•; -to. v MHHIHIIIIUIIItllllUIIIIHimiUUUlllllllll^ THE OLDEST | AND MOST 1 POPULAR j 1 SLOVENIAN 1 i NEWSPAPER | | IN UNITED | 1 STATES OF 1 AMERICA. 1 S £ CiiiiiititiiiMiiiiiiiitiimuiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiimiitF, Geslo: Za vero in narod — za pravico in reimco — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOfclETU — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CH1CAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO. aiuminiMiiiiMiimitimiutinHitHiitiumimra | NAJSTAREJŠI | IN NAJBOLJ I 1 PRILJUBLJEN 1 | SLOVENSKI i LIST V I ZDRUŽENIH | DRŽAVAH 1 AMERIŠKIH, j fitHiiiiiiiiiuRuiimiitttuttiiiinmmjiiiimiiiir ŠTEV. (No.) 85. CHICAGO, ILL., TOREK, 2. JUNIJA — TUESDAY, JUNE, 2, 1925. LETNIK XXXIV. J. M. Trunk: Bitka se je pričela. fKDO BO IMEL "KACENJAMER" NAZADNJE? — SILNA NERVOZNOST JE POZROČILA ZAVERTNIKU, DA NI VIDEL NITI TEGA, KAR JE BILO ČRNO NA BELEM. boj, u boj, 'Mac iz toka, bračo . . . Ker meča ni, pa vzem'mo kol! Vidim, da je u-rednik Prosvete Mr. Jos. Zavert-nik, V kaki zvezi je on z Mr. Richard om J. Zavertnik, ki je stavil dne G. ni a j a znani predlog, ne veni. V številki 111) je * na strani :>. od-Rev. J. M. Trunk govor „a moj članek v A mer. Slov. & Edinosti iz dne 19. maja: Ali bo pri S. N. P. J. bitka? — brez podpisa. jSklepati moram," da je članek "Bitka v Trunkovih možganih" spisal Mr. Jože Zavertnik in na njega sem naslovil odgovor. Ako bi slučajno ne bilo tako, se bo pisatelj gotovo javil, in se potem pomota poravna. kor Vi ali Vaši, a imajo zdrave možgane. Pri teh boste z Vašo naglico težko kaj dosegli, saj bitka se je šele pričela in bo prilike dosti za premišl jevanje tudi za počasne možgane. Bitka. Pravite v "Trunkovih možganih." Da bo pri konvenciji bitka, o tem zelo dvomim, zato sem tudi nastavil vprašanje. Pa če sem se jaz motil, in je bitka samo v mojih možganih, čemu po govoričite, "da klerikalci pripravljajo, hočejo sodbo, a koliko je vredna, se vidi iz štev. 119, ko Vi pravite, da bi jaz bogumile j ad kar žive na meh odri. Nervoznost, nervoznost. KRIŽEM S.VETA, — Washington. — Polkovnik James A. Logan, ameriški Preidem na tretjo točko. Ta j opazovalec pri reparacijski ko-je posebno mastna. To je uni- misiji v Parizu je iz nepojas-kum celo za moje počasne in njenega vzroka repgniral. I)o-trde možgane. "Trunka zelo kler ne najde državni tajnik skrbi, kdaj so bili Slovani v Mali Aziji." V znanem predlogu iz dne 6. maja govori Mr. Rich. Zavertnik, da "so bili bo-gumili emisarji Slovanov . . . in so presadili ideal duševnega življenja IZ GORA v Mali Aziji na zapad . . V mojo trdo bučo so ubili edinole to, in pred oči mi še ni prišla nobena zgodovinska knjiga, kjer bi bil či-tal drugače, kakor pa, da so vsi Slovani nekdaj stanovali v Kellog namestnika, bo zastopal to mesto Ralph \V. S. Hill, j pravnik v državnem department u. — London. — Alan Cobhan, je dosegel novi rekord, ko je s svojim letalom, imenovanim "Moth" preletel razdaljo 500 milj, t- j. od Londona do Curi-ha, katera vožnja ga je veljala le §10.00, d oči m stane ista pot po železnici $29.00. — Mexico, Mehika. — Delavska stranka v Mehiki, ki je južnih ruskih stepah in se od-naskočiti, je nevarnost, je ni, j tod preselili na zapad. Vi, Mr. | , če bdimo, . . čemi. rotite Vi Zavertnik. poznate drugo "zgo. Pod vplivom komunistov je pn- I poznala, da je poražena in prenehala s stavko na" Hustaeca oljnem polju. Bitka se je torej pričela. Živela vojska I Kakšno navduše-ije je bilo 1. 