I/ufficiale italia-no segue le opc-razioni durante 1'attaccu nemico.
generalu von Armltm. poveliuiku armadne skupine. Dure pa io tudi poslal poslanico. v kateri ie izrazil ponosno občudovanje italijanskega naroda spričo neukrotljive hrabrosti. katero pred številčno premočjo sovražnika pokazali poveljniki in vojaki v Tunisu, občudujoč v niili naiČistejšj izraz vojščakov ljudstev Osi,
oh našem nove. na svoje može. — Zemun iki im vseh — polka brezžičnega brzojava so boli ka Torre.« kor kdaj odločeni doseči zmago. \ Vsem ma- tem znamenju pozdravljajo vse 1 tali solza. Vaši jane v zavesti, da bo naš cilj dose se izkazali žen. Vrnili se bomo. — 1’odnarednil Zaupajte v Čapu to Luigi. telegrafist Magnoni Bat a svoje si- tista. (11 Piccolo.)
Spedi/ione in ab bo« a m en to post?' Poštnina plačana v gotovini
Cena i lira
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XV.
V Ljubljani, 20. maja 1913-XXI.
Velikega travna če pogosto-nta grmi, kmet se dobre letine veseli.
Slovenski rek.
štev.20 (705)
»DRUŽINSKI TEDNIK«
Izliaja ob četrtkih. Uredništvo
uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/1 JI. Poštni predal št. 345 Telefon Št 83-32.
—	Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.803. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiramh dopisov ne sprejemamo, /a odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
V4 leta 10 lir, J/j leta 20 lir, vse leto 40 lir. — V tujini
64	lir na leto. — Naročnino je treba plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu; enostolpčna pet it na vrsta ah njen prostor (višina 3 min in širina
65	nun) 7 ir; v oglasnem delu 4.50 lire.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — N o t ir r : vrstit a 7 lir. Mali o g i a -s i : beseda 0.-5(i lire. Oglašuj davek povsod še posebej. i*i\ večkratnem naročilu popust.
Danes:
NAŠ NOVI KRIMINALNI ROMAN ;
PET MINUT POZNEJE i
i
i
(Gl. sir. £. in 3.)
I
H
■■■••■■■■■•■•a
Uspešno bombardiranje sovražnikovih pristanišč
Na Tirenskem morju potopljena sovražna podmornica
mrtvih in. 34: ranjenih; v Cagliariju ie 10 mrtvili in 5(5 ranjenih, v Anglisti ie pa 19 mrtvih i n 41 ranjenih.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil jt> objavil 12, maja svoje 1083. vojno poročilo:
Prva italijanska armada, ki jo ie doletela čast. da se je do zadnjega upirala sovražnemu prodiranju, se ie davi na Ducejcv ukaz prenehala bojevat i.
Čeprav se ie nanjo zgrnil pritisk vseh angleško-ameriških kopenskih in letalskih sil. se je italijanska prva armada še včeraj junaško upirala sovražnikovim napadom.
. . Tako se ie končala bitka za Afriko, ki ie z menjajočo se srečo trajala 3o mesecev. V zadnjih bojih, v katerih so se vsi naši oddelki z ramo ob rami bojevati v duhu tovariškega tekmovalka z nemškimi oddelki, so se sijajno izkazali ogledniški oddelki, oklepniki, lahka konjenica kodi. in topništvo vseh vrst.
junaštvo naših vojakov, ki so pod poveljstvom maršala Italije Giovan-nija Messeia izvršili vse zadane jim naloge in so pridobili svojim zastavam novo slavo, daje novo poroštvo za bodočnost Naroda v Afriki.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih .kil je objavil 14. maja svoje 1084. vojno poročilo:
Naši letalski oddelki so ponoči uspešno napadli luke v Bonu. Bougiju in
Sfaxu.
Na Tirenskem morju je neka nemška enota potopila neko sovražno podmornico. del njene posadke pa ujela.
Sovražni štirimotornikj so prileteli včeraj nad mesta Napuli. Ileggio Cala-brio. Cagliari. Messiuo in Augusto in odvrgli nekaj bomb. Mesto Cagliari so dvakrat bombardirali in povzročili precej škode. ,
Naše protiletalsko topništvo ie nad Calabrijo sestrelilo tri sovražna letala, nad Portom Empedoelem eno in mul Messiuo eno.
IMuanskL j n nemški lovci so v bo-"b sestrelili šedom sovražnih letal, in sicer pet nad mestom Cagliarijem, dva Pa nad Augusto.
Pri današnjem sovražnem bombardiranju je prebivalstvo utrpelo naslednje izgube: v Napoliju je pet
Glavni Stau Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 15. maja svoje 1085. vojno poročilo:
Nemška bojna letala so napadla pristanišče v Bonu in potopila neko sovražno petrolejsko ladjo, neko trgovsko ladjo srednje nosilnosti pa poškodovala.
Včeraj je sovražnik bombardiral Ci-vita-Veechio. Palermo. Sassari in nekaj krajev na Sardiniji. Zlasti vCivila-Vecchiji je sovražni bombni napad povzročil precej škodo na poslopjih in je bilo več človeških žrtev.
Sardinsko protiletalsko topništvo ie sestrelilo 9 sovražnih letal.
Na vzhodni obali Sardinije so naši lovci prestregli neki sovražni letalski oddelek in sestrelili dva dvomolornika.
Pri sovražnem bombardiranju. o„ka-terem govori.današnje vojno poročilo, so prebivalci utrpeli naslednje žrtve: v Civita-Vecchiii je ‘29 mrtvih in 190 ranjenih, v Sassariju 14 mrtvih in 49 ranjenih, pri S. Caterini (Nuorol so 3 mrtvi. Števila žrtev v Palermu še nismo ugotovili.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil ic objavil Hi. maja svoje 108(5. vojno poročilo:
Letala Osi so znova bombardirala pristanišče v Bonu.
Neki sovražni letalski oddelek ie ponoči napadel mesto Trapani. Naše
protiletalsko topništvo ie med napadom sestrelilo 4 sovražna letala.
šlevilo1 žrtev, ki jih ie povzročil včerajšnji bombni napad na Civita-Vecchijo. ie narasel na 174 mrtvih in 300 ranjenih.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Si| je objavil 17. maja svoje 1087. vojno poročilo:
Italijanski in nemški bombniki so uspešno bombardirali alžirske luke.
Snoči so sovražna letala priletela nad Rim. bombardirala so pa Ostijo. Povzročila so precej škode in nekaj človeških žrtev.
Nj. Vel. Kralj in Cesar ari otvoritvi umetnostne razstave
Rim. 10. maia. Davi ie bila ob na vzornosti Nj. Vel. Kralja in Cesarji
t uuviiuovi H * vi, ivimpi *»*
otvorjena 4. umetniška narodna razstava. Vladarja so ob prihodu v palačo sprejeli predsednik minister grof San Martino Valperga, akademik Italije Oppo. generalni tajnik s člani upravnega sveta, zastopniki vlade in hierurhi. Tajnik stranke minister Scorza. minister za Italijansko Afriko Teruzzj. minister za narodno vzgojo liiggini. minister za ljudsko kulturo Polverelli. zastopniki senata in zbornice. fašijev in korporacij, guverner in prefekt. Prisotni so bili tudi veleposlanik Španije in veleposlanik Nemčije. zastopnik Japonske in vsi poslaniki držav trojnega pakta. Med povabljenci so bili senatorji, nacionalni svetnik'. akademiki Italiji? in mnogi odličniki iz pomičnih, kulturnih in umetniških krogov. Grof San Martino je prečital poročilo, v katerem ie dejal, da obnavlja Italija kult, umetnosti, medtem ko se njeni vojaki hrabro bore na kopnem, na morju in v zraku, tb mesecev je preteklo od otvoritve prve razstave Kvadrienala v Rimu. Zahvalil se ie vladarju za njegovo Vzvišeno prisotnost.
Nato ie govoril minister za narodno vzgojo, ki je poudaril, da nas dogodki
te velike in junaške ure domovine ne odvračajo od umetnosti, in je zatrdil, da se mora narodni umetniški zaklad prav tako braniti kakor družina, dom in zemlja. Naj bo ta voina tako huda. italijanski narod ie ponosen, ker ni zastavil samo svoje sedanjosti in bodočnosti. temveč tudi svojo preteklost. Država ima nalogo vzgajati narod v zavesti njegove funkcije v omiki. Italijanski narod je z umetnostjo kakor z mislijo izrekel v vseh časih odločilne besede za svetovno omiko. Izrazil je veselje, ker so se umetniške sile naroda zbrale v borbi za obrambo omike. ki io izraža italijanska umetnost v čudovitih večnih oblikah.
Vladar si ie ogledal nato ob spremstvu senatorja San Martina in akademika Oppa ter visokih hierarhov in zastopnikov oblasti 47 dvoran velike razstave. Pohvalil je navzočue razstav-Ijnlce in ob slovesu izrazil svoje zadovoljstvo predstojnikom ustanove spričo čudovito uspele 4. razstave navzlic resnim in hudim vojnim časom, kar dokazuje velikodušnost naših umetnikov in vnemo njihovega dela. ki časti Italijo. Ob prihodu kakor tudi oti odhodu iz razstavne palače ie množica. ki se je zbrala pred palačo, izkazala vladarju svojo vdanost.
Priznanje Vel. Kralja jn Cesarja
Takšni so bili dogodki zadnjih dni: •Eiulog šestmesečnih bojev, ki so omogočili pridobitev izredno dragocenega «asa v splosnem okviru vojevania in ki se lzrazaio naivišje v besedi ki jo ie naslovil Ni. Vel. Kralj in Cesar generalu Messeju v odgovor na poslanico, v kateri je obrazložil vzvišenemu Vladarju ponosne namere svojih mož. Pripravljenih z vsemi zastavami žrtvo-v»ti se v zadnjem odporu: - Sledil sem z, najbolj živim občudovanjem slavnim junaškim dejanjem prve armade. Njeno sijajno zadržanje ie trdno poroštvo za večjo veličino naše nesmrtne Domovine.«
V	potrdilo vojaških kreposti prve armade ie bil nien poveljnik imenovan za maršala Italije,
Veličastna žrtev naših vojakov v Afriki je seme bodoče slave in neizbežne sreče naroda.
. Iz njega izhaja svetel pouk da se je treba boriti z isto vero. katero so naši junaški vojaki izpričali v iuna-skem izvrševanju svojih dolžnosti.
Dokazi junaštva in borbenosti
ja. V brezžični brzo-poslal včeraj maršal Messe svoji soprogi.
'Sem popolnoma veder. Slavim in zmagovita T. armada bo zadnja, ki bo zvila svoje nepremagane bome zastave pred nasprotnikovo premočjo. Sovražnik ie odkrito in ponovno priznal najvišjo hrabrost in čudovito ponašanje naših izvrstnih čet. Imejte polno zaupanje.«
V drugi brzoiavki naslovljeni na nekega svojega prijatelja pravi maršal:
»Dočiiu se zaključuje junaško in slavno podjetje I. armije. mislim na to. da bo naša žrtev vedno plodonosnu za srečno bodočnost naše Domovine. 7. vedro zavestjo, da sem tudi ob lej priložnosti služil državi z vsemi svojimi silami, sprejemam z vedrim in močnim duhom svojo usodo.'
V torek zvečer ie neka brezžična postaja sprejela dve poročili čet v Tuniziji. Oddaia je bila večkrat prekinjena po bombardiranju sovražnih letalcev in tudi^ telegrafisti so opozarjali, da jim ie došel ukaz. naj postajo uničijo. Preden so ta ukaz izvršili, so prosili, naj se objavita dve poslanici, ki jih preveva neskončna ljubezen do Domovine in nezlomljiva vera v zmago.
Prva poslanica se glasi:	Vsem pod-
častnikom Italije! Pošiljamo vam svoj bratski pozdrav in vas pozivamo, da ohranile slepo zaupanje v našega poglavarja in v zmago, ki bo gotovo naša in ki bo spremljala naše bodoče vzvišuiM vizije o ponosnih praporih.
Suita eoperta duna nave da guerra italiana che accompagna un
— Na krovu neke italijanske bojne ladje, ki spremlja konvoj: Italijanski zasleduje operacije nied napadom sovražnika.
ki jih boste gotovo nosili oh bližnjem povratku. V imenu narednik glavni telegrafist Druga poslanica pravi: teram Italije! — Ne točite sinovi in vaši možje so preko človeških možnosti, zmago. Bodite ponosne na
Slavni potek boiev v Tuniziii
Radijski govor seta Glavnega Stana generala Ambrosia
Rim. 14. maja. General Ambrosio, šef Glavuega Stana, ie posvetil v radiu nocoj junaški prvi armadi naslednje besede:
Dne 24. oktobra 1942. se je pričela v ožini El Alameina bitka, ki naj bi odločila o usodi Vzhodne Afrike. Te postojanke, ki so jih čete Osi dosegle s svojimi vojaškimi sposobnostmi in ne s premočjo sredstev, so se več dni upirale sunku močnih angleških oklepnih sil. navzlic ogromnemu osredotočenju sovražnega topništva in nino-ž inski m letalskim bombardiranjem. Šele ko so zadale sovražniku naihujše izgube, zaradi katerih je postal precej previden v nadaljnjem vojskovanju, so italijansko-nemške enote iiričele umi-kalne manevre ki bodo ostali najpo-poluejši. kar jih ie vojaška zgodovina zabeležila. Težavni načrt, katerega so zamislili in odločno vodili šefi. se je lahko izvedel zaradi zgledne požrtvovalnosti čet. ki so hrabro prenašale žrtve in izredno hude nevšečnosti dolge in neprekinjene bitke.
Medtem ko ie bila bitka besnela na libijskem ozemlju, je izkrcanje dveh novih armad v francoski Severni Afriki. prve angleške in 5. ameriške armade. katerima so se postopno pridružile Jrancoske odpadniške enote, se povečalo neravnovesje med silami Osi in silami nasprotnika. Spričo tega novega dejstva, ki je globoko spremeni! strateški položaj v Sredozemlju, ker je tvorilo neposredno nevarnost za Južno Evropo, ie Os poslala v Tunis nekaj tisoč mož. katerim ie z drzno akcijo uspelo ohromiti pobudo nasprotnika in mu preprečiti. da ni imel takojšnje koristi od svoje odločne številčne premoči.
Velika zakasnjevalna funkcija Tunisa
.Velika zakasnjevalna funkcija Tunisa se je pričela kazati. Dočim ie Angloameričanom uspevalo v nadaljujem cjačevanie lastnih sil. katerim so bili na razpolago celotni viri angleškega imperlia in-ameriške republike. sta morali Italija in Nemčija vrinjati svoje oskrbovanje skozi nadzorovalno letalstvo in pomorsko mrežo sovražnika. Razen velikih pomorskih sil in podmornic sta Anglija in Amerika zbrali v Sredozemskem morju mogočne skupine letalstva, katere so lahko, izkoriščajoč letališča v Alžiru. francoskem Maroku tu kasneje v Libiji. neprekinjeno nadzorovale Sicilski preliv, napadajoč sleherno ladjo.
Težke naloge mornarice in letalstva
S	tem je postala Se boli težavna že itak težka naloga naše mornarice in našega letalstva, ki sta bili pozvani, da bdita nad sredozemskimi poti ter ščitita pred zasedo pomorske in letalske konvoje, ki so bili določeni za oskrbovanje tunizijskega operativnega prizorišča. Niti letalstvo, niti mornarica se nista omejila na tako zaščitno poslanstvo. Ena kot druga *4a hrabro sodelovali v operacijah, sami napadajoč proiukUia pota in aiigloameciške enot*
Dne 21. marca ie sovražnik pričel ofenzivo v Tuniziji. Po več. dnevih ostre borlie na Maretbovi črti ni dosegla ofenzjva nobenega rezultata. Zgodilo se je zaradi neugodnih dogodkov v srednjem odseku, da io prva armada, umaknjena na črto Chietta. izpraznila Marethovo črto. katero je znala obdržati nedotaknjeno. Krog se ie čedalje bolj zoževal.
Junaške borbe prve armade
Odrejeni umik naše južne fronte na postojanke Emfidavilla ni bistveno spremenil položaja in tudi ne sledeči množinski napad Angloameričanov. s katerim ni bil dosežen več dni noben pozitiven izid. Krvave in ponovne poraze so zadali sovražuim armadam, zlasti boreči se junaki naše prve armade. Junaški dogodki pri Tarruni in v drugih utrjenih postojankah v tem odseku so tako živo v spominu vsakogar. da je odveč sleherno spominjanje nanj. Pripadajo sveti dediščini naiči-stejše slave italijanske vojske. Ko se je popolnoma izjalovil napad v južnem odseku, se je središče prestavilo na fronto na zapadli. Po menjajočih se dogodkih se je akcija širila tudi na severni odsek in tu je sovražniku uspelo zaradi prehude premoči v orožju obvladati odpor branilcev.
Sovražna premoč v vojnih sredstvih
Kadar so nasprotne si sile v razmerju. kakršno ie bilo med četami Osi in sovražnimi četami, in sicer v razmerju enega proti dvajsetim tankom, enega proti sedmim oklepnim avtomobilom, enega proti trem topničarjem, neuooštevaioč izredno velike razlike med obema letalstvoma, ne more vzdržati neomejen čas nobena človeška energija, nobena plamteča volja.
Ko lio omogočeno objaviti podatke
o	silah Osi v končni fazi bitke v Tuniziii. hodo Angloamcričani morda obžalovali plahost, s katero so začeli in vodili zaključno akcijo. V dneh 7.. 8.. 9. in 10. maja se je med tem. ko ie nrva italijanska armada z neukrotljivo hrabrostjo svojih oddelkov držala pred svojimi postojankami 8. angleško armado, po padcu Bizerte in Tunisa v severnem odseku izpolnila usoda 4. nemške oklepne armade. Borila se io z zaletom in hrabro, a ie morala končno popustiti pred premočnim sovražnikom. V neki pozdravni brzoiavki generalu Messeju ie general von Armin poveličeval zadržanje njemu podrejenih italijanskih oddelkov, zlasti pa topništvo, ki se ie čudovito 1h>-rilov povsem vredno svojih slavnih izročil.
Najvišja priznanja
Dne 12. maja zjutraj ie moral tudi nemški afriški zbor. zmagoviti junak v tolikih bilkah opustiti borbo zaradi izčrpanja streliva, potem ko je uničil vojne naprave in vojne potrebščine. V trenutku ko ie poslal odpor nemogoč, ie poveljnik armadne skupine poslal z zvestobo vojaka jn o obnovljene'® prepričanju o končpem uspehu goroč pozdrav zadnjega afriškega bojovnlhr. nemškemu in italijanskemu narodu. Hitler je izrazil svoje visoko priznanje
Epopeja zadnjih bojev
Tako ie bila naša prva armada sama v borbi; Njej ie pripadla ponovna sreča zadnjega odpora na afriški zemlji. Navzlic temu. da so se proti niei zdaj razen 8. armade usmerile vse ostale močne sovražne sile. so njeni oddelki sprejeli borim. Bitka ie valovala v prvih črtah. Borbe so bile neprekinjene na vsej fronti. Nekaj postojank je bilo izgubljenih, spet zavzetih in spet izgubljeni ter končno naši lasti dokončno zagotovljenih z nezadržno vnemo naših oddelkov, vse to v nai-hujšeni času.
General Messe je iavil Duceju o čudovitem zadržanju šefov in prostakov, ki so se ne meneč se za bližnjo usodo, borili ter operirali z nespremenjeno trdno odločnostjo v prepričanju, da Im njih žrtev poplačana z neizbežno bodočnostjo Domovine. Dne It. in 12. maia so borbe poslale boli ostre, njih ritem^ čedalje silovitejši. Na predlog sovražnika za predajo ie general Messe kot zvest tolmač čustev svojih mož odgovoril odklonilno Istega dne je I)uce izrazil armadi občudovanje in ponos vseh Italijanov za zgodovinske strani, ki jih piše na zadnjem koščku Afrike, s katerega izžareva slava, ki bo država nanjo stoletja ponosna. Poslanica. ki je bila sporočena vsem četam prve armade, ie te prepričala,
o	priznanju Domovine za doprinešeae žrtve ter ie še bolj podžgala borbenega duha.
Voj do zadnjega naboja
Dne 12. maia ie postal položaj T. ar, made nevzdržen. Njene postojanke so še nezavzeta. toda glas topništva ia splahnjeval in kmalu je moral umolk-1 niti zaradi popolnega izčrpanja streliva. Mnogo tonov je bilo jiognanih v zrak. Poveljnik topništva ie odredil, naj topničarji, ponosni na svojo slavo in svojo žrtev, oddajo zadnjo salvo ob' gorečem kriku: -Živel Kralji Živela italijansko topništvo!« Neomaini sklop generala Messeja. nadaljevati borbo do skrajnih posledic, če se v predan ne prizna čast orožja, predstavlja neomajen izraz moške hrabrosti, neukrotljivega ponosa.	■
Vsaka nadaljnja žrtev na bi bila brezplodna in Duce ie odredil, naj borbe prenehajo. Toda Sele potem ko ie armada porabila vse in ie uničila vse topništvo in vse pehotno orožje, ia dobila od svojega šefa ukaz. naj opnstj borbo in z zadnjim dvigom svojih slavnih praporov na afriški zemlji zapečati svojo usodo s krikom:	Živeta
Italija!«
Obletnica podpisa pogodb med Italiio in Hrvatsko
Zagreb. 18. maia. Tukajšnji lisli *a obširno bavijp z drugo obletnico podpisa rimskih pogodb med Iatliio in Hrvatsko. Nova Ilrvatska piše: Rimske pogodbe imajo odločilno važnost za prihodniost hrvatsko države ia predstavljajo bistvo prijateljstva obeh narodov, ki ie zlasti prisrčno za d-' dve odkar so Hrvati v bc.«n z* .neodvisnost našli potno r.mnoeiaaie in podpor« tiri fašistovski Italiji. S
»vole »trani ie Hrvaleka - takoj si c mala. tla ie morala za svojo borbo iskali. pomori edinole pri Italiji, s kalero jo vežeio tradicionalne vezi vere in kulture. dank ar se spominja preteklih let. ki. so iili prebili hivatski polilični emigranti v Italiji ipnadaljuie: s ItaliJa se ni samo udeležila uničen ju ježe hrvatskega .naroda. gnile Jugoslavije. versajske tvorbe, marveč ie na najbolj odločen način potrdila prijateljstvo <lo Hrvatske. ko se ie z ustasko revoljoijo proglasila za nezavisno in svobodni Rimske pogodbe, podpisane mesec <!ni po ustanovitvi nezavisne Države Hrvatske. dajejo to jamstvo in tvorijo trdno obljubo za nadaljnji razvoj v sklopu novega reda.
List »Rivalski narod; piše v svojem članku, posvečenem istemu 'predmetu. o težkočah pri ustanovitvi nove države in pravi: P os lavni k je gledal prav ko ie oprl vse svoje nade pa faSi<dovsko Italijo in ie bila v resnici neizmerna sreča za Hrvate, da so v onih zgodovinskih trenutkih našli v poglavarju Italije enega izmed nai-veeiih državnikov vseh časov. Benita Mussolinija. Z rimskimi pogodbami, ki jamčijo politično neodvisnost in neokrnjenost ožemita Nezavisne Države Hrvatske, je Italiia zapečatila listino
o	rojstvu nove Hrvatske in ii zagotovila nadaljnji razvoj. Hrvatsko ljudstvo je dokazalo, da zna ceniti prave prijatelje, in ie pripravljeno zastaviti vse svoie najboljše sile za organizacijo nove Evrope, v zavesti, da tako ■vrši svojo zgodovinsko poslanstvo. Njegova edina želia je. vzdrževati to obveznost, in sodelovati s svojimi silami i prj zmagi Osi.«
Uvoz blaga v priključene pokrajine
Rimski uradni list prinaša naslednji kr. (tekret-zakoti z dne 19. aprila 1943:
tl. 1. Uvoz blaga na bivše iisofIo-vansko ozemlje, ki ie bik) priključeno Italiji, tudi če se uvaža v režimu svobodnih con. in izvoz blaga iz navedenih ozemelj sta podvržena odnosni pristojnosti Guvernerja za Dalmaziio. Visokega komisarja v Ljubljani in furmanskega prefekta po predhodnem pooblastilu ministrstva za izmenjavo in valuto. Pooblastila so lahko tudi splošna.
Čl. 2. Izvoznik blaga z navedenih ozemeli je zavezan odstopiti Nacionalnemu zavodu za izmenjavo z inozemstvom plačilna sredstva nasproti inozemstvu. ki jih ie dobil za izvoženo blago. Odstop se izvrši po »Banci d’Italia ali po eni izmed bank. ki so pooblaščene za trgovanje s plačilnimi (sredstvi do inozemstva.
Čl. 3. Monopol trgovine s plačilnimi sredstvi nasproti inozemstvu v navedenih ozemljih ie pridržan Nacionalnemu zavodu za izmenjavo z inozemstvom. Trgovanje s plačilnimi sredstvi nasproti inozemstvu se lahko izvršuje na račun omenjenega zavoda no Banei d’ltalia ali po kakšni drugi banki, ki je v ta namen pooblaščena od ministrska za izmenjavo in valuto.
čl. 4. Razveljavljena so vsa teinu nasprotujoča določila in dekret stopi v veljavo 10 dni po njegovi objavi v rimskem uradnem listu.
I)itce ie v svoji brzojavni okrožnici preteklem zapovedal, da naj vse živilske ali druge predmete, zaplenjene kršiteljem zakonov o razdelitvi živil, ki iih ik> določilih zakona ni dovoljeno kupičiti. prodajo ljudskim kuhinjam, kjer teh ni. nai jih pa neposredno in zastonj porazdele siromašnim družinam.
Posebna odredb« ministrstva za poljedelstvo in gozdove z navodili za izboljšanje pašnikov je te dni izšla s
kraljevim dekretom. Predvsem hočejo ; izboljšati pašnike v planinskem svetu. Vsak lastnik pašnika bo dobil za vsak j hektar izboljšanega »vela po 100 lir denarne nagrade.
Visoki komisar la Ljubljansko pokrajino je določil najvišje cene zelenjavi in sadju. 1 kila kislega zelja sme stati 4 lije. berivke 3.70 lire. zgodnje glavnate solate ti Kr. špinače 3.35 lire. zelenega radira 6 lir. novih kolerabic 3 lire. črne redke 1.50 lire, redkvice rdeče in bele 8 lir. domačih belušev 11 lir. rumenega korenja 2 liri. Tdečega korenja brez zelenja 3.60 lire. peteršilja 4 lire. čebule 3 lire. česna 8 lir. osnaženega hrena 4 lire. suhega lipovega cvetja 18 lir: jajca so po
2	liri kos. Vse te najvišje cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, fene morajo biti vidno označene pri vsakem blagu, ne le na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu, temveč tudi na trgih v Mostah, Šiški, na Viču in na Sv. Jakoba trgu. pa tudi pri vseh prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
Cene za tipizirane klobuke je določilo ministrstvo za korporacije. Moške klobuke je razdelilo v štiri kategorije. Klobuki 1. vrste stanejo 85 Kr, 2. vrste 125 lir, 3. vrste t34 lir. 4. vrste pa 170 lir.
20. maja bo letos kouee pouka na
vseh italijanskih ljudskih, srednjih in njim sorodnih šolah, ie odredil minister za ljudsko vzgojo. Za šole v Ljubljanski pokrajini pa ta odredba ne velja.
Nov vozni red velja od 17. maja na vseh italijanskih državnih železnicah.
Zdravstvena avtokolona. ki se je od
začetka pomladi mudila Po notrani-.sJiih krajih, ie prenesla v začetku tega meseca svoie delovanje v okolico Ljubljane. Najprej se ie mudila na Ježici, nato v Devici Mariji v Polju, ta teden je pa na Rudniku. V avtokoloni so nameščeni vsi oddelki, kamor se lahko zatečejo pomoči potrebni v raznih bolezenskih nadlogah.
Nov vozni red je stopil v veljavo v ponedeljek, dne 17. maja. Mešani vlak št. 8033 na progi Ljubljana— —Vrhnika odpelje iz Liubltaiie ob 9.15 in pripelje na Vrhniko ob 9.5p. Mešani vlak št. 8033 odpelje iz Liub-Ijane ob 13.25 in pripelje na Vrhniko oh 14.05. Mešani vlak št. 8037 odpelie iz Ljubljane ob 18.00 in pripelje na Vrhniko ob 18.40. Na progi Ljubljana— —Zalog odpelie osebni vlak št. 623 iz Ljubljane ob 6.40 in pripelje v Zalog ob 6.55. Osebni vlak št. 624 odpelje iz Ljubljane ob 12.30 in pripelje v Zalog ob 12.45. Osebni vlak št. 626 odpeli« iz Ljubliane ob 18.05 in pripelje v Zalog ob 18.20. Osebni vlak št. 628 odpelje iz Ljubljane ob 19.05 in pripelje v Zalog ob 19.20.
Iuleloranie klobukov v Nemčiji so omejili Te dni ie nemški državni urad za oblačila sporočil, da so v seznamu blaga, ki ni važno za o<>krho
prebivalstva, tudi klobuki. Odslei bodo izdelovali klobuke le iz surovin, ki bodo izdelovalcem v ta namen dodeljene.
Nekatere italijanske in angleške ujetnike bodo v zadnji tretjini maja zamenjali v Smirni Pobudo za izmenjavo ie dat turški Rdeči polmesec.
Novo mestno pokopališče bodo zgradili v Zagrebu. Ker ie sedanje pokopališče Mirogoi že prenapolnjeno in ga ne morejo na nobeno stran vef‘razširiti. bodo uredili novo pokopališče v Granešiui pri Zagrebu. Na noveni pokopališču bodo postavili vecio KAPM< in mrtvašnice. Do njega bo vozu um tramvaj, in sicer bo podalisan tu Dubrave naprei.
Hišne pisemske nabiralnike morajo do 30. septembra namestiti vsi gospodarji po novi odredbi ki io le >zdal hrvatski prometni minister. Novi nabiralniki so namenjeni predvsem pismonošem. ki um bo s tem služba precej olajšana.
Nov davek ie' uvedla zagrebška mestna občina na zapitek v gostilnah in kavarnah. V gostilnah in kavarnah morajo zaračunati 10 do 15 odstotkov, v barih pa 20 odstotkov davka od vsega zapitka.
Nove žile premoga so odkrili, kakor poroča hrvatsko časopisje, v podnožju Ivanjčice. Premog ie iste kakovosti kakor premog v rudniku Goluboveu.
Ceno vozovnic na srbskih železnicah so podvojili od 1. aprila letošjijega leta.
Italijaiisko-slovenski in sloveit&o-italijanski slovar dr. Janka Tavzesa It. izdaja ie izšel v založbi knjigarne Turk Ant. nasl. Ljubljana. Pražakova 12. Dobi se tudi v vseh knjigarnah.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 9. ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprei. določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1. Kruh iz enotne moke v kositi do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do
1.000	g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire: riž navadni 2.70 lire; fižol
6	lir za kg.
2. Jedilno olje (Olivno) 14.70 lire za liter: surovo maslo 28.40 lire za kg. slanina soljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3. Kis, 4° i vinski 6.35 lire za liter.
4. Mleko 2.50 lire Za liter. kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo. v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg. v kockah 8.35 lire.
6. Mehka drva. razžagana, frank o skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot: enotno milo. ki vsebuje 23—27“ o kisline. 4.10 lire za kg.
Popis hišnih zaklonišč
Po nalogu Odbora za protiletalsko zaščito pri Visokem komisariatu mestno poglavarstvo te dni dostavlja pozive za ureditev hiša« protiletalske zaščite z navodili in potrebnimi obrazci. Te pozive dobe vsi hišni posestniki v ožjem nevarnostnem okolišu. t. j. v gostejšem naselju mesta Ljubljano.
Pripominjamo, da ne gre za nove predpise, temveč le za poživitev in obnovitev ukrepov, ki so iih. ali bi jih hišni lastniki morali že izpolniti po še vedno veljavnih predpisih protiletalske zaščite.
Opozarjamo znova na roke. določene z navodili ali pozivom:
1. Glavna navodila za obrambo hiše pred sovražnimi letalskimi napadi ie treba lakuj nabiti na vidnem prostoru v vsaki veži. torei ob vsakem vbodu s ceste.	-	, „
2. Vse odredbe po splošnih navodilih za organizacijo hišne zaščite pred letalskimi napadi v mestni občini ljubljanski. I. i. zlasti ureditev podstrešja, ureditev zaklonišča, napravo napisov je treba opraviti v 30 dneh.
3. Obrazec H (popis hiše glede na zaščito) ie treba predložiti, čim bodo vsi ukrepi pod točko 2. izvršeni, najkasneje na v 30 dneh: obenem ie treba predložiti načrte hišnih zaklonišč ali pa podatke, kdai so bili ti načrti že predloženi.
4. Obrazec A (predlog za imenovanje hišnega Starešine) ie treba predloži Ij v 5. dneh.
Hišni posestniki, ki ne bi do 15. t. m. dobiti poziva navodil in obrazcev, a njih hiše spadajo v ožil varnostni okoliš — mejo tega okoliša si lahko ogledate na načrtu, kj visi pri zaščit-
nem in tehničnem oddelku mestnega poglavarstva, pri mestnem cestnem nadzorstvu in pri Sindikatu hišnih posestnikov — morajo po t© tiskovine sami Priti na magistrat, soba št. 37 (Mestni trg št. 2-1.).
Osebne vesii
POROČILI SO SE:
V Ljubljani: f. Lojze Kosin, državni uradnik. in m«Jč. Fani Jakličeva, trgovka; Inž. Ciril Mislej, in gdč. Vanda Koželjeva, učiteljica.
Bilo »rečno!
UMRLI SO:
V Ljubljani:	741etni Andrej šumi. višji poštni kontrolor v pok.; inž. Hugo Spitker; Ferdinand Balija, gostilničar; 84letnj Leopold WeiSR, služitelj v pok.; Anton Perko; Ur Stila Petričeva, gostilničarka v Gornjem jezeru pri Ložu; asietne Franja Pretnarjeva; Karolina Čebohinova; Polonca Vebiova.
V Kamniku: Ignacij Vidmar, vrtnar.
V St. Vidu nad Ljubljana: Antonija Pečanova; Franc Gladek: Koza suHersičeva; Marija Zalet,elova; Jakob Šušteršič.
V Metliki: Frane Wejs«», posestnik.
V Canale d’lsonzo:	84fetna ,lo«ipina Ifo-fačeva.
V Podbrezjah na Gorenjskem: Marica Pogačnikova. šivilja.
V Novem mestu: Marta Golc leva, posest niča.
V Mokronogu i Ivan Denular, vifcji veterinarski svetnik v pok.
V Šujici pri Dobrovi: Ivan Suhadolc, posestnik in trgovec.
V Trebnjem:	Gregor	Kramar, železniški
upokojenec in posestnik.
V Medvodah: Anton fcink; Anton Okr&lar.
V Žtreh: Tinca Erznoinikova; Janez Kopač; Valentin Bogataj; Francka Kokaljeva.
V Ormožu: 681etni Eudolf Pevec, trgovec in bivši narodni poslanec: Aflletni Franc Zabavnik, gostilničar in krojaSki mojster.
Naše sožalje!
•••»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••c
RHODE ISLAND piske, 3—4 tedne stare, kupim. Naslov pove uprava »Družinskega tednika«.
20 kg SLADKE SVE2E TRAVE ali
detelje potrebujem dnevno. Ponudbe na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod »Dobro plačilo«.
ŠPORTNI TEDNIK
Tako počasi leze tudi. naše prven stveno tekmovanje naprej. Po dve tekmi na nedeljo — ko bi lahko igrali tudi štiri — da- ne bo prekmalu konec. In ljudi je vedno dovolj, dokaz, da si želijo za spremembo tudi nekaj športa. Naj jim torej bo in naj se ta stvar vleče še nekaj nedelj. S prihodnjim terminom bomo tečno na polovici vse ga tekmovanja.
To nedeljo so odigrali iz drugega razreda tekmo med Mladiko in Korotanom, v prvem razredu pa je bila na sporedu tekma Hermes Mars Obe tek mi so spet igrali na šišenskem igrišču.
Moštvo s Kodeljevega, ki se je v po skusnih tekmah dalo izriniti iz prvega j razreda, kaže. da si bo po vsej priliki | izvojevalo prvo mesto v razpredelnici | in s tem pravico za prehod v višjo tekmovalno skupino. To nedeljo je precej gladko odpravilo Korotance z Rakovnika v znamenju 5-1. S 6 točkami je Mladika v vodstvu pred vsemi drugimi.
Težko je bilo vnaprej reči, da bodo šiškarji nesli može s Poljan. In se je prav to zgodilo. Konec tekme se je glasil rezultat 3 0 v šišensko korist. Tekma sicer ni bila na posebni višini, bila je tudi prepletena z raznimi nogometnimi ne finesami, o katerih smo svoj čas pravili, da ne delajo koristne reklame za ta šport Ali v prvenstvu je že tako: štejejo točke in samo toč ke zabeležijo; o vnem drugem se dan. dva govori, potem pa spomin obledi. Šiškarji se lahko sedaj pohvalijo, da so sice-r ne v lepem slogu, toda dokaj zasluženo zmagali. Uspeh jim je po
mogel precej naprej in so do prihodnje nedelje samo s slabšim količnikom za belo-zelenimi.
V Modeni naj bi se bil odigral poslednji epilog k letošnjemu italijanskemu nogometnemu prvenstvu. Srečala sta se na nevtralnem igrišču Triestina in Bari. Po prvih dveh tekmah je bil položaj tak, da je Bari potreboval zmago ali vsaj eno točko in bi bil ostal v prvi diviziji. Zmaga Triestine je bar jansko moštvo potisnila na isto višino z Venezio in tako bo potrebna vsaj še ena tekma med tema dvema, da. se odloči vprašanje o nadaljnjem obstanku med nogometno elito. Zaenkrat je to vprašanje rešila samo Triestina v svojo korist; to pa v lepem slogu!**"'
V drugem razredu so igrali zaostalo tekmo med Spezijo in Brescijo. Zmagala je Brescia s 4-2 na nasprotnikovem igrišču in se močno približala Na poliju; prihodnjo nedeljo bo imela prav z Napolijem opravka na svojem igrišču in se bo ob tej priložnosti najbrž odločilo vprašanje, katero teh dveh moštev bo prihodnje leto igralo v nacionalni diviziji.
Kvalifikacijski turnir med skupinskimi prvaki tretjega razreda se je še za en termin približal svojemu koncu. Gorizia je zabeležila lepo zmago nad svojim tekmecem Parmo in se z dvema točkama prednosti odtrgala od svojih dveh zasledovalcev. Prihodnjo nedeljo igra doma proti Veroni, ki šteje tudi med resne kandidate za prestop v višji razred.
Za italijanski pokal so igrali štiri tekme. Rezultati so bili; Genova-Bolo-gna 5 2, Roma Lazio 2-1, Torino-Milano 5-0, Venezia-Udinese 3 2. Zmagovalci bodo igrali prihodnjo nedeljo semi-finale; nekaj težkoče bo v tem, ker mora igrati Venezia tudi kvalifikacijsko tekmo z Barijem; zveza bo morala odločiti glede prednosti ene ali druge tekme.
V zaključnih prvenstvenih tekmah po izločilnem sistemu so v Nemčiji to nedeljo odbili osem tekem. Med rezul tati sta bili tudi dve osmini: eno je
zabeležila v svojo korist duna jska Vien-na. Od bolj znanih meštev ostaneta v tekmovanju še Schalke 04 in Miinchen 1860.
V Švici so imeli v gosteh madžarsko nogometno reprezentanco. Zmagali so gostje z rezultatom 3-1.	O.	C.
MATEMATIČNA VREMENSKA NAPOVED
ra maj 1943.
Sestavil dr. Vital Manohin
20. četrtek; jasno.
21. petek: jasno, podnevi vetrovno.
22. sobota; v toku dneva vpad deževnega vremena, nagnjeno k nevihtam, nevarnost toče.
23. nedelja: izboljšanje, a še nekaj krajevnih padavin.
24. ponedeljek: jasno.
25. torek: še- .iasno, a v popoldanskih urah krajevne nevihte.
26. sreda: spremenljivo, od časa do časa dež, nagnjeno k nevihtam.
27. četrtek: jasno.
(Gte-i tudi članek »O vujMculura-nju vremcruK na 5. strniti.)
ROMAN - NAPISALA MI G N ON G. EBERH A RT
j »Ali ie vzel denar od tebe?«
ne. Toda ostalo mn ji e bo n ir drugega. ko da seže i»o ponujenem.
Ali si mu mar že ponudila, da boi delila z njim?«
Diana se ie naduto in zviška nasmehnila. »Delila... to seveda ne. Ne bodi vendar otročja. Šibila! Rekla sem mu pa. da lahko dobi od mene...«
»Toda sprejel ni Se ničesar. Torei ni hotel denarja od tebe. Prav za prav bi bili morali doto Izabele Robanove njemu prisoditi. Če ga šehopeš tako velikodušno podpreti, zakaj mu pa potlej nisi dala tistega dela. ki mu po poslavi ere?.
>Po postavi ure vse premoženje meni. Kako naj bi vedela, kolikšen del tetra je bil prej last Johna Abhot-ta in kolikšnega ie prinesla Izabela k seboj v zakon? Ko sta oba umrla, ie šlo zgolj za premoženje Abltoltov. ki sem ca podedovala iaz po .Johnu Abbottu. Če bi ca bila dobila li. bi tudi ti lahko z njim razpolagala po mili volji. Obrni kakor koli. od mene je odvisno, ali hočem Riharda uničiti, a H trn pa rešim;«
»Menda te ne razumem p ca v. Diana, Ali mar re*no misliš, da bi utegnila Rihardu škodovati, ie bi se ppnjčil t menoj?*
»Priporočam ti. da možu, ki Ca liu-biž. itomauaš.«
i"L drticimi besedami: ti groziš, da s» boš uničila, re... Toda zakaj. Diana? Kakšen vzrok imaš za to?
»To ni važno.< je brž odeovorila Diana.
»le. Sai me ljubi. Ali bo zale kai drugače, če se midva poročiva?«
Na SlbiHno začudenje ie Diana zardela. Njene oči Hi osla!# hladne in
I stvarne. »Povedala sem ti dejstva. 8i-
. Vendar.-<■ Šibila ie obmolknila, zakaj zdajci se je spomnila, kako so na večer njenesa prihoda Dianini prsti oklenili Riliardovo /apestte... kakor da uveljavljajo svoto posestno pravico, »AIi si mar v Riharda zaljubljena? Ali je na vse zadnie to vzrok?*-
jTo ie zate popolnoma vseeno, draga moja.« „	.
»Toda... toda Kalvin...«
Diana se je vzravnata v vset svou vitkosti. 'Ne maram, da se poročita. Če ca resnično lako odkritosrčno ljubiš. kakor se delaš boš že storila, kar je z.a n j najboljše. Zapomni si. da bom /. vsemi sredstvi skušala preprečiti vajino poroko.-' Skoraj ledeno, gospodovalno in objestno so zvenele mene besede. In iz njenih oči le s)tala neprikrita nestrpnost, ko da bi n bilo natljuliše. če bi Šibile nikoli ver ne videla.
v<j(v' otrok, jo srdito ougo-vorila Šibila. In tudi Rihard je že zdavnaj odrasel. Razen tega me liubi. Torej ne moreš...	v
Diana ii ie plamenečih oci skočila v besedo:	Rihard	je moj... I oda iz-
govorila ni. kar ie mislila, lenivec se je ugriznila v spodili« ustnico. Skoraj tako je zvenelo, ko da bi hotela reči: Rihard ie moj prav tako. kakor ip moja hiša. premoženje in vse drugo tudi.t Namesto tega ie nadaljevala:
*	A11 je mar to hvaležnost za velikodušnost. ki sla ie ljudmi In in li venomer deležni od mene? Dala sem ii deni. Tudi tel»j sem ponudi ta da živi med nami. Dobivala si obleke in darila od mene. Nihče ne more trditi, da sem s svojim denarjem skoparila. Tudi ti ne.<
3Nikoli več mi ni treba ničesar dati. Diana. Odpotovala bom pri tisti priči, ko me bo policiia izpustila..'
V	sobici ie bilo vse tiho. Diana ie stopila k oknu in Šibila se ie začela oblačiti. V ogledalu sta se odražali sliki obeh: Šibila se ie s svoiimi raz-mršenimi lasmi zdela kar otroška. Dianino vitkost ie pa ogledalo še boli poudarilo. Ko se ie Diana obrnila od okna. se ie izmikala Šibili n im pogledom. Rekla ie samo. da gre zdai k Ljudmili. Njene oči so obtičale na zavojčku sladkorčkov, ki ie ležal na toaletni mizici. To je gotovo za Lmd-ntilo, je menila. * Ali naj vzamem s seboj?. Ne da bi počakala na odgovor ie vzela zavojček in stopila I; vratom. ITovvland te čaka. Šerif je še zmerom v hiši. Zaslišuje slehernega izmed nas — med štirimi očmi. Tudi s teboj bi rad govoril.« Na moč vzravnana ie odšla — in nič v njeni drži ni spominjalo na besede, ki iih je bila izrekla — in na tiste, ki jih je bila zamolčala.
Šibila ie sedla pred ogledalo in si ščetkala lase. Ni in ni mogla razumeti Diane. Ati ji je mar v zabavo, da posega v usodo drugih ljudi? Ali pa naposled Riharda res ljubi? Eve nikoli ni marala — ali sloni potlej tudi la nien odpor na mani stvarni osnovi, kakor si ie Šibila kdaj koli mislila. In če ljubi Riharda, kaj namerava potlej? Saj ie vendar s Kalvinom poročena...
Šibila sl je oblekla volneno obleko s kratkimi rokavi in krenila Po stopnicah navzdol. V veži ie bila samo Elvira: z zaničevalnim izrazom je čistila blato, ki so ga. bili prinesli moški na svojih Škornjih.
Šibila ie zavila proti knjižnici, misleč. da t>o tam našla Hovvlanda. a |t prepozno ugotovila, da se je bil tam ustoliči 1 šerif. Sedel je za pisalno miz,> in držal v roki skodelico s kavo. Pred njim ie stal .lo-nas upognjenega hrbta, j in na oko zgrbljen, kakor pa ie Šibila 1 že leta in leta poznala. Oba moža sla ! bila zatopljen« v neko stvar, ki jo •«
Jonas, zavito v časniški papir, držal v iztegnjeni roki.	...
-.laz vam pa rečem, da ie to mačico nekdo zastrupil.* .	.
-1’okličite kuharico,« ]e odvrnil serif. »Ugotovili moramo, kdo ie živalco krmil. Zastrupil... S čim?
2/. arzenikom, je odvrnil Jonas.
1«
Ko ie Šibila stopila bliže, ie šerif vstal. Jona se ie na obrnil.
■	■I a z sem krmila mačico.« ie prestrašeno izjavila Šibila. Kuharica mi je dala mleka in nekaj koščkov mesa. Toda jaz je nisem zastrupila.
»Tega pa kuharica ni omenila.« ie menil .Iona. Pozdravljeni. Miss Si-bila.
Dober dan. ,Iona.< Šibila mu ie stresla roko. Kie si pa našel mačico t Kdai ie poginila?’ .	...
Odgovor mu ni šel z tezika. Niegov nagubani pritlikavskj obraz ie izdajal napetost. Nič drugačen ni bil. kakor ga ie Šibila poznala že izza svojih mladih dni: zmerom ie imel sinjo srajco in slare rjave hlače. Samo njegov hrbet je bil še bolj upognjen; revmatizem in protin sta ga bila na moč zdelala. Šibila ga ie imela prav posebno rada. zakaj bil ie izklesan posebnež in zmerom si ie prizadeval, da se ni vdal predsodkom. V svoji mladosti je prebiral Kanta in zani
ni bilo nič lepšega ko modrovanje.
še sanjalo se mi ni. da sle vi krmib mačico. Miss Šibila,« je malce v zadregi dejal. Kuharica mi ie vcerai ukazala, nai živalco pokopljem. Kar koj sem videl, za čim ie poginila, in *em jo vendar pokopal. Sai to m prva mačka, ki sem io tu pokopal.
Kai mislite s tem. Jona'c ie vpra-šal šerif.
Starec ie pomežiknil s-svoitnu drobnimi očmi. »Nič. Samo to. da Mr. Peale živali ne trpi.
Ali iih ie po navadi zaslrtipliala?-: .Iona ie privzdignil skrivenčena ramena. N:t nekakšen način jih pač 1 zmanjka. IVmIh to nima s tole mačico
nikakršnega opravka. Tale živalca ie poginila od arzenika. Vsaj jaz sem o tem ■ prepričan. Mali mrlič ie kazat vse znake. I11 jaz imam arzenik v >voii ©rodnici.
Arzenik imate!
»Da zatirani plevel. je castilllivo odvrnil Jona in ošinil šerifa z grenko-rditini pogledom	.	...
s-Ali ste že pogledali, če ga ie kai zmanjkalo?
Premalo ie treba za takšno mačico,*' se je izognil .Iona. -Nemara ca je res kai mani v škatli.
Šerif je pomembno povzel:	Dolo-
čen odgovor potrebujem. Jona. <v mislile, da vam ie kdor koli vzel kai arzenika, mi. prosim, povejte,'
Nič drugega ne rečeni, ko da ie to mačico nekdo zastrupil.« je trmasto izjavil Jona. »In če l>i bil vedel, da jo je krmila Miss Šibila, bi vam niti tega ne bil povedal, še muhi bi ne storila nič žalega, prav tako knkor Dick Bohan ne. In...«	~ ,
»Že prav. že prav. ■tona. mu ie skočil šerif v besedo »Mačko mislile kar tu; pokazal . io b°m zdravniku. Sedite, prosim. Miss Sinila; rad bi se še z vami pogovoril.	.	...
Prav na naparin sledi ste serif.' je na moč zaničljivo rekel Jona in odšel.	...
Serif je vzel jz svoje mape pisemski ovitek in segel vanj. Potlej je pomolil Šibili na dlani košček zmečkanega belega sifona. Ali poznale to?
Šibila je z muko požrla sline. Natanko se je spomnila vejevja v. gozdu, ki se ie bila s težavo prerinila 'kožen i. Ne vem za gotovo...
■	/ato vem pa jaz prav natanko, ie dejal Serif in se zamišljeno zazrl predse. Pokazal sem vam tole cuniico samo zato. da mi ne boste ver lagali. Tudi to vem. da ste se preoblekli, ko sle se vrnili iz vrtnarske hišice.
Kdo... ie začela Šibila, ‘oda v tistem trenutku se ie spomnila, da te bila lo že Diana ugotovila.
Iz istega blaga kakor la cuniica te Sešita \ asa obleka, ki sle jo mieh
Listek ..Družinskega tednika14
Skrivnost človeškega porajanja in življenja
NAPISAL JEAN ROSTAND
... V.siiko človeško bitje prične svoje z.ivlienie v obliki navadne celice, drobcene kroglice iz prozorne žolice — jajceca.
To jajčece se sjvočne ob spojitvi dveh cehe, ženske celice, ki ie razmerno velika saj meri eno petino milimetra, n\oske. očetovske celice, ki ie ne-j_ncP? majcena, saj meri samo pet >n petdeset tisočink milimetra.
Približno 268 dni. potrebuje jajčece. <(a se razviie v novorojenčka. Po spojitvi moške in zenske celice se v nekaj urati^ prične razvoj. Jajčece — tako označujemo že spojeni moški in ženski
—	se razdeli v dve celici. Vsaka teh dveh se razdeli v novi dve in tako dahe To deljenje celic se nada-Imje, lik ra ti pa celice tudi rastejo, tako da se počasi oblikujejo milijoni in milijoni celic, ki sestavljajo novo bitie.
. 'e iaičece še nekakšna kroglica iz istih celic se pričneta v njem oblikovati dva dela: zunania plast in notranja gmota. V tej obliki se preseli laicece iz zenskega jajčnika — tam je mio namreč preživelo prvi 'teden svojega obstoja — v maternico. Med zu-nanio plastjo in notranjo gmoto nastane prazen prostorček, nato se na v smoli sami oblikujeta dve vdolbinici. In tam na meji. kjer se steni teti dveh vdolbinic, stikata, se poraia človeško mtje. Sajno še neskončno drobna plohica ie. sestoieča iz dveh tenkih lističev: zunaniega klicnega lističa in notran;ega k-ličn°"i -livtčča. Pozneie se med ta dva lističa vrine še tretji, 6rednji.
Vsak izmed teh treh klicnih lističev ima svojo določeno nalogo: zunanji klični list tvori pozneje kožo in živčni sistem, notranji prebavila, žleze in h buča. srednji j>a okostje, mišice, srce. ožilje, kri. ledvice in spalne žleze.
ra klicna doba traja tri tedne. V tem času se novo bitie — meri komai dva. d° tri milimetre in tehta štiri stotinke grama — razviie v emhrion. r>a pogled ie kakor majcena, majcena ribica z repkom brez okončin in se skoraj prav nič ne razlikuie od em-briona kakšnega drugega sesalca.
Pet tednov pozneie se‘:r embriona razvije foetus (zarodek). Zdaj ima že okončine, izoblikovala sta ee pa že tudi obraz in glavica, čeprav meri komai tri centimetre in tehta samo tri grame, ie po obliki že nekoliko podoben postavi, značilni za odraslega človeka. še sedem mesečev, in foetus se bo razvil v novoroieiička.
Pri porodu preneha biti foet"s parazit v materinem telesu in prične živeti -samostojno živlienie. Ker ne črpa ver kisika iz materine krvi. mora za dihanje uporabljati lastna pliuča: pri [din nastanejo v krvnem obtoku nekatere izpremembe.
Novoroienček tehta povprečno tri kile ie dolg petdeset centimetrov in ie 2500krat večji in 800 milijonkrat težii od prvotnega iaičeca. Sestavlja ga pri. bližno 26 hiliionov celic. Zdai šele vidimo. kako izreden ie razvoj človeškega bitja v materinem telesu. Tudi Po porodu se otrok hitro razvija, vendar znatno nočasneie kakor ponrej. ( ehce se zda j ne dele več tako hitro, pač pa rast e in pod vplivom izločanja raznih žlez. ki njih izloček prehaja v kri.
Med rastm se razmerio med posameznimi deli telesa zelo izpremeni. Novorojenček ima sorazmerno precej debelejšo glavo kakor odrasel človek, roke in noge so Pa nri odraslem dali-kp. I rav tako se izpremeni tudi razmerje med raznimi notranjimi organi.
Počasnost je med najznačilnejšimi potezami človeškega razvoja. Človek dobi zobe precej pozneje kakor na primer človeška opica, lobanjski šivi se pozneie zarastejo, človek šele s trinajstimi leti — ob puberteti — doseže dve tretjini svoje končne teže. opica pa že z desetimi leti.
Približno s štiridesetimi leti ali pa tudi nekoliko jx>zneie prične zmogljivost človeškega organizma pojemati. Nekatero tkivo okrni ali poapneni. Na splošno sodiio zdravniki, da 6e v tej življenjski dobi j>okažeio prvi znaki staranja.
Povprečno ie človeško življenje dolgo 75 do 80 let, pri ženskah pa nekoliko daljše. Naivec, doživi človek 106, kvečjemu 110 let. Vendar so ti stoletniki bele vrane, dva ali trije od sto tisoč ljudi.
Nagnjenje k visoki 6tarosti podedujemo. prav kakor podedujemo rast, zrelostno mejo in hitrost razvoja. Razen človeka dosežeta med sesalci tako visoko starost samo še človeška opica in slon.
Pravega vzroka starania še ne poznamo. sai ne vemo. zakaj skupina celic po določenem številu let okrni ali poapneni.
Spolno življenje moškega traja od pubertete do starostne meje. do sedemdesetega leta in včasih še dalje. Ves ta čas se tvorijo spermiji in ve-
DARMOL
najboljše odvajalno sredstvo
nomer.obnavljajo Množe se v bilijone m bilijone, vendar se samo nekaterim posreči, da se združijo z žensko sta-nico v popolno iaičece.
Pri ženskah se oblikuje trinajstkrat na leto po ena ženska stanica. vse od petnajstega do pet in štiridesetega leta. torei približno trideset let. Vseh skupaj se stvori torei okrog štiri sto ženskih stanic. toda le nekaj od teh 6e 'ih oplodi. (Povprečno se računa
3.1	otroka na eno žensko.)
Od slo oplojenih jajčec, ki so priromala v maternico in se tam .vgnez-ditak se^ jih samo 75% razvije do novorojenčka. Embriom' in zarodki so namreč izredno občutljivi in njih umrljivost ie precej visoka. V prvih mesecih nosečnosti doseže ta umrljivost 10%. v srednjih 12% do 15%. proti koncu in tik pred porodom pa pade na približno 3%. Ker 20% otrok umre pozneie. še preden dosežejo spolno zrelost . lahko trdimo, da samo 60% oplojenih jajčec izpolni do konca svoj življenjski krogotek.
Čeprav se zdi plodovitost človeškega rodu maihna, se nam ni treba ba-ti. da bi človeštvo izumrlo. Narobe! Leta 1800. ie živelo na vsem svetu samo 750 milijonov Tiudi. danes se je pa to število že potrojilo.
Zadnji čas se število vsega človeštva dviga v vsakem letu za 1%. Če se bo razvoj nadaljeval v to smer. se bo število vseh liudi v 69 letih spet podvojilo in v nekai stoletjih bo lju-
dem morda res poslalo na			naši pre-
mičnici pretesno.			
Rojstvo dvojčkov		ni tako redko, ka-	
kor bi človek	ndslil. vendar		je v raz-
nih deželah	zelo	različno.	Spodnja
razpredelnica	nam	kaže. kol	ko dvojč-
kov in trojčkov je povprečno med			
10.000 porodi	v raznih državah.		
	P v o j c k 1		T r o j k i
Danska		159	1.85
Švedska		146	1.37
Norveška		114	1.58
Nizozemska		134	1.31
Poljska		134	1.58
Nemčija		125	1.29
Bolgarija		123	1
Kanada		123	1.35
Švica		121	0.62
Madžarska		119	1.13
Italija		116	1.43
Združene države		115	1.21
Franci ia		113	1.09
Nova Zelandija		113	0.76
Urugvaj		113	0.83
Belgija		111	1.07
Avstralija		107	0.91
Argentina		82	0.60
Grčiia		76	0.40
Braziliia		68	0.09
Kolumbija		40	0.62
Ločimo prave in neprave dvojčke. Pravi se razvijalo iz ene same jajčne slanice, ki io ie bil ciilodil en sam sperma, pa sc ie pozneje iz neznanega vzroka razJ»lila v dva embriona. Nepravi dvojčki se pa razvijejo iz dveh jaičnili stanic. ki sta se odtrgali iz. enega ali obeh jajčnikov in sta ju oplodila dva spermija
Neprava dvoička sta kakor dva otroka. ki sta se hkrati razvijala v maternici: lahko sta različnega si>ola in si nista nič boli sorodna kakor drugi bratie in sestre. Narobe so pa pravi dvojčki zmerom istospolni in so si na las podobni, da. celo niih prstni odtisi so enaki.
Nenravi dvoički so pogostejši od pravili in so odvisni tudi od zunanjih pogoiev. Tako ie na Japonskem pač zato tako malo dvojčkov, ker so Japonke preozke v bokih, tako da se ne moreta dva otroka hkrati razvijati v nuli maternici. Kakšni nogoh' so važni za razvoj pravih dvojčkov, še ne vemo. Neprave dvojčke imaio pogosto matere v poznejših letih, razen tega so ugotovili, da se nagnjenost k rojstvu nepravih dvojčkov podeduje, ne podeduje se pa nagnjenost k rojstvu pravih.
Izgubljeni
NAPISAL H.
Timpson ie zelo vestno opravljal svoje delo. Njegovemu veščemu vodstvu se ie imel sir Percv Durston zahvaliti. da ie bilo v njegovi hiši zmerom vse v redu. Sicer si ie bil pa sir Durston na jasnem, da ie Timn-son najidealnejši hišni upravitelj, in bi brez njega sploh ne mogel biti.
Tako ie bilo vse dotlej, dokler ni Durston izgubil diamanta.
Diamant ie bil dragocen rodbinski dragulj in sir Percv se ie odločil, da ga bo dal vdelati v njegovi vrednosti primeren prstan in da ga bo podaril svoji ženi za obletnico njune poroke.
Nekega večera ie s prstanom v roki sedel v svoii delovni sobi za mizo. Zdajci mu ie prstan padel iz rok in se zakotalil po volneni, debeli preprogi. Sir Percv se ie sklonil in ga pričel iskati. A zaman. Prstan je izginil. ko da bi se bil v zemljo vdrl. Tedaj je sir Percy poklical Timpsona.
»Diamant mi ie nadel na preprogo.« mu ie povedal. »Recite enemu izmed služinčadi, naj io skrbno preišče. Morda si pomagate s sesalcem za prah. Timpson.<
»Bodite brez skrbi. sir.« ie rekel Timpson. Ker tako važnega posla nikomur ni zaupal, je pričel izgubljeni dragulj sam iskati.
»Zelo žal mi je. sir,« ie pozneje poročal svoiemu gospodarju. »Diamanta ni na preprogi.«
»Ni ga?« se ie začudil sir Percv. »Čudno, prisegel bi. da mi ie padel na preprogo. Potem mora biti pač kje drunie v sobi. Preglejte še enkrat skrbno vse kole. Timpson.«
Timpson ie iskal. Sir Perci ga ie opazoval in moral ie priznati, da res vestno išče. A ko diamanta kljub temu ni našel, se ie sir Percv razjezil.
»Res čudno,« ie zamrmral. »Preneumno. nekie v sobi pač mora biti.«
»Zal ga ni. sir,« ie pripomnil Timpson.
•Moj dragi Timpson.« ie razdraženo rekel sir Percv. »dragulj vendar ni dobil nog!«
»Naibrže ne. sir.« ie odvrnil Timpson. »Res čudno, sir.«
»Mislim, da. bi bilo najboljše.« ie potem rekel sir Percv,« če sobo jutri
N
DIAMANT
R. W E H R L I
zjutraj zakleneva. Pa boste jutri iz-nova vse natanko preiskali.«
Naslednje iulro so sobo spet preiskali. Sesalec za prah ie vtaknil svoj nos v vsak kot in v vsako razpoko, prinesel je na dan mnogo prahu, a a diamanta ne. Sir Percv se je razburil.
»Sai ga vendar nihče ni mogel ukrasti!« je vzkliknil.
»Morda,« ie deial Timpson. ki ie imel zmerom dobre domisleke.« bi pomagalo, če bi razpisali nagrado za tistega, ki prstan najde.«
»Krasna misel. Timpson! Seveda, to bi gotovo pomagalo kolikšna bi naj pa po vašem bila nagrada?«
»Vsekakor vrednosti d:amanta primerna. recimo — eno desetino diamantove vrednosti.«
»Diamant cenim na devet tisoč funtov. čeprav ie zame Še več vreden. Ali se vam zdi. da bi bilo tisoč funtov dovoli za nagrado?«
»Gotovo boste s tem možnost tatvine zelo omejili,« je dostojanstveno odgovoril Timpson.
»Da — seveda,« ie prikimal sir Percv. »Prav imate. Timpson. A vendar mislim, da bi bilo tudi sedem sto funtov dovoli. Razglasite mojo odločitev služinčadi.«
Kmalu nato ie vsa hiša vedela, da bo tistega, ki bo našel diamant, ali ki bo kakor koli pripomogel k temu. da ga bodo našli, sir Percv nagradil s sedemstotimi funti.
A tudi ta zapeljiva obljuba ni imela uspeha. Sir Percv ie bil zelo žalosten. tolažilo ga ie samo to. da mu je stal ob strani Timpson. A usoda mu tudi te opore ni privoščila. Lepega dne ie Timpson zaprosil za teden dni dopusta.
»Moja žena ie hudo zbolela.« ie potrto dejal. »Ne morem je pustiti same. Prosim, dovolite mi. sir...«
»Seveda. Timpson.« ie rekel sir Percv. »Zelo žal mi ie. da vas je zadela nesreča. Razumem da žene ne morete pustiti same. Upam pa. da bo kmalu spet zdrava.«
»Hvala lepa. sir,« se ie zahvalil Timpson in odšel.
Zdaj ko ie bil sir Percv navezan le nase, se ie odločil, da bo zadevo z
snoči pri večerji. Miss Šibila.« Serif j!?, .,na r0,) nisalne mize. »No. Miss Silula. poveile mi natanko kai se je vse zgodilo Vem. da ste bili v vrtnarski hišici, da ste se hoteli se-slati z Rihardom Bohanom in da se ie hotel on po vsaki ceni ločiti in se poročiti z vami. Govorite torej!«
»On je prav gotovo ni zadavil!«
»Napoti mu ie bila.« je hladno odgovoril šerif. »Razen tega ie bil v stiski in ie potreboval denarja.«
»Eva vendar ni imela denarja.«
»Tako? Denaria. pravite, ni imela?« šerif ie pomežiknil, čez nekaj trenutkov ie vprašal: »Kai se ie zgodilo ob desetih, ko sle prišli do vrtnarske hišice?«
Strmela ie v preprogo pod nogami in tjavdan štela vzorce. Za Riharda se ne bp nič več spremenilo, če bo povedala vso resnico: kvečjemu koristiti bi mu utegnila...
•	,-r,if Je nestrpno nadaljevat: »Ali
le bila Že tam? Al; ie bila takrat Se živa. Ali se zavedate, kai to pomeni, ee ie <‘iovek obdolžen soudeležbe pri umoru? Io pomeni..«
»On ie ni umorili Bil ie prav tako imesenečen in presutDen kakor jaz Jaz...«
»Tak "ovdrite vendar!«
Ustregla mu ie. Na hitro je opisala vse: pot po gozdu, luč v oknu vrtnarske hišice, prazno sobo in grozno najdbo v spalnici.
»Kje ie bil Rihard Bohan?«
»V kuhinji. Ukazal mi ;e. nai se Pri priči vrnem domov. Hotel... da... hotel ii ie pomagati... io oživili.. On Je ni umoril!«
»Tn vendar vas ie silil, da se vrnete?«
„Obotavljaje se ie odgovorila: »Da. Motel je preprečiti, da bi me kar koli spravilo v zvezo s samomorom.«
hišhmW° k‘1 kdo drugi v bližini
»Da.«
Serif se ie zavzel. »Tak tako?«
0„i np|'do ie še bil. Neki moški, ogledoval si ie hišico. Videla sem ga.
ko sem odhajala. Ni me monrel videti, zakaj stala sem med grmovjem. Toda jaz sem njega prav natanko videla v siju bliska.«
»Kdo ie bil?«
»Tega Pa ne vetn.«
»Kakšen ie bil?«
. »Zdi se mi. da ie bil visok. Imel ie dolg plašč, če se ne molim.«
»Klobuk?«
»Tega se pa res ne spomnim. Prej bi rekla, da ie bit gologlav.«
»Kdo ie bil torei?«
»Sai sem vam vendar že rekla da ne vem.«
»Kai ie počel?«
»Tudi tega ne morem reči. Ob drncem blisku ga ni bilo več.«
Serif ie vstal, obšel pisalno mizo in spet sedel. Živčno ie tresel z nogo. »Alj ste popolnoma prepričani, da ste videli človeka?«
»Da.< je odvrnila Šibila in mu pogledala naravnost v oči.
»In si niste ničesar mislili ko sle ca uzrli?«
»Sai ie takoi izginil. Bilo bi nespametno. če bi pa bila iskala. Razen tega še slutila nisem, da ie kdo Evo umoril. Domnevala sem — prav tako kakor Rihard — da se ie sama obesila. Se zdaj mislim...«
»Sai ste morali vendar zaduhati vonj po kloroformu, ko ste stopili v sobo.«v
Skušala se ie spomniti tistega sladkobnega. težkega vonja, ki si ga takrat ni mogla razložiti, šerif ie bral pritrditev v njenem obrazu in dejal: »Kdo ie bil moški, ki ste ga zunai uzrli?«
»Če sem vam pa že rekla, da ne vem.... «
»Ali ne veste, ali ea nočete izdati?«
'Ne vem. res ne vem.« ie obupano odvrnila Šibila. »Rihard ie prav gotovo ni umoril, če bi bil le količkaj kriv. bi gotovo ne bil poskrbel za to. da bi obvestili policijo. Bi bil že tako uredil, da bi kdo drugi...
»Zakaj io ie pa potlei popihal?« ii je skočil šerif v besedo. »Jaz prav gotovo nisem divjak, Mips Šibila.•
Meni je zadeva prav tako priskutna kakor vsem drugim. Toda svojo dolžnost moram storiti. Umor ie umor!« Spet je začel stikati po svoii mapi in potegnil iz nje dolgo sivkasto vrvco. »Ali poznate to?« ie odsekano vprašal.
Strmela ie v vrvco. Bila ie od kopalnega plašča... od Ljudmilinega sivkastega kopalnega plašča..
»Tale vrvca ie last Miss Ljudmile: mar ne?« ie vprašal in io medtem ostro opazoval.
»Ne razu...«
»Evo Bohanovo ie morilec zadavil. Vrv. ki ie visela z lemeza. ie iz prednice. Jona io ie spoznal. Ali se kai spomnite, kako ie bila vrv pritrjena?«
Odkimala ie.
»Stvar ie namreč takšna, da ie lahko kdor koli. velik ali majhen, izvršil zločin. Zakaj vrv ie bila ovita okoli štrleče grede, tako da ni bilo nikomur težavno zagnati io čeznjo. Razen tega ie zločinec Evo Bohanovo najprej z nečim zadavil, kar ie bilo drobnejše in ostrejše od vrvi. Sledovi na nienem vratu to dokazujejo.« Visoko ie dvignil vrvco. »Ali nemara s to vrvco?«
Najrajši bi si bila z obema rokama zakrila obraz. »Tole vrvco so našli v gozdu. Skrito.«
Potrkalo ie in Jona ie vstopil. »Kai ie novega. Jona?« je vprašal šerif.
Za starcem se ie pririnila kuharica v sobo. Bila ie okroglasta in rdečelična in ie spominjala na podobo kuharice. kakršno naideš v slikanicah. Tenine lase ie imela na sredini glave spleteno v krono. Njene roke. ki so neprenehoma mečkale predpasnik, so lzdaiale.njeno živčnost.
»Pravi, da so bili koščki mesa. ki uh je dala Miss Šibili, s krožnika, ««• ,e .i namenjen Miss Abbottovi. Miss Abbott pa se jedi še dotaknila m.« ie poročal Jona.
»Bil ie zrezek.« je hlastno pojasnila kuharica. »Shranila sem ga v hladilnik, ker se ga sploh dotaknila ni. Nič kai rada ne mečem ostankov proč. ki jih lahko kakor koli uporabim.«
»Ali ste morda videli, kako ie Miss Šibila krmila mačico?«
»Da...« zataknilo se ii ie. »ali ra r.e. , videla prav za prav nisem. Imela sem polne roke dela. pa se nisem mogla še s tem muditi, da bi gledala. Toda prepričana sem, da ona ni zastrupila živalce.«
Če ie Šibila kdaj koli dvomila o Ljudmilinem pripovedovanju, so ii zdaj splahneli vsi dvomi. Spet ie nekdo poskusil zastrupiti Ljudmilo! Evo so našli umorjeno... Če se izkaže, da ie med tema dvema zločinoma le sled zveze, bo Rihardova nedolžnost dokazana. Instinktivno se ie obrnila k še-rifuv »Mačice jaz nisem zastrupila. Je na še nekai... Po vsaki ceni morate govoriti s teto Ljudmilo. Ona vam bo nekai važnega povedala.«
»Sai io itak nameravam povabiti na razgovor, koi ko bo vstala.« ie odgovoril šerif s pomembnim pogledom na vrvco v svoii roki.
»Ampak ona.. Šibila ie obmolknila, ker ni hotela, da bi Jona in kuharica vse izvedela. »Na moč važno ie.«
»Prav. prav.« ie rekel šerif. »Zdai lahko greste. Miss Šibila.«
Ko ie stopala proti vratom, ie slišala Jonove besede: »Strup prav gotovo ni bil mačici namenjen to morate izprevideti. šerif. Živalca ie bila takrat komai dvaiset minut pri hiši.«
Šibila, se ie odločila, da poide poročat Ljudmili. Hotela io ie pregovoriti, nai bo šerifu nasproti odkritosrčna. Mrtva mačica... ne. to gotovo ni plod prenapete domišliiie. Ljudmila ie prav zares v hudi nevarnosti.
Toda še preden ie utegnila Šibila zaviti na stopnišče, ji ie Hovvland križal pot. »Čakal sem nate,« ie hlastno dejal. »Poskušal sem pri knjižnici prisluškovati, pa nisem mogel ničesar razumeti. Upam. da si šerifu resnico povedala.«
Zamišljeno ga ie premerila z očmi Nic niani se ni zdel utrujen ko vsi ostali, bil ie na vendar skrbno počesan in pravkar obrit. Ker ni odgovorila, ie trznil s spodnjo ustnico. Prijel jo je za roko in povzel:
Dalje prihodnjič
d'amantom prepustil policiji. A prav tedaj je dobil obisk.
V	njegovo sobo ie stopila čedna ženska, mirnih oči in polniti ustnic »Priietna. mlada ženska, si ie misli! sir Percv.
»Izvedela sem.« ie rekla, »da ste določili nagrado sedem sto funtov za tistega, ki vam vrne izgubljeni diamant.«
»Res je.« se ie razveselil sir Percv,« ali morda veste, kje je?«
»Vem.«
»G. potem...«
»Preden vam pa izdam, kje ie diamant. mi morate obljubiti, da osebe, ki je dragulj ukradla in je odgovorna za njegovo izginotje, ne boste javili policiji.«
»Torej veste, kdo ie ukradel diamant?«
»Vem. Ali mi obljubite, da ne boste tatu naznanili policiji?«
»Obljubim.« ie naposled pristal sir Percv. »Ko bom imel diamant spet v rokah, boste dobili nagrado in s tem bo zadeva končana. Torej, kdo je tat?«
»Timpson!«
»Nemogoče!« ie vzkliknil sir Percv.
»Timpson!« je ponovila mlada ženska. »Jaz sem njegova žena. Mislim, da vam ie moj mož deial. da sem zbolela. Zlagal se ie. Samo zato vas ie prosil za dopust, da bi lahko ubežal. A ne sodile ga preostro. Draguli je samo zato ukradel, da bi ga meni podaril. Jaz sem ga pa pregovorila, da vam bo diamant vrnil. Zdai čaka pred vrati.«
»Pokličite ga,« ie rekel sir Percv.
Trenutek nato ie stopil v sobo Timpson. Oči je imel uprte v tla in ves sključen je bil
»Timpson.« ie žalostno rekel sir Percv. »Nikdar si ne bi bil misli! da boste tako nizko padli.«
»Zelo mi ie žal. sir. Sram me je.t
»Upoštevam vaš nagib.« ie nadaljeval sir Percv. .»Ukradli ste diamant iz ljubezni do svoje žene,- Ne bom vas naznanil policiii. Mislim vna. da se zavedate, da ne morete več ostati v moji službi.«
»Da. sir.« Timpson ie potegnil iz žepa majhno usnjeno škatlico in jo podal siru Percviu. »Dragulj sem na šel pod preprogo in sem se dal zapeljati izkušniavi.«
Sir Percv ie odprl škatlico in stresel diamant v svojo dlan.
»Moj diamant.« je veselo zamrmrat. »Vam. oziroma vaši ženi se imam zahvaliti. da sem ga dobil nazaj. Tv imate ček. Mrs. Timpson.«
Čez nekai minut sta Timnson in njegova žena s čekom za sedem sto funtov v žepu zapustila Percvievo liišp za zmerom.
Sir Percv ie bil tako vesel, da te dobil svoj diamant nazaj, da ie celo izgubo nenadomestljivega Tiinnsona kaj hitro prebolel. Snet ie mislil na to. kako bi dal diamant vdelati v prstan.
Šel ie k draguljarju.
»Rad bi. da mi ta draguli vdelate v prstan, primeren za njegovo vrednost. Ali razumete?«	*
Draguljar je diamant preiskal in se začudil.
»Gotovo veste.« se ie nasmehnil, da ta kamen ni pravi diamant, temveč samo nič vredna imitacija?«
»Nič vredna imitacija?« je divje zakričal sir Percv. »Nemogoče, motite se!«
A draguljar se ni motil. Timpson je zmerom vestno opravil svoie delo.
Zanimivosti z vseh vetrov
Neki italijanski zoolog ie ugotovil, da v nobeni reki na svetu ne živi toliko raznih vrst rib kakor v Nilu.
Polž je sicer zelo počasen, a vendar ne tako. kakor si liudie mislijo. Vestni opazovalci so dognali, da odrasel polž lahko v 30 dneh naredi dva kilometra dolgo pot.
Indijci imaio boli oster vonj kakor drugje narodi. Ta lastnost se posebno j>okaže pri slepcih. Tako se na primer slej) Indijec v mestu orientira s pomočjo svojega nosu. Vsako ulico pozna po voniu. ki ga oddajajo trgovine in drugi lokali.
žuželke izredno dobro razlikujejo barve, čeprav seveda ne v isti meri ko človek. Čebele na primer ločijo vse druge barve, samo rdeče od zelene ne.
•*IIIIIIIIIfllllflllltll||tlI||||||||||||||l||1L
i O K V I R 11
—	z*	ZZ
E SLIXE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE. E
f	KLEIN	f
E Ljubljana. wottova 4 s   imuni?
FR. P. ZAJEC
IZPRAiAN OP11K IN URAR LJUBLJANA, sedal Slrilarlev« ul.C
pri IrančlSkanskem mostu
vsakovrstna očala, raimogiadt, cpiotntri, tararatri, njvgromeln, itd. Vinka otira ur nalomi in siutmiu. Samo kvalitetna natika
FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite tn vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigami Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva *
1
mm«. DRUiIi:CKI TEDNIK
20. V. 134C-XXI.
NI CUDO, OA JE DO-SEGEL NAOVORU NAJVEČJI UGLED.
. . . 5 ČIMER JE BILA VSA DE5EIA REŠENA GLADU.
7» ves srečen ;e NAGRADIL
A) SULTAN AP.IFA S£ 3 VEOIMI Ss^CASlMlIN DARILI...
bogr. 7. Osebni zaimek, ki je lahko tudi oblika nekega fflacfola zn arij k ; pi'itrdilnica; vsako društvo ga izvoli. 8. Osebni in kazalni zaimek: Srbsko mesto ob Tari. 9. Utežna enota, t. j. grški deset; ital. predlog. 10. Prst, zemlja; nemški urad. 11. Razlikovanje stvari od pojmov, odmišljaj (iz latinskega).
V štev. 18. Družinskega tednika ; dne 6. maja 194-1. se vam je po pomoti vrinil napačen kliše, križanki'-. Prosimo cenjene brnlee. da nam to
pomoto opro&te. Zgoraj prinašamo pravi kliše križanke s pripadajočim tekstom.
Na križpotju
Skrivnost podzemeljskega prekopa
Kako se je zloglasen vlomilec izpreobrnil v poštenega farmarja
;Neki gospod bi rad govoril s teboi. ■lames; je rekla Mrs. Gordonova svojemu možu. ki ie delal v svoji zasebni pisarni.
Naj vstopi,« ie nejevoljno odgovoril (iordon.
Mož. ki ie trenutek nato stopil v svetišče policijskega nadzornika Scot-land-Yar<ia. se i« lahno priklonil in podal zaščitniku javnega reda roko.
Zelo me veseli, da vas spet vidim, je rekel z zvonkim glasom. Policijskemu nadzorniku se je mož zdel znan, vendar se ni mogel spomniti, kdo nai bi bil.
Panhantle Smith,« se ie zdajci predstavil mož.
' Neznansko začudenje se ie zazrca-iilo na Uordonovem obruzu. ■. i >* >Kaj. vi ste Panhantle Smith? Seveda sle Smith — zdaj sem vas šele spoznal.« Krepko ie stisnil došlecu roko. »Kako s« innate?«
Smith se ie veselo zasmejal.
»Samo nekai ur ostanem v Londonu. vRazne opravke imam. a zelo malo čas«. Oglasil sem se pri vas samo zato, da bi vam povedal, da se od tistega usodnega dne niti enkrat ni-lem več pregrešil zoper zakone.«
Nadzorniku Gordonu so se zasvetile oči. »To me veseli. Mr. Smith. Ali ne bi hoieli z menoj obedovati?«
>11 val«, gospod Goirdon. Bes ne utegnem.« Posadil si ie klobuk na ctevo in ponudil nadzorniku roko.
>	Zbogom!«
iNa svidenje. Mr. Smith! čakajte. Se nekaj. Rad bi vas vprašal, s čim *» služite kruh.«
»Veliko konjsko farmo imam v Te-sasu. Moia posebnost so prvovrstni dirkalni konii.«
Imeiutno!« ie vzkliknil Gordon. »Želim Vam veliko sreče.«
Po kosilu ie rekla Mrs. Gordonova tvojemu možu:
»Mrs. Smith, ki te ie prei obiskal, ie mi zdi zelo simpatičen.«
»Da,« se ie nasmehnil Gordon.« če človek pomisli na to, da ie bil 1’an-hanlle Smith pred de.seUmi .leti še i log lase n vlomilec, ki ie prizadejal Dolieiii veliko preglavic.«
>ln tega človeka si sprejel?« ie za-ttakala njegova žena.
Nadzornik se ie spet pričel smeiati.
»Sedi sem k meni. Medtem ko bom kadil smotko, ti borni povedal neko dogodivščino, ki ie dotlei še živa duša ni slišala.«
»Pred desetimi leli ie bilo ime Pan-hanlla Smitha dobro znano. Policija Scolland-Y uda se je z vsemi močmi trudila, da bi izsledila tega prebrisanega vlomilca. Tudi iaz bi ga bil neskončno rad ujel. Nekega večera — tedaj sem bil še stotnik — sem se vrnil v Scotland-Yard da podam poročilo. Komaj sem stopili v nadzorni-ko\ o pisarno, že sem vedel, da se ie nekai zgodilo. Nadzornik Bvrd ie ravno odložil telefonsko slušalko. Ko me je zagledal, ie zavpil: »Gordon. Pan-hantle Smith ie vlomil v blagaino pri Masonu & Co. Skočite takoj na motor in vzemite s seboi štiri stražnike, ('e boste dovoli hitri, ga boste še ujeli.«
Dve minuti nato smo že drveli z motorji proti Fleet-Streelu. Sedel sem
*	prikolici z naperjenim revolverjem v roki.
Nad mestom ie ležala gosta megla, a fo nas ni oviralo, da bi vozili z vso hitrostjo.
Od daleč sem že videl Masonovo svetlobno reklamo. Trenutek nato sem Pa že zagledal, kako ie iz hiše pritekel neki vitek mož. spretno skočil na motor, ki ie stal na cesli in se med glasnim ropotom odpelial. Brž sem zapovedal:	Vozite	za njimU
Tedai se ie začel vratolomen lov. Vlomilec ie ko norec, drvel po ulicah, a mi nismo zaostajali in smo mu bili ves čas za petami. Pii Piccadillv-Circusu smo morali nekoliko zmani-šati hitrost, prav tako ie tudi Smith nekoliko zavrl. Potem se ie dirka začela znova. Trafalgar-Street. Middleti.n-Lane. Charind-Cross — prevozili smo že pol Londona.
Zdajci ie vlomilec zavil proti Nor-folk-Streetu navzdol. : Lopov vozi proti obali,« sem zarini.
Privozili smo v siromašni okrai ob Temzi, ki ie bil le slabo razsvetljen. Tedai ie vlomilec na lepem zavozil v stransko ulico. Občudoval sem ga. V najhuišem diru ie zavozil okrog ovinka. Ulica, v katero ie zavil, ie bila popolnoma prazna. Strelial sem. En-kral — dvakrat — trikrat. Meril sem v zadnje kolo ntegovega moloria. Po vsaki ceni sem ga namreč hotel uieti živega. Zadel sem. Zadnie kolo se ie počasi sesedlo. A Se preden so ie motor ustavil, ie vlomilec ko mačka »prelilo odskočil in v naslednjem trenutku izginil v temačni hiši ob cesti.
Ustavili smo se in puslili motorni kolesi na cesli. sami pa odšli za vlomilcem. Z naperjenim revolverjem sem vstopil v hišo. V veži ni bilo nikogar. Zdajci sem zaslišal škripanje stopnic, ki so morale voditi v klet. Prižgal sem svoio ženno svetilko in zasledovanje se ie začelo iznova. Presveti! sem vso klet. a ubežnika ni bilo nikier. Na lepem sem pa v svitu luči zagledal v tleh okroglo odprtino. Ob odprtini ie bila pritrjena vrv držeča v globino. In ta vrv se ie premikala. »Vdajte se. Smith! sem zaklical. Iz globine se ie zasliS:i'l porogljiv smeh. »Ulovile me. stotnik Gordon. če si upate.«
Lopov me ie torej izzivni. Nisem dolgo pomišlial. Privezal sem si vrv okrog telesa in moii dečki so me spustili v globino.
Vrv ie bila stara in prešibka za mojo težo. Na lepem se :e pretrgala in padel sem na spolzka kamuiliia tla. V trenutku sem prižgal svetilko. Poleg piene se ie valil Ink »mazane vode in fs»)rd>*lo ie k n kor v gnoini iartii.
Previdno sem se ozrl naokrog.
-	Roke kvišku! c sem zaklical. Za odgovor sem dobil porogljiv smeh. Ustrelil sem. Zamolklo ie počilo. »Varčujte s kroglami. Gordon!« ie iz teme zaklical Smith. Nisem mu odgovoril, temveč sem se začel po približno pol metra širokem hodniku previdno plaziti naprej. Smrdeča brozga ie tekla ob mojih nogah. Na stotine podgan ie cvililo in skakalo okrog mene. Takoi sem si bil na jasnem, da drži ta prekop v Temzo. Brž ko bo Smith prišel do izhoda, bo rešen. Hitreje sem stopal dalie. Svojim dečkom sem naročil, nai sj priskrbe vrv ali lestvo in pridejo za menoi.
Zdajci mi. ie spodrsnilo. Svetilka mi ie padla na tla. v naslednjem trenutku sem se do vratu pogreznil v smrdečo brozgo. Od gnusa in strahu sem zakričal. V uho se mi ie zagrizla ena podgana, v nos druga, naposled se jih ie cel trop vsul name. Riovel sem ko zverina, premetaval sem se sem in tja in se skušal dokopati do hodnika. Zaman. Podgane so me pogrizle že po vsem telesu. Obraz mi ie oblila kri. Tedai sem pričel streljati, revolverja namreč tudi pri padcu nisem bil izpuslil iz rok. Kako in kam sem streljal, ne vem. Sicer me pa tudi to ni moglo rešiti. Počasi me' ie iela zapuščati zavest — tedai me ie pa močna roka z enim samim sunkom dvignila iz smrdeče krozge. Mož. ki me ie rešil, je moral biti zelo močan. Z eno roko me ie namreč držal pokonci. z drugo ie pa odganjal podgane, ki so še zmerom visele na meni.
Počasi sem si opomogel. Zgrabil sem svetilko in si obrisal kri z oči. Potem sem posvetil svojemu rešitelju v obraz — in zaklel od presenečenja. Pred menoi ie stal — Panhantle Sniith. Smehljal se ie. ko ie dejal: sSkorai bi bili postali žrtev podgan.«
Dolgo sem strmel vani in nisem mogel spregovoriti niti besedice. Pred menoi ie stal tisti, ki bi ga bil moral uklenienega pripeljati v Scotland-Yard. A zdaj nisem v možu ki ie stal pred me«oi. nič več gledal vlomilca temveč človeka, ki mu moram biti hvaležen.
sSmilh,« sem mu rekel, 'rešili ste mi življenje. Moral bi vas sicer ukle-niti i« odpeljati s seboi. a sem si premislil. Podarim vam svobodo. Poslušajte moj dobri nasvet: pustite to pustolovsko življenje in postanite poštenjak.. Bežite preden pridejo moji zasledovalci. Zdravstvuite!« Stisnil sem 11111 roko. potem ie odšel. Gledal sem za njim. dokler ni izginil v temi.
Kmalu nato so prihiteli moii štirje spremljevalci.
'<Kie je?« so izpraševali že od daleč. ?Ušel mi ie.« sem iim povedal. »Nesmiselno ie zasledovati ga.«
šele zdaj so opazili, kakšen sem. »Da,« sem dejal, okopal sem se v tei brozgi.«
Nadzornik Gordon ie končal svoie pripovedovanje z besedami:	Vidiš,
žena. tedai sem si od ieze, da nisem bil povišan, pulil lase. A pozneje sem kljub temu neuspehu napredoval do nadzornika.«
? UGANKE
_____
:	Prva	križanka
La folla. al confine franco.brlgico, che attraversa nna piccola citta della Fiandra. — Gneča ob francosko-belgijski meji, ki poteka skozi neko majhno
flandrijsko mesto.
Mravlje v boju z mravljami
Znanost ie vedela, da se male. približno dva milimetra velike mravlje roparice kratko in malo naseliio v gnezda drugih večjih mravelj in pri tem med obema vrstama mravelj niti do sovražnosti ne pride. Te male roparice si v tujem gnezdu narede majhne hodnike, v katere niihove večie gostiteljice nikdar ne pridejo in hodijo odondod na roparske pohode v stanovanje svojih zaščitnic. Vendar svojim sorodnicam ne kradejo brane, imaio namreč čisto drugačno dieto, temveč žro niihov zarod. Nedolžne male mravlje torej počasi, toda zanesljivo uničujejo svoje gostiteljice. To spoznanje nujno vodi k vprašanju, ali se te roparske mravlje vseliio v gnezda svojih večjih sorodnic samo zalo. da jih uničijo. Madžarski raziskovalec dr. Paul Roszler se ie več let posvetil temu raziskovanju in poroča v T.Umschau« o svojih dognanjih.
Za dognanje tega vprašanja si ie izbral posebne vrste mravljo, ki se latinski imenuje lasius alienus in goji listne uši. Družino te .mravlje, ki ie imela vse ugodne pogoje za razmnoževanje, ie naselil v umetno gnezdo, poleg nje pa dve leti star rod mravelj roparic. Direndaj ki so «a povzročale roparice, velikim mravljam že od prvega začetka ni bil po godu.
Samica velikih mraveli ie lako zelo zanemarjala svoie delo. da ie bilo zarodnega prirastka čedalje mani. Tistih nekai ličink, ki jih ie pa kljub živčnosti negovala, ie PO nekai dneh popolnoma izpinilo. Po petih dneh ie družina velikih mraveli pričela izumirati. male tatice so se pa temu primerno izredno hitro množile. Samica velikih mraveli ie legla lako malo jajčk, da še trotom niso zadostovala za prehrano in so zato lizali še med. ki ga je raziskovalec namenil mlademu zarotlu.
V	naravi seveda vse to ne poteka tako mirno, kakor v umetnem gnezdu. Vendar popolnoma drži da male roparice svoie večje sorodnice uničujejo.
v najboljšem primeru jih pa tako! vznemirjajo, da se gostoljubne mravlje J užaljene odseli io. da bi si drugje zgra-; dile gnezdo. Male roparice so pa še< celo tako nesramne, da družino pre-! gnanih mravelj zasledujejo in znova nadleguieio. Pregnane mravlje se mo-; rajo zato daleč preseliti in pri tem; seveda izgube mnogo živali in zaroda. < Torei so v živalskem svetu tudi med; mravljami izrodki, ki uničujejo svoie; lastne sorodnike.
270 kilometrov dolga senca |
Na zahodnoindijskem oloku Tene-' riffi sloii 3700 metrov visok vulkan; Pico de Tevde. Ta gora meče nič] mani ko 270 kilomerov dolgo senco v morie.
Večerni sprehodi za ženske;
Na polotoku Koreji svoie čase ženske niso smele zdoma, kadar se iim ie zahotelo. Ves dan so se smele kre-tati samo po hiši. šele zvečer so imele i nalašč za to določeno uro in so smele* zdoma. Tedai so morali vsi moški s* ceste in so imele ženske svoio uro* večernega sprehoda. Moški, ki bi se v tei uri drznil na cesto, bi bil občutno kaznovan.
Zanimivosti z vseh vetrov
V	neko ameriško bolnišnico so pripeljali norca, ki ie pojedel nič mani ko 218 železnih vijakov. v
Neke posebne vrste kača. ki živi na Gulapagoških otokih, lahko s sirupom, ki ga nosi v svojih podočnjakih, zastrupi tudi samo sebe. Brž ko io uia-meio in zapro. si s tem strupom konča življenje.
Najvišja zgradba starega veka ie nedvomno Cheopsova piramida v Egiptu. Visoka ie 147 metrov.
Kadar kai mučnega saniamo. se nam- zdi. da ie to trajalo neskončno dolgo. V resnici takšne sanje navadno trajajo samo nekai sekund. Raziskovanja so dognala, da tudi naidališe sanie traiaio samo 90 sekund.
Vodoravno: 1. Posebno v zasebnih podjetjih važen uradnik. 2. Hrvatski pritok Save; števnik. S. Pritok Drave; spojina s kisikom. 4. Grška črka; za življenje važna kemična prvina; pevski glas. 5. Prislov časa; bel prašič ali beli kamen; zlato (franc.). ')• Ploskovna mera; ne jaz, ne ti. 7. Osebni zaimek; spreminjajoča se »vražja« zvezda v Perze.iu; Prešeren ta veznik večkrat uporablja. 8. Francozu pomeni leto. Nemcu pa je predlog; _ osebni zaimek; pritrdilnica; Rimljan je tako napisal število 1100. 9. Osebni zaimek v množini: kvarta; druga in dvajseta črka naše abecede; tako nagovarjamo znanca. 10. Aparat za merjenje zračnega tlaka (z vzmetjo). 11. Obmejni urad. vNavpično: 1. Oni, ki ima gnojne oči. 2. Senčnice; osebni in kazalni zaimek. 3. švicarsko-nemško-franeo-sko obmejno gorovje; glej prvo pod 6. vodoravno. 4. Krajša oblika ženskega imena, ki nam pomeni tudi: druga, tuja; indijski duhovniki, nai-visja, sveta kasta. 5. Osebni zaimek ali kemični znak za redko kovino; oblika dveh naših najpogostnejših glagolov; iz neke znane snovi. 6. Bree. strmina ali pa položitev7, shranjenje kake vrednosti:	egipčanski sončni
Popravek
Druga križanka
5 6 7 8 9
PRIPOVEDUJE IN RISE MOTIMIR V- GORA5D
DOGODILO SE JE PA,DAJE DE5ELO ’ 3ADEUA HUDA NESREfcA.PRVI
_ SVETOVALEC JE SPOROČIL SULTANU,OA 16 LJUDSTVO ZA • (l5d JELO VELIKO POMANJKAn JE
IN 0A LJUDJE UMIRAJO OO LAKOTE.
...IN K. v NEKAJ ONEH SE JE OP.ONDOD VRAtALO NATISOCt TEiKO NATOVOR 3ENIM VELBLODOV...
/-ARI F SE JE TAKOJ SPOM. NIL DRAG030A IN VELIKANSKE MNOjlNE RASNIM SADEŠEV, ki JIH JE TAM VIDEL...
surnan Jt poklical 'VRIFA IN GA vprašal ia svet.
...IN TUDI PRI PRINCESK!
MIBIJANI JE NAKLONJENOST DO A.RIFA BASLA OD DNE DO DNE.
Vodoravno:	1. Poštna kratica;
glavni rod vojske. 2. Skandinavski drobiž; ta je imel nedavno god. 3. Žaba ga ima; potočna žival. 4. Veseli junak iz romana »Pod svobodnim soncem». 5. Osebni zaimek; stvarnik; to je lahko glagol, zaimek ali kemični znak. 6. Moško ime (god 16. marca). 7. Utežne enote v sklonu, nazaj pa 4je podoba; up. 8. Trgovski popust;
♦ ruska reka. 9. Pristroj, priprava »(tujka); romanski spolnik.
♦ Nar/iično: 1. Pokrivalo; kemični Iznak za radii. 2. Vrsta vina; z dežja j se rado pride pod... Z veseljem, j voljan: napaka. 4. Radovedni ptič.
♦ ki rad sprašuje:	»K.ie s’pa biu?<; $5. Medmet: domača žival; kazalni
zaimek. (5. Orkan, tajfun. 7. Severno afriško pristanišče; glej prvo pod 3. navpično. 8. Pol?g. zraven; čistilno sredstvo. 9. Medmet: opita, od vina j omamljena.
TRIJE KAZALCI
Ura ima tri kazalce, ki imajo skup-
♦ no osrednjo os, torej tudi sekund)])
♦ kazalec. Zanima nas vprašanje, koli-Jkokrat bo prišel sekundni kazalec v
♦ enem dnevu t. j. v 24 urah v spored-
♦ no lego z enim od ostalih dveh ka-
tzalcev.
fRešitev ugank iz prejšnie številke
Križanka: vmloiavno: 1. Suh .linij. 2. I.i
♦ 1.1 i;t. Itn. 3	tu. i .i na	4.	jkm sikaj, ka.	on,
jK liut. G. nn	k, kitara.	“.	lluna, tiuuu. S
♦ lin*.' nn M	»*tat liornft.	in. na«lir. IIu.	IS-
X oplu n. 12. hrn-t. Nik«» — iia\pn-M»: 1 • !•-
♦ fuiip	2. vino, « ’ i t. 3	‘1.	«okola<Un.
J 4	tiran n;ti r» i	;ik kan r«>t	•’>.	junaki.
♦ T	nu j ti O.ar*, v IJa nurabi.	0	lr, knrun«’,
2tk it'. .Inkatan. Arno.
4 čarchen lik: 1. iliili,	2	Oolos. 3 Sulamit,
•4 Homt*r .r>. «ir.
♦ Stopnice: 1 nariMlha. 2. enakost 3. »ni | na ret, 4. špinara	o. vfronal,	0.	planina.
Štev« tik: kiju«’,	požh njak guslar, vadim	-
'KUor ne K|>o#tuje boua*tva, te nalljolj
»Res?« je nežno vprašal. »Ali ste iisto prepričani? Povedati vam moram namreč, da se še nisem odločil, ali naj tvegam še ta poslednji po-ekus, da izpregiedam.«
»Da se še niste...«
»Pri moji veri, da je tako! Ali nisva tudi tako srečna? Ali mislite, da bova po mojem ozdravljenju bolj srečna? Skoraj se bojim luči in ne hrepenim več po njej, odkar ste vi postali moje sončece. Sami dobro veste, kaj mi pomenite: luč, toploto, vso srečo mojega praznega življenja!«
Čeprav je vsa drhtela spričo te ljubezenske izjavo, je vendar še zbrala dovolj moči, da je odgovorila:
*Da, Marcel, srečna sva! O sebi pPepričana, da nikoli ne bi mogla biti srečnejša, kakor sem bila te poslednje tedne ob vaši strani. Vendar... spomnite se svojih prejšnjih besed. Kolikokrat ste sami priznali, ^a vam je žal, ker ne morete m-esni-c,ti svojih načrtov, ne več izvrševati svojega poklica. In razen tega morate misliti tudi na; svoje delo, na svoj izum in na svoje poslanstvo!«
Marcel jo je prijel za roko in jo toplo stisnil.
»Moja mala vila k je ganjen vzkliknil. »Zmerom isti ste, vselej mislite 'Samo name, na mojo Srečo, na mojo dolžnost.. In prav imate. Tako »e ljubiva, da naju nič na' svetu ne ločiti. Takoj jutri se odpeljem
v	Pariz...«
»Jutri?« je vzkliknila prestrašeno. »Jutri že?«
Pristana! je svojo glavo k njeni in jo nežno objel okrog pasu.
»Da, jtitri! In nocoj je najin poslednji večer v temi! Poslednji večer, ko ne morem videti vašega ljubljenega obrazka! Ko se hom vrnil, se ga bom smel nagledati, smel ga bom videti takšnega, kakršnega lju-Viaij z izraaom plemenite ljubezni v te«5n-ih očciu..«
Jaimaa ni mogla več poslušati teh besed. Tiho je jotada, negibno in bsiez ihtenja, samo da Majicel tega ne bi e.]Hizil. Solze so ji tekle iz oči in ji kapalo. na ral^a, toda molčala je, boječ se, da se ne bi izdala.
»Nocoj je najin poslednji večer, ljubljena moja, zakaj poslej se bo pričelo za naju novo življenje. Že zato se veselim, da bom izpregledai, ker bom videl vas, ljuba moja! Šele tedaj bo moja' sreča popolna. Preden pa pričneva to novo življenje, se vam moram izpovedati, sončece' moje! V mojem življenju so stvari, ki vam jih liMMutt povedal. Pred Viuui, lj«-ba moj*, ne smem imeti nobenih skrivnosti...-«:
-Marcel!« je vzkliknila obupana, čuteč, da sama do njega ne bo mogla-biti tako odkrita.
*l)a, nocoj naj dvignem tenčico med nama, kakor se bo kmalu dvignil mrak, ki me še loči od vas. O, to je potrebno... Nikoli vam Se nisem povedal, v kakšnih okoliščinah se mi je pripetila tista »lesneea in kako sem prav za prav izg-ubil vid.«
»Ne, tega mi še niste povedali, Marcel,« je vsa zmedena rekla Janina.
K«' niste silili vame, ker doslej niste zahtevali, naj vam to povem,« *« je skoraj opravičeval Marcel.
Zakaj naj bi vas silila, ko sem ikitila, da <*e govorite radi o tem?*
»No, prav, toda danes vam rad povem vse, kar bi vas -utegnilo zanimati. Izum, moje, življenjsko dfJo, naj bi bil nekakšna moja dota. V zameno zanj bi mi vaš oče dal svojo hčer. Ta izum je pa sprožil pohlepnost neke konkurenčne tvrdke. Sam nisem slutil, da me obdajajo vohuni. Veh-
dar je neka dobra duša bdela nad menoj. Kdaj pa kdaj me je opozorila na nevarnost, ki mi preti, toda jaz ji spočetka nisem verjel. Ko sem se neko noč vračal od te osebe, ki mi je z velikimi žrtvami skušala dopovedati, v kakšni nevarnosti sem, sem zagledal od daleč, kako skuša nekdo Vlomiti vrata v moj laboratorij. Silno sem se vznemiril. Orožja nisem imel pri sebi. Stekel sem k tujcu in ga egrabil ta vrat. Bil je . pa silnejši in spretnejši od mene in me je z železno kljuko, ki jo je imel v .'rokah, udaril po glavi. Toliko, da nisem omedlel, tujec je pa še dalje razbijal po vratih... Naposled se mu. je posrečilo, da jih je- odprl in prižgal luč. če bi si ie nekaj časa ogledoval moj novi motor, bi kot strokovnjak gotovo takoj uganil skrivnost nove konstrukcije. To se pa za nobeno ceno ni smelo zgoditi. V bližini vrat je bilo. stikalo, ki ga. je bilo treba samo obrniti, pa bi v pol minute vsa zgradba z nama vred zletela v zrak., Sam sem bil namestil to pripravo.«
Janina je vsa prestrašena zadrževala dih.
»Po čudnem naključju se pa ta priprava prav tedaj ni hotela sprožiti. Moral bi bil sam obrniti stikalo. Splazil sem se s poslednjimi močmi nekaj an-etro-v bliže in se naposled dor tipal do sprožila... Obrnil sem ga in na ves glas zakričal: ,Nazaj, sicer boste v tridesetih sekundah zleteli v zna.k!‘ Po mojem glasu je menda spoznal, da gov-orim resnico. Polotil se ga je paničen strah in pobegnil je v noč. Komaj je izginil, že so se moje besede uresničile^«
»In vi, Marcel?« je vzkliknila Janina.
j* z mirnim pogumom odgovoril, >jaz nisem mogel več pobegniti.
V	endar sem zaupal v svojo srečo. S tedaj še zdravimi očmi sem videl, kako je moj motor zletel v zrak, kako’ so se moji načrti zvijali v plamenih. Odvlekel sem se bil dovolj daleč, da bi se rešil, če mi ne bi bil na g-lavo priletel -drobec pidu, da sem od udarca omedlel.«
»Ravai&li ste kakor jiunak!« je ob-čudovalno vzkliknila deklica.
»O, ne, ravnal sem tako samo po zaslugi dobre daše, ki me je bila venomer opozarjala' na nevarnost. Posebno tisti večer me je tako pinepri-čala, <la si nisem pomišljal, uničita svoj izum, da ga ne bi bilo teeiba prepustiti tujim rokaan...«
Blažen občute.k sreče je prevzel Janino. Marcel je torej spoznal, da je bila Janina nedolžna in da ni tako ravnala zaradi svoj« ljubosumnosti do Eline. Solze veselja im sreče bo ji zalile zlatorjave oči.
,»Marcel,* je vzkliknila, »ali ste po-zjjali čtoveka, ki vam je hotel ug-i-a-biti^izuin?«"1' '	■
% »Zdelo se mi je, da je bil Clark, poslovodja v tovarni vašega očeta. Ko «eni pozneje izvedel, da je takoj j drugo jutro po moj: nesreči na vrat na nos odpotoval, -sem vedel, da se nisem motil. Ta človek je vohunil v vaši tovarni za neko konkurenčno tvrdko. Po vohunih, ki jih je najbrž« plačeval in so morali živeti v vaši bližini, je izvedel, da pripravljam izum... Vse drugo vam bo -takoj jasno. Clark bi. utegnil ta izum ukrasti, ga poslati ' svojim šefom, ne da bi vaš oče iji jaz kaj slutila. Morda bi si ohranil tudi 'poslej najino za-
upanje in še dalje voliuinl, da ni neko pogumno in plemenito dekletce tvegalo svojo čast, svoje zdravje in svoj ponos, da nas je vse rešila sramote in neizogibne propasti.«
Še tesneje je objel Janino okrog pasu in še pri srčne j e prišel svoj obraz k njenim dehtečim lasem.
»Jaz pa semL užalil to čudovito bitje, polno vdanosti in kreposti... bil sem kakor norec, -slep in gluh za vse. žalil sem jo,- sirotieo, in ji -očital nečedne stvari, ' ki jih v resnici še sam nisem verjel... namesto, da bi jo ljubil, oboževal in se ji na kolenih zahvalil, kakor se zahvaljujem nocoj... O, moja ljubljena Janina! Moje sončece in moja luč!«
Zdrknil je pred njo na kolena in pokril njene roke s poljubi. Janina je vskriknila. Bil je krik upanja, presenečenja in sreče.
»Marcel! Ali veste1?«
»Že dolgo, ljuba moja...«
»I« mi niste ničesar povedali? Zakaj ste molčali, Marcel?« m« je nežno očitala.
»Ali naj vam povem? Ker sem se hal, da bi vas ne izgubil, če bi se
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti oblek«, klobuke itd. Škrobi in svetloJ-ika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno ■č-iefci posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
vam izdal. Bal sem se, da igrate svojo plemenito vlogo angela varuha samo	iz sočutja in	da bi	popravili
greh	svoje	sestre.	Če bi	bil	torej
povoda!, da sem vas razkril, bi lae bili ^ morda zapustili .in odhiteli h kakšni drugi ljubezni...«
Veselo se je zasmejala in se privila k njemu.
»K Paulu iBonheurjia., ali »e?«
»Da, k Paulu. -Vedel sem, da vas ljubi. Rekli so riti, da tudi vi ljubite -njega	in da	sla-že	tako rekoč	mu;o-
čena.	Ko bi	vedeli,	koliko	sem	pr-e-
trpti prve -dni, -čuteč, da je vos ča-s okrog- vas, da vas ljubi in obožuje... Občudoval sem vaju in si govoril:
,Ljubita se, toda pretvarjata se, odlagata svojo poroko in svojo srečo, samo da bi pomagala meni!’ Občudoval sem njegovo dobrohotnost, st-rp nost in pJepa&nitost, toda hkrati sem se mučil do -smrti in si želel, da bi ga smet ubit L..«
Ko je izigovoril te Ive sode, jo je Se tesaeje stisnil k sebi. Janina je med smehom vzkliknila:
»Nisem vedela, da ste tako krvoločni, Marcel!«
Tudi jaz nisoai vedel, dokler se nisem zaljubil v vas,« je ognjevito od vrni L »Ali se spominjate, tedaj, ko sem še mislil, da ste Elina, sem vam rekel ,Želim vam vso srečo, četudi z drugim...- Tega vam, .Tanina, nikoli ne hi mogel reči!«
»Zakaj« zakaj pa ne,> Marcel?« je vsa zmedena vprašala.
Spet jo je objel tako tesno., da jo je skoraj zabolelo, in odgovoril z vedrim, skoraj deškim glasoaii:
»Ker vas ljubim, stokrat bolj ljubim, kakor sem ljubil njo... in ker sem bil ljubosumen, .strahovito ljubosumen !«
»Niste imeli vzroka, Marcel,« je zašepetala skoraj neslišno, toda njegovo ime se je izgubilo v dolgem, vročem poljubu...
XIII
V	nove »»rje
Ko se je vihar v njunih srcih nekoliko pomiril, je Janina med smehom in solzami sreče vprašala:
»Torej, Marcel, vedeli ste? Od kdaj pa? Menda vendar ne že ©d najinega odhoda z graščine?«
Nežno ji je odgovoril:
»Ne, ko sva odpotovala z graščine, sem bil še prepričan, da je z menoj vaša sestra. Toda že po poti sem se jel čuditi, kako je čez noč postala resna, plemenita in bistroumna. Še slutil nisem, da bi se mogel z njo pogovarjati o tako resnih stvareh...«
»Torej ste tudi sami takoj pričeli igrati komedijo?« je navihano vprašala in mu zapretila s prstom.
»O, saj nisem tako hitro uganil, da niste Elina. Kako bi tudi mogel slutiti, da je dekle, ki sem ga bil pred nekaj dnevi talco užalil, tako krivično obsodil, zmožno takšne- plemenite žrtve? Prve dni sem se samo čudil in vas občudoval. Prva slutnja me je prevrela, ko sem pod svojimi prsti začutil vaše kratke, mehke kori rte, prav tiste, ki sem jih tako občudoval ono usodno noč v gradu, ko ste mi odkrivali resnico in so vaše mehke srnje oči temnele od jeze. Moja slutnja se je okrepila, ko ste se pričeli pogovarjati z menoj o načrtih za moj motor.-«
»Kaj? Ali niste mislili, da bi Elina...«
»Kakopak nej Vodel sem, da ni zmožna, govoriti o čem drugem kakor
o	oblekah, zabavah, družbi in oboževalcih. Da, tisti dan so se mi jele odpirati oči. Tako malo ste podolmi svoji sestri!«
Janina je hitro prekinila njegovo izpoved.
»Marcel!«
Nobenega dvoma pa ni bilo .zame več tisti dan, ko ste v soteski odklonili moj poljub! Oh, tisti dan sem bil hkrati presrečen in neizmerno žalosten, ker sem mislil, da me ne marate poljubiti zato, ker ljubite drugega...«
>	Marcel, o, Marcel,;< je vsa blažena vzklikala deklica, »mar ste že tedaj?™«
»Da, že tedaj sem vas ljubil. Poskušajte me, ljubljena, zdi se mi, da sem vas vzljubil že zdavnaj prej, tisti prvi dan, ko sem vas zagledal tu na vrtu, ko ste smlivali cvetiiee„.«
>-0, moj lepi, "Ufii princ!« je vsa s roč n a zašepetala Janina.
»In ponudbo vašega -očeta sem tako navdušeno sprejet samo zato, ker sem upal, da vas boni spet videl, da si vam bom lahko približal. Prav zato me je. vaš neaavadni, hladni sprejem tako presenetil in užalil, da swn se iz jeze obrnil k vaši sestri, ki je bila vsaj na videz toliko bolj gostoljubna, skrotuim in1 ljubezniva od vas.«
»Ali me zdaj razumete, Marcel?« je živo vprašala. »Hoteli so, da vas očaram, da bi se zaljubili vame in se poročili z menoj!«
»O... in tedaj ste še ljubili koga drugega?« je nejeverno vprašal.
»Drugega?« se je vznemirila Janina. »Vem, da sem že tedaj vas ljubila z vso svojo dušo!«
Bil je tako srečen, da je -ni niti več vpraševal, zakaj se je tako upirala poroki z njim. Nežno jo je objel i>i zašepetal:
»Moja mala ljubica! Midva sva »s« pa tako mučila in tako trpela !<
»O, Marcel, vse to ni nič v primeri z uaojini današnjim trpljenjem, ko sem mislila, da boni morala oditi, izginiti te vašega življenja, če boste apet izpregledali
»In vi bi odšli? Odšli bi, če »e vam ne bi nocoj izpovedal?«
»Ko bi ee vrnili iz Pariza, bi ne bila več tu,« je odkrito odgovorila. »Bala eem se, <ia bi me pogledali spet tako prezirljivo in zaničljivo ka kor tisto noč v graščini.«
»Ali sploh veste, kaj sem storil tisto noč, ko sva se sprla v ,sinjem salonu*?« jo je hudomušno vprašal.
»Vrnili ste se v paviljon, kjer ste zasačili Clarka,« je hitro odgovorila Janina.
»O, vse to se je zgudilo šele pozneje, Ko sem po najinem bariksn razgovoru zapahnil za sabo j vrata verande, kakor,- ste mi bili naročili, sem zaslišal zamolkel udarec. Takoj s«n »e spomnil, da bi utegnili hiti to
vi	in da ste morda omedleli. Vrnil sem se v soho in vas zagledal, kako ste negibno ležali na tleh ob divanu. Oh pogledu na vaše šibko telesce, .na vašo drobno, ostriženo glavico, ki je tako .nemočno počjvala na preprogi, sem izgubil glavo. Zavedal sein.^se, da ne sme nihče izvedeti, da sem bil pri vas, zato nisem vedel, kako bi pri-S klical pomoč. Dvignil sem vas, vas skušal v naročju ogreti, držal sem vaše premrle ročice v svojih rokah in se bridko kesal svoje surovosti. Klical sem vas, toda niste se zbudili. Kaj naj storim? Dal sem vam bil častno besedo, da vas ne bom izdal, in sem bil trdno odločen, da ne -Umi prekršil svoje obljube...«
»Ubogi Marcel, kakšne skrbi sem v.am prizadejala!« je med smehom vzkliknila Janina.
»0, to je bila še premajhna kazen za mojo surovost in zaslepljenosti Ljubil sem vas že tedaj, brezupno sem vas ljubil, toda tega uiti sani sebi nisem hotel priznati. Moje mo-ško samoljubje je bilo pri vas do-i živelo prehud poraz... Oh, če bi me | bili tedaj videli, pač ne bi bili spoznali v meni tistega, ki vas je pravkar iz blazne ljubosumnosti pred desetimi minutami take jgpdo žalil! Tedaj sem vas pestoval v naročju kakor drobno bedno ptičico in sem si želel samo nečesa: da bi se vaše velike rjave: oči spet -odprle!«
•	Kako naj bi bila jaz to slutila?« je vsa blažena vprašala.
»Nazadnje sem se odločil, da vas '.bom prepustil negi in skrbi drugih... Vendar sem moral zabrisati za seboj | vse sledove najinega nočnega sestaai-| ka. Zato sem vam počasi slekel do-! mačo haljo in vas odnesel v posteljo, j vas previdno pokril in nato odpahnil ! vrata.«
I
j »Oh, Marcel!« je vzkliknila in vsa i zjirdeia.
j -Vse to sem moral storiti, saj nihče ni smel niti slutiti, da sva se i midva sestala. Nato sem hotel še ! obvestiti babico ali bolničarko. Videl ! sem, da je na ploščici vaše nočne j omarice več zvoncev. Da ne bi ?,grešil ! pravega, sem pritisnil kar na vse hkrati..
K on ec. p rili otl n j ič
Vič čudnega
Ztani; Pomisli. Jože. danes mi je »»'kdo rekel gospodična.
Mož: ;Nič čudnega. Saj si nibie ne more mislili, da te ie kdo za ženo vzeL«
Pod copato
»Ko. gospod Zamudnik, ali ste včeraj ie pred nevihto prišli domov?«
»Kajpak! Nevihta je zmerom šele iekrat. ko sem že doma.*:
Rešiteljica
Gosna Dobrotnikova je oodarila prostaku dve Kri.
3	H vala .lena. gospa.--’ se ji zahvalnim prostak, »rešiti Ble me zelo neprijetnega opravila. <
»Katerega neki?
»Dela.
Raza mlin a prošu j*
Zdravnik ie odmislil svojega slugo zaradi lenobe. Kinga se boji, kako bo Klili drugje doMl službo, in milo zaprosi svojega gospodarju:
-sOospod doktor, prosim vas. napišite vzrok odpustitve po latinsko.«
Pozna io
»Janez, domov morava, pozno je že.<
’* Ne greni. _Ce se zdaj vrneva, naiu bo mati našeškala če pa prideva šele rjjz kakšno uro naiu bo od veselja, da Se nama til nič hudega pripetilo. I*>l in bi la.
Draga, na j emu fini
>!n koliko 'najemnine zahtevate za VMl llišo’/
ist tisor lir . na leto.e	,
nl<-\!Om vred?	.	.-	:
»K kakš-nim hlevom?. -•	.	-	,	-•
osla, kj |>0 ]0 nlafal.«
Uitni
Mjadna žejjil
jJurček, pridi selu. Iioš jahal na meni,« pravi stric svojem,u nadobudnemu nečaku, j Ali ti je prijetno, kadar jaha« na meni?c : »Pa še kako, striček, A vendar hi še rajši pravega osla.
X šoli
Učitelj: 2 K do mi ve povedati, katera žival nam največ koristi?-?:
Učenec: > Kokoš.«
Učitelj: »No. pa povej, zakaj.-.
Učenec: >Zato. ker io lahko iemo pred njenim rojstvom in po njeni sin rti.«
Dobro ie niMila
_ Gospa: j Ančka, kako ste mogli vreči v nabiralnik pismo brez naslova?«
Slu/kinia; »Veste, gospa, mislila sem. da zato niste napisali naslova, da iaz ne bi vedela, komu pišete.«
Pozna ga
?Am'-ka. brž mi prinesite konjaka. Gospa je omedlela.«
»Takoj, prosim —- a kaj naj prinesem gospe?-:.
Kavne narobe
-	Zemi:	Brž	ko	zagledaš	lepo	dekle,
■poiahiš. da Bi oženjen.«
Mož: ?JJaVno narober•‘Tedaj se šele spomnim.«
Res nerodno
Sodnik:	Zakai me ves čas prosite,
naj vas milo sodim? Ali je mar to
vaš prvi prestopek?
Obtoženec: -O iw*. temveč je to prvi proces mojega zagovornika.
Pouk
’ Sram te bodi. Janko. Tako majhen si še. pa že lnžeš.-_
Kdaj nai pa začnem, očka?"
Tudi rps
"'Gospod čevljar, ali’ ie le čevlje še vredno popravljati?
Zakaj na ne. gosoa! Če dolte nove Podplate in novo vrhnje usnje, bodo še čisto dobri.*
Neredu«
»Ptice ti bodo spet vse seme pojedle ?. vrta. Zakaj ne postaviš strašila?«-
>0. sai sem satu ves dan na vrtu.«
V	šoli
Učitelj; ' Kai ie otok?
Učenec:	Morsko	dno	ki gleda iz
morja.'.
Muzikalen sosed
»Dovolite, gospa, vaš klavir boni uglasil.«
;Sai vas vendar nisem naročila!«
»Vi ne. poslal me je vaš sosed.«
Ni ga liraT razumel
-jSo. kako se kal imaš?. •
. Nič kaj dobro. Včeraj sem se ločil od mize in postelje.i .
-Ni mogoče. Srti’ niti vedel aiaenu da sj oženjen.	,	i
-'Oženjen? Kai Se, Pohištvo so mi ! zarubili.« ^	-
0 napovedovanju vremena za daljši rok
Napisal dr. Vita! Mannbin
Vremenska napoved za nasledtiji dan se naslanja na fizikalni temelj. A ko namreč razumemo procese, ki se dogajajo v ozračju, lahko tndi sklepamo «a tmdočj vremenski položaj. Drugače j»- pri vprašanju vremena, ki se tio uveljavilo čez večje časovno razdobje. n. pr, čez en mesec ali dva. ali čez eno lelo. Tukaj sj »omaga človeški genij na drug način. iian:r< r i eksperimentom. Ozračie tvori nekak skiijM-n organizem in zato imajo neki procesi v enem debi tega organizma liujno posledico določeno vrst« procesov v drugih delili. Zalo mora kaka anomalija vremenske situacije sprožili Uidi druge anomalije v istem aii drugih krajih zemeljske oble. Tako ie n. pr. eksperimentalno ugotovljeno, da prinaša deževna pomlad na Fardr-skem oločjn deževno poletje v Berlinu. Obilica snega n« llimalaii poleti napoveduje hudo sušo pozimi v Indiji, tolikšno, da utegne povzročiti celo katastrofalno lakoto. Snlio poletje v Argentini je v lesni zvezi z jesenskim deževjem na Japonskem, ild. Ta poiav se imenuje v meteorologiji »korelacii-ska zvezanosti k j omogoča napoved splošne . vremenske fiziognomije za daljšo pasovno dobo. kar ie. iiistvenega pomena u\ po}t«>qt;1slvo.
Drug način dolgodoltuih vremenskih napovedi, ki ho gotovo ime] veliko j.bodočnost; se nastanja na'«on,.zmeri)0 novo ,odkril je, da namreč vreme iz kaziije.. okolj cLuločenib.. -talni!) datn-iiHrv bistveno izpretnenibo. ki potem
določa usodo vrem. im v luuialjnem. lidj ali manj dolg" o časovnem laz-dohju. Kot odraz f.-ta iKijava Ufi ko snialranio kmetski koledar, ki razpo-rejnje vreiMesiotvoiii« datume z dolo-iVnimi laslnoslmj z <ozirmu na svetnike (n. pr.:	40	mučenikov, ledeni
možje itd.). Ta pojav se imenuje v meteorologiji i-sinenlariteta-'. Nadalini studii j« pokazal, da ie možno matematično preračunali singularno zvezanost posameznih datumov, ka' nam da tako zvaiio matematično vremensko napoved.
Tukaj navajam napoved splošne vremenske fiziognomije v Ljubljani za to leto. na iKidlagj matematičnega pre-g!e((a (ne pa preračunavanj!!! singu-laritet. Sicer bi bilo možno tako preračunati vreme tudi za vsak dan posebej. toda zadeva ie silno komplicirana in potrebuje veliko časa.
Maj: deževje bo v drugi polovici naedo popustilo.
Jimii: suh in vroč.
Jnlii: suh in velika, vročina, hud« nevihle okoli 21,
Avgust: suš« in vročina bo popustila, deževje se bo približalo normali.
September:	normalna vremenska
fiziognomija.
Oktober:	v prvi polovici mnogo
dežja, druga polovica pa suha: okoli 27. iznova upad deževnega, vremenskega režima.
November: deževen a ne hladen, več snega šele okrog '17.
December: silno suh in v začetku mrzel, a po Hi. do božiča suho iu Ulilo, okoli '17. sneg. nakar ‘*uho-iti; hud mraz.
(Gh i tudi malonft Uč?>n. vri in^vslo n« po vol zn mn j IV,.}, na 2. s/Vuiivj
ara
Namesto uvodnika
Urejuje A. Preinfalk
PROBLEM ST. 239. sestavil A. Keirans
Beli: Kg8; Th7; La2; Sd8, d7; Pb6, c6, e6. f6. (9. f).
Črni: Kd6; Tdl; Ld2; Pa5, b2, c2, e2, f2, g5, h2. (10 f.>.
Mat v 3 potezah.
Svojevrstna pozicija s samosvo o temo Problem je prejel leta 1938. prvo nagrado. A glej nesreče! Problem je nerešljiv, česar niso opazili niti komponist, ne komisija in ne nešteta reševalcev, šele letos je nekdo našel potezo, ki belemu prekriža vse račune Poiskali boste torej nameravano reši tev, uničujočo potezo črnega in lek, ki bi nerešljivost na na .gospodarne i.ši način odpravil.
(Tj trije modeli so risani izredno za »Družinski tednik« in niso bili Se nikjer objavljeni.) Na naši sliki vidimo tri ljubke pomladanske obleke. Prva je sestavljena iz belega in temnomodrega blaga. Kratki bolero je tudi bel. K obleki se poda širok moder slamnik, ki je na notranji s*rani belo preoblečen. Sandali so prav tako iz temnomodre slame. Naslednja obleka je iz modrega šantunga. ki je okrašena z belim pikejem. Krilo ima spredaj in zadaj globoke gube. Zadnji model je primeren za na vrt ali kopanje. Krilo je d. abno črtasto in ima široke naramnice. Rob krila in bluza, ki jo nosimo pod naramnicami, sta pa debelo črtasta.
Gibanje, šnort: Vsako jutro vsaj nekaj preprostih vaj pri odprtem oknu! Vsak večer vsai polurni izprehod po sveži naravi.
Sprostitev: Ne preživite svoiili prostih uric in dni zleknjeni na postelji z napetim romaueinvv roki in pri zaprtem oknu. Za počitek čez dan zadostuje 20 minut popolnega mirovanja v zatemnjeni solu". Potem pa na zrak in sonce! V7 zelenju se človek duševno veliko hiitreie spočije in od-podi svojo slabo voljo, kakor kjer koli drugje.
Smeh: Smejte se! Ne bojte se neugnanega otroškega smeha, čeprav niste več pri naimlaiših! Ženska ki se rada smeji, ie zmerom in povsod dobrodošla Seveda zahteva smeh zdravili, belili zob. Te boste dobili, če si boste vsak dan vsai dvakrat zobe dodobra oščetkali s precej trdo ščetko.
Dihanje: Pravilno in globoko dihanje na svežem zraku ie česlo več vredno, ko cele ure počitka. S pravilnim dihanjem se telo sprosti in osveži. ostane prožno in mladostno.
Poglavje zase so lasje. Obljubimo same. sebi. da to poletje ne bomo nosile izumetničene pričeske, ki io more narediti samo vešča frizerka, temveč preprosto ki si io vsaka lah-l;o sama naredi. V prvi vrsti pa glejmo na to. da bodo naši lasje zdravi. Hodimo po soncu in svežem zraku brez pokrivala! Ščetkajmo vsak dan vsai po enkrat lase in to tako. da glavo globoko sklonimo in ščetkamo lase v nasprotni smeri, kakor navadno leže. Le tako se lasišče dodobra prepoji s krvjo. Vsak teden enkrat si lasišče dobro zmasirajmo s konci prstov. Pri tem si lahko pomagate z dobro lasno vodo. vendar to ni nuiuo potrebno. Veliko notrebnejša ie masaža. ko lasna voda! Pri vsej skrbni negi pa nikar ne pozabite, (la tudi lasje potrebujejo hrane. Jejte čim več jedi. ki vsebuieio vitamin A. Ta vitamin vsebuje vsaka zelenjava, jajca in maslo. Posebno veliko ga je v repi.
Zdaj pa_ Se poslednji nasvet: če le mogoče ščetkajte lase na soncu. Ne ho vam žal. Tako negovani lasje, se bodo svetili in ostali zdravi
Tudi naš obraz bi se to poletje rad odpočil. Proč s poslikanimi lutkastimi obrazi! Naj liodo naše ustnice naravno rdeče, polt zagorela. Oči. ki veliko gledajo v zelenje, ne potrebujejo umetnega poudarka. Takšne oči se tudi brez dolgih umetnih trepalnic in brez modrikaste črte pod njimi, lepo svetijo. To poletje naj naš obraz zadiha, naj se pol! odpočije od večnih mask.
Ponedeljek
Stare stekleničke, v katerih ste hranile kolonjsko vodo. lahko uporabite tudi v druge namene, če iili dobro očistite. Umijte jih v raztopini četrt litra tople vode in jedilne žlice gorčične črne moke. pa bodo povsem izgubile vonj po parfumu ali koloniski vodi. Splaknite jih nato še v mlačni vodi.
Torek
Pisateljica Marija Ebner-Esrhen-bachova (1830—1910) je nekje dejala o zakonu: Hudo ie. če zakonca drug drugega dolgočasita: še huiše ie pa. če samo eden od obeh drugega dolgočasi. Zapomnimo si to!
PROBLEM ŠT. 240. Sestavil K. Hanačik
Sreda
Zdaj je ugoden čas. da pospešimo in okrepimo krvni obtok. Na primer s
LEPOTNA PENA
Beli: Kh3; Tg3; Pd6, e7 (4 f ). Črni: Kho; Tf8; Pli6 (3 f.).
Mat v 3 potezah.
»Tudi enostavnost skriva lepoto!«
domestka ugneti testo. Ko testo dovoli vzhaja. ga razvaljaj na centimeter debelo. izoblikuj z obodcem kolačke in jih spet pusti vzhajati. Na vsakega deni žličko marmelade ki si io zmešala s snegom beljakov ki sta ostala.
V	neprevroči pečici iih lepo zlato-rumeno zapeci. A. B.. Ljubljana
NAŠ NAGRADNI NATEČAJ
STARA ZNANCA
Stara ruska gada Aljehin in Bogoljubov sta si po nekaj mesecih spet skočila v lase. Vsak je po enkrat ob ležal, a dvakrat sta sklenila piemirje; razmerje 2:2 si pa na vsak način rajši »Dobri Bogo« ogleduje. Besneči Aljoška se pač tolaži, da je bila le prijateljska praska, ki mu naj spet malo omehča sklepe za dolgo praško tekmo. Najsi pa je bila borba prijateljska ali prvenstvena, miroljubna sta bila redko kdaj. A kolikokrat sta se spoprijela, menda še sama ne vesta; gotovo je le, da si je svetovni prvak do sedaj I mnogo več zmag zapisal, na drugi \ strani pa ga šc daleč ni nihče toliko-;krat porazil kakor ravno Bogoljubov. ;Za sedaj si oglejmo Aljehinovo zmago.
i	249. KATALONSKA OTVORITEV
Dr. Aljehin—E. Bogoljubov
Poljski gubernij, april 1943.
:	1. d4, do. 2. c4, e6. 3. Sf3, Sf6. 4. g3
j I Aljehin je sit damskega gambita in ;se raje podaja v katalonske soteske! 'dc4 5. Da4 + , Dd7 Llzmed možnih od Igovorov: Ld7, Sd7, Sc6, menda igrani !ustvarja najtežavnejšo igro za črnega. I !6. DXc4, Dc6. 7. Sbd2, DXc4. 8. SXc4, >Lb4+. 9. Ld2, LXd2 t . 10. ScXd2.
►	Orni je res zamenjal damo in lovca,
•	toda v tej napol končnici ga čaka še j mnogo težav: težko je prav skladno [razviti preostale figure, da bi izvedel c5 ali c5; beli more neprijetno pritiskati na liniji c in sploh na dam-iskem krilu, poleg tega ima še premoč v središču — ti dve pozicijski pred •nosti uveljavi svetovni prvak z načrtno igro do zmage.
; Sc6. 11. Lg2, Ld7. 12. 0—0, 0—0—0 ; ITako si je črni zamislil obrambo sla-;bil točk b7 in c7! 13. Taci. The8. 14.
’ Sc4 Ie5 se črnemu ne sme dovoliti-i !Te7. 15. Tfdl. Leg. 16. »3, Sd5. 17. b4, ;Sb6. 18. b5! Sb8.
' Živahne zaplete bi izzvalo S c4. T9. bc6 (19. TXc4, Sa5>. Sa5 (S ■ a3. 120 Cb7b, Kb8—KXb7. 21. Se5 . , Kc8. 22 Sc6 L c6. 23. LXc6 Z grožnjo Td3 ' 21. Se5, S bo. 22. e3, f6. 23. Sd3 z
■	°TOŽnjo Sb4—a6; bol ši kakor S a3 ;Sa so bili ostali umiki: Sa5, Sd6 ali SbG bel! bi še močno tlačil, zdi se pa, da bi se črni le svobodneje branil kakor v partiji.
;	19. SXb6 t , abG 20. a4, f6. 21. I-hS,
; Ld7. 22. Sd2, Tf8 Ie5 še vedno ni šlo; zaradi 23. Sc4 z dvojno grožnjo mata!
’ in črni bi moral žrtvovati figuro; oMv Iren položaj črnih damskih kmetov er-Inega še bolj utesnjuje. 1 23. Lt2» c6. ;24. Sc4, Kc7. 25. e4, cb5 [črni hira. toda d5 bi bilo v vseh primotih po
I	gubonosno.l 26. ab3, LXb5 I Vel hi fi-, guro, a rešitve ni I 27. dal, cd5. 28. ;Sa3f, Lc6. 29. ed5, Td7. 30. Sb5 •Kd8. 31. dc6, bc6. 32. Sd4: zdaj !e bilo tudi Bogoljubovljcga optimizma konec,
I	zato se je vdal.
Domača pašteta
Večkrat smo v zadregi, kakojd pri; pravile mrzlo večerjo, ali s čim bi postregle povabljenim prijateljem svojega sinka ali hčerke. Prav vsakemu želodčku Ih* dišala pašteta, pripravljena takole:
Pretlači skozi silo nekaj kuhanega fižola, dodaj drobno narezanega kuhanega korenčka in cvet are kislih k ti-maric. nekaj žlic svežega ali kuhanega kislega zelja in riža. ki ti ie morda ostal pri obedu, žlico olja sesekliano sardelo, nekai strokov strtega resna in ščepec sesekljane kumine. Vse skupaj dobro premešaj in s pašteto namaži kruhke ki iih okrasi s svežim peteršiljem ali rdečo redkvico.
V. K.. Ljubljana
/a vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinjec, plačamo 10 lir. Denar lahko dvignete takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične gospodinje. Ljubljana. Poštni predal 253.
je moderno kozmetično sredstvo
napne uvele kožne predele. Intenzivna prepojitev s krvjo je za kožo najboljša gimnastika, katere trajni uspeh je:
čist mlad, svež obraz
Dobi se v drogerijali in parfumerijah
Proč s poslikanimi obrazi!
Nekaj nasvetov za poletno nego
Letošnje leto bomo preživele brez čezmernega lepotičenja, torej kolikor mogoče naravno in sproščeno. Evo nekaj nasvetov, s pomočjo katerih boste to dosegli:
Spanje: Dejstvo, da vsak odrasel človek potrebuje osem ur spanja na dan. ni stara pravljica, temveč živa resnica. Kdor hoče ostati zdrav, svež in krepak ter s pridom opravljati svoje vsakdanje delo. mora povprečno spati po osem ur.
Prehrano: Jejmo kolikor mogoče veliko zelenjave, ki vsebuje tako važen vitamin A. in mnogo sadia. To nas trenutno ne nosili tako močno, a že po nekai dneh bomo spoznali, koliko odpornejši smo in koliko lažje se iH)čutimo.
Goveji guliaž brez masti
Zreži meso na poljubilo velike kose. sesekljaj veliko čebulo in obojo duši v vodi približno 2 uri. Najboljše te. če pariš meso že večer prej. preden ga potrebuješ. Ko ie meso že dodobra mehko, postavi kozico na hladen prostor in io pokrii. Naslednji dan ineso duši še kakšne pol ure. potem naredi gosto prežganje, zalii z vodo ali ostankom juhe. dodaj soli. paprike, žlico paradižnikove mezge in eno ali dve jušni kocki. Pusti guliaž dobro prevreli in ga dai s krompirjevimi žganci ali makaroni na mizo.
F. B.. Ljubljana
Rogljiči iz rnžičeve moke
Iz 15 dek rožičeve moke. '/< litra mleka ali mlečnega nadomestka. 1 jajca in po potrebi enotne moke ugnati testo. Razvaljaj ga za nožev rob debelo in zreži na kvadrate, ki iih nadevaj z orehovini nadevom.
Nadev pripravi iz 10 dek zmletih orehov. 10 dek grozdičev. cimeta. 3—o dek presnega ali kuhanega masla.
1	jajca in 5 dek 6ladkoria. Vse to zmešaj in polagaj na krpice. Krpice zvij iz vogala v vogal in izoblikuj lepe rogljiče. Peci iih v precej vroči pečici.	K..	Ljubljana
Marmeladni kolački
V	Vsald hiši obhaja la ali oni god, rojstni dan in podobno, /a takšno tiri -ložnost mati in žena kai radi pripravita kakšno poslastico, ki p« mora biti v današnjih dneh precej skrbno izbrana. Marmeladni kolački so kakor nalašč, da iih naredimo za svoje drage.
I/. *U kile enotne moke. za 40 cent. kvasa. 1 žlice maščobe. I do 2 rumen inkov 1 žlice sladkorja, soli. limonovih lupinic, mleka ali mlečnega na-
lomile zeliščnimi sokovi: v sadni stiskalnici ali v kakšni podobni pripravi stisnemo enake dele svežih cikorijinih listov, kreše in glavnate solate, tako da dobimo približno 120 gramov soka. Sok popijemo pred zajtrkom.
Tri preprosto jutmje vaje, s pomočjo katerih ostaneš gibčna
Zlekni se na hrbet, in stegni no//e. Potem noge pritegni in se dvigni v kolku tako, da se opiraš samo z nogami in s ramami. Ta vaja je lahka in jo lahko vsaka naredi. Uravnala ti bo hrbet. Vadi jo vsal;o jutro desetkrat.
Lezi na hrbet, od roči z rokama in dvigni levo nogo čez desno tako. da ostanejo desna noga hrbet in roke tesno na tleh. To delaj z vsako nogo po desetkrat. S pomočjo te vaje boš izgubila mast na kolkih.
Lezi na hrbet in vsemi v vsako roko po eno ne preveč težko knjigo. Položi si knjigo na dlan, dvigni roki in vihaj z njima po zraku tako. da ti knjigi ne padeta z rok. Dobila boš lepo oblikovane rame in vitke roke.
Izda.a K. Bratuša, novinar; odgovarja H, Kern, novinar: tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani: za tiskarno odgovarja O Mihalek — vs! v Lutbljani.