napotnika. Rokomet Igralke Velenja se bodo v petem kolu v prvi B zvezni rokometni ligi, srečale z ekipo Zameta. Tekma bo v soboto oh 19. uri v Rdeči dvora-ni. . Kokometaši Šoštanja pa bodo prvenstveno srečanje petega kola Ekipa Vegrada je bila najbolj natančna Na območju Titovega Velenja se je v zadnjem.času zelo raz-mahnilo balinarstvo. Trenutno delujejo 4 balinarski klubi, ki imajo 80članov. združeni pa so v Saleški občini balinarski zvezi. V počastitev občinskega pra-/.nika so velenjski balinarji orga-nizirali že turnir za prehodni pokal. Letpšnjega tekmovanja se je udeležilo kar 16 ekip iz Slove-nije in tri ekipe zamejskih Slo-vencev iz Italije. Tekmovanje je bilo pr^jšnjo soboto in to ves dan na baliniščih na Trebeliškem in v Titovem Velenju. Pokal je osvo-jila ekipa Vegrada, kt je v finalu premagala bal inarjc Fratc tz Skofje Loke. 3. so bili balinarji ćeljske Celcie. 4. pa balinarji Mctalne iz .Maribora. Uvrstitev ostalih vclenjskih ekip: 8. Velenje, II. Invalid Velenje. 13. REK. Velenjski bal)narji so se odlo-Oili. da bo ta turnir postal tradici-onalen. Znanoje. dasosi balinarji lepo balini.šče vglavnem zgradili z udarniškim delom in da tudi sedaj zelo vestno skrbijo za ta objekt. V zadnjčm ćasu pa že razmišljajo. da bi igrišče pokrili in ga tako zavarovali pred dežjem. Zatrju-jejo. da bo tudi to nalogo uresm-čili. mestom „zvezne rokometne lige — sever, odigrali že jutn tpetek). INjihov nasprotnik bodo igralci Lipe. Srečanje bo prav tako v Rdeči dvorani, začelo pa se bo ob 18.30. Kros v Skalah Komisija :a šporl in rekre-acijo v krajevni skupnosti Škale—Hrastovec bo organi-zirala v nedeljo. 17. oktobra. množično tekmovanje v teku v naravi :a krajane vseh starosti in oheh spolov. Poleg tega bodo moški preizkusili svoje moči še v inettt kainna. ženske v metu pikada. oboji pa bodo še ska-kali v daljino iz mesta. Tek-movanje bodo :ačcli ob 13. uri. OBIŠČITE PRODAJALNI ZLATARN CEUE v Titovem Volenju, Šale-ika 19/a in v Slovenj Grad-cu, Meškova 12. Preprićajte se o bogati izbiri vseh vrst zlatega nakita z dragim in poldragim sintetičnim kamenjem ter drugih izdelkov iz zlata, srebrnega nakita in url Za obiak in nakup ae priporo-čajo ZLATARNE CEUEI Gasilski dom še ni končan Gasilci Šentilja so letos poleti pridno in marljivo delali pri izgradnji gasilskega doma, saj so upali, da ga bodo predali namenu ob letošnjem občinskem prazniku. 2al jim je zmanjkalo sredstev, pa tudi časa. Tako so morali otv^ritev doma prestaviti na prihodnje leto. --- V Tajni je zrastla goba, ki jo vidite na sliki. Je dežnikarica, ki je zelo okusna. Premer klo-buka je znašal 35 cm, bet pa je bil dolg kar 52 cm. Tehtala je 1 kg in 12 dkg. Gobo sta našla st-astna gobarja Boris Sušec in Hinko Tržan. (LO)