1914., ko smo u-larli. Konec je bil seve znani '"kacenjamer," prav kakor pri meni po Vašem zatrdilu, Mr. Zavertnik, samo z razločkom, da se je javil pri meni "kacen-jamer" kar v začetku, kar se; dozdaj še nikjer ni zgodilo, j ker pravi slovenski "m pride šele, ko je vse končano, kakor tudi v Avstriji. Bitka se v Prošveti in predlogu svoje, "naj izvolijo prave glave za konvencijo . . ini objavljate dopise iz raznih naselbin, kjer se isto moledovanje neštetokrat ponavlja?? ("emu?? Pa pustimo to in ostanimo pri bitki v možganih. "Pamet." pravite, "ga je Zapustila tako daleč, da je pozabil, da so mu nekoč ubijali v glavo (serčni ste, ko je pri Vas šlo vse samo ob sebi . . .) da Ttoncem so se koncem petega stoletja naseljevala slovanska plemena v Pomeranji ..." O pomeran-skih, bolje polabskih Slovanih torej jaz ne vem ničesar . . . Gorostasna nevednost za "študirano" pamet. Pa nervozni Mr. J. Zavertnik, odkod pa mo-•>ček" re*e sklepati na mojo nevednost? Odkod. Kje sem pa jaz dovino," če še kdo z Vami, ne vem, namreč, da so Slovani nekoč stanovali na gorah v Mali Aziji, in hočete to podpreti s tem, "da naj jaz grem v Smir-no in okolico, se pomešam med poljedelce in pastirje ... in bom slišal govoriti jezik, ki ga bom prav lahko razumel, ako ne bom hotel igrati bedaka..." j Odkrito povem, jaz hočem i-' grati bedhka. V Sniirno mi ni potreba hoditi, ker pripoznam, j da se tam še danes čuje med ^ ! kakimi pastirji slovanska govorica. No, porečete, ali ne pri-I poznava bedak sam, da so tam i Slovani? Pripoznam, pripoznam, a midva še dolgo nisva skupaj. Vas seve nočem poučevati, in se od duševne revše tudi ne boste dali poučiti. Gre za to, a- Erie, Pa. — Dva brata zapisal, da polabskih Slovanov ^i so kdaj Slovani stanovali na je šele pričela, hvala Bogu, dain\bil°? K*e\V članku se gla-j gorah v Mali Aziji, in se pre. se je maček javil pri meni kar |«.tozadeyno besedilo. 'Čudno,'selili na zapad. Tc^a^aniku-it,je v začetku. Ali se — Vi nič ne bojite, da bi se ta stvarca k Vam ne preselila, ko bo bitka končana? sta bila na mestu mrtva ko sta se'nahajala na poizkusnem po-I letu z novim letalom in zagrme-jla na zemljo iz visočine 3000 čevljev. Izpod razvalin letala so izvlekli razmesarjena trupla. ^ i . — Indianapolis, Ind. — Dorothy Blankenship, stara 1 leta! bila usmrtena in več osebi ranjenih, nekatere smrtno, ko j sta skupaj zadela dva avtoja. . _ Washington. — Kapitan W. H. Stayton, načelnik društva suhačev je izjavil, da gre vsako leto 500.000 Amerikan-cev izven naše države gasiti že-, jo s trdo pijačo, kjer ^potrošijoj približno $100,000,000, kateraj vsota bi lahko ostala v Zdr. državah, če bi ne bilo prohibi- Začnete s številko trinajst; - to je nesrečna številka, seve zame, saj sem pokazal vso svojo duševno revščino in ste me Vi ► slovesno proglasili kot igno-f ranta "ubogo revše." Dobro, a K potrpimo malo, morda se kolo obrne. Iz Chicaga v Leadville i je pač samo korak dalje, kakor iz 22. ceste na La^ndale. I Trinajst dni je trajala bitka v ■ mojih možganih, potem pa, po tvašem, taka duševna revščina! ®Hudo je, ako možgani tako po- ■ časi in pri tem še slabo delujejo, Vi verujete na absolutno I evolucijo od opice, srečni ste, da ste zadeli na pravega oče-k ta, in Vam možgani hitro de-I lujejo, saj ste kar drugi dan P odgovorili, hitro, brzo, bliskovito, samo mesto z duha mečem s plotnim kotom, zato ne ravno duhovito, tertveč — kolovito. Hitro pač hitro delujejo Vaši možgani, to stoji. A kako delujejo, to pripuščam čitateljem, ker jaz ne bom grabil po plotovih kolih. Morda je pa poleg bliskovitosti Vaših možganov še neTcaj Vas gnalo, da ste tako urno prijeli za pero in — lopnili?? Silno nervozni ste. Pa menda ja niste se bali da bi 4'moja duševna revščina" komu t ne odprla oči in ste hoteli hitro takim oči zastoriti s — kolom?? Pri Vaših ni bilo nobene nevarnosti, a se najdejo vendar še ljudje, ki sicer nima-jo tako hitrih možganov, ka- da morajo nastopati Slovani v Pomerajni," Ali to ne nasprotuje diametralno Vaši trditvi, da jaz polabskih Slovanov ne poznam? "Nastopili so . . ." jem, in, mislim, še marsikdo z menoj, ki nima Vaših hitrih možganov. Pa odkod potem pa stirji v Smirni in okolici ?*Jaz I vem, da ti niso prvotno tam sta- — Pariz. pravim, toraj jih moram ven-inovali in niso morda ostanek dar poznati. Nervozni ste, da Slovanov, ki so potem šli na niti ne vidite, kar je črno na zapad, ampak to so muhame-belem. Povem Vam še več. danski naseljenci, ki so se šele Srečno so mi vendarle nekajjpred kakimi šestdesetimi leti "ubili" v glavo, da vem iz zgo- !naselili tam iz Bosne in Hercegovine, ko je Avstrija te dve dovine nekaj o Slovanih v Po- morju, še več, da vem, da je nekaj teh Slovanov ostalo še dandanes in tretjič da sem jaz pri teh polabskih Slovanih osebno bil, z njimi govoril. A-li tudi Vi, Mr. Zavertnik, ki nimate tako trde buče? Lopili ste mogočno. A koga?? O bogumilih le toliko: Ali ni moja sodba mila, ko pravim, da so bili kot sekta malo "prismuknjeni"?? In kako pridete Vi ? Zavihtite kol z vso vehe-menco in udarite po rimskih "o-četih," ki so delali z ognjem in mečem. Kdor ima maslo na glavi, naj ije hodi na solnce. Glede nestrpnosti, intolerance, verske, celo politične in gospodarske Vas in Vaše privržence težko kdo prekosi. Dokaz je, S. N. P. J., kjer članom govoroči-te o verski svobodi, a jim branite celo — hoditi, če je ta hoja slučajno v cerkev, h kakem cerkvenem pogrebu. Pa žlobudrate, da so delali rimski očetje z ognjem in mečem, in bi tudi jaz tako naredil z bogumi-li? Par dni prej, dne 16. maja v štev. 115 pravi Prosveta, ne vem, če Vi, da "nisem fanatik . . Mi je malo za Vašo deželi zasedla. Da so muha-medanski Bosanci Slovani in govorijo srbo-hrvatski jezik, bo Vam znano, in se čuje v Smirni jezik, ki ga razumem, dasi sem bedak. Še bolj južno od Smirne sem naletel sam* na Hrvate, ki so jo kar peškoma primahali iz Zagreba in sem z njimi govoril. Menda Vi in jaz in na tisoče Slovencev, na milijone Slovanov je tu v Ameriki, slišijo se slovanski jeziki, celo časopisi se tiskajo tu. Pa se u-pate trditi, da so Slovani tu stanovali in prišli iz Amerike, kakor hočete meni natveziti, da so prišli Slovani iz gora Male Azije, ker se je nekaj Bosancev v Malo Azijo preselilo ? Pri konferenci v'Parizu smo imeli vsi Slovani posebne sestanke, enega sta se udeležila tudi Vaša sodruga, g. Golouh in Prepeluh, kjer smo razmotri-vali o slovanski zgodovini. Res škoda, da Vi niste prišli v ta krog. Zasijalo bi bilo solnce neprekosljivega učenjaštva. Marsikaj sem že doživel, a da me Vi, ko Vam nočem verovati, da so Slovani prišli na za- (Dalje na 3. strani.) Francija in Anglija sta v sporazumu dokon-j ' [čali besedilo note, katero bosta j izročili Nemčiji, čim jo potr-; dita tudi italijanski in belgijski j poslanik. V dokumentu je odgovor, zakaj se še ni odpokli-j calo zavezniških čet iz Kolina. I — Berlin. — Kakor se do-. znava iz diplomatičnih krogov si zavezniki prizadevajo napo-; titi gen. Pershinga kot posredovalca med zavezniki in Nemčijo v spornem vprašanju, glede razorožitve Nemčije. — Pariz. — Poslanska zbornica je dala vladi glede maroškega vprašanja zaupnico z rezultatom 537 proti 29. S tem se je zagotovil potrebni kredit za nadaljevanje operacije proti Rifijancem. — Pariz. — Mrs. Woodrow Wilson je prišla v Pariz in ko so jo poročevalci obsipali z raznimi vprašanji je na kratko odgovorila, da je kakor vsaka navadna potnica in da hoče nemoteno potovati še enkrat po lepi francoski deželi, katero zelo ljubi. — Sanghaj, Kitajsko. — Tukaj so izbruhnili delavski nemiri pri podjetju, katero lastu-jejo Japonci. Stavkajočim so se pridružili tudi dijaki. Prišlo je do spopada med policijo in delavci, pri čemer sta prišli dve o-sebi ob življenje. — New York. — Miss Florence Kane, 19 let stara hčerka detektiva ^'e bila napadena in usmrtena ko se je vračala proti domu iz neke veselice. Truplo je bilo najdeno le 100 čevljev od doma. V BULGARIJ1 JE PRIČAKOVATI NOVIH NEMIROV. Bulgarija je primorana razorožiti čete, ki so ji bile dovoljene le za časa notranjih nemirov. — Hajduštvo v državi se širi. Zofija, Bulgarija. — Zavezniki ne dovolijo Bulgariji, da bi še nadalje obdržala pod o-rožjem čete, katere se ji je dovolilo, ko so izbruhnili notranji nemiri. Tedaj se je stavil rok do 1. junija, ni se pa vprašalo, bodoli razmere dopuščale, da se na določeni dan odvzame 10,000 možmi orožje in državo prepusti tako rekoč brez varsfva proti številnimi banditi, ki se skrivajo po gorah! in čakajo na trenotek, ko jim bo mogoče vdreti v vasi in mesta: ne le iz roparskega, temveč J)olj iz političnega name-; na. V gore se je zateklo in pridružilo hajdukom veliko političnih beguncev, ki so bili v nevarnosti za svoje življenje ker so si upali drugače misliti, kja-kor je bilo všeč vladi. Ti begunci, med katerimi je več inteligentnih mož, zbirajo pristaše, ki so vse preje kakor pa prijazni sedanjemu režimu v Bulgariji. Z drugimi besedami povedano, v gorah se mobilizirajo uporniki, ki čakajo ugodnega trenotka, da udarijo in prekucnejo sedanjo vlado. -o- Mesto Hammond je bilo v nevarnosti. Hammond, lnd. — V soboto, večer je izbruhnil ogenj v skladišču lesa Paxton kompanije in povzročil lastnikom nad $2,-, 000.000 škode. Velika nevarnost pa je pretila mestu, ker so, plameni ogrožali plinove tanke, kajti ako bi se bil vnel plin, bi nastala eksplozija, ki bi bila j usodepolna za mesto. Veliko požrtvovalnost in junaštvo so pokazali gasilci pri izvrševanju svojega težkega poklica. .-o—»— Zavezniška nota Nemčiji. 1 Pariz. — Zavezniška nota Nemčiji, ki se tiče vprašanja izpraznitve zasedenega ozemlja v Kolinu po zaveznikih je potrjena, in bo oddana nemškemu zunanjemu ministru Strese-mannu. V noti je navedeno, da iz o-menjenega ozemlja zavezniki niso odpoklicali svojih čet, ker Nemčija ni držala pogodbe napravljene v Versailles. Navedeno je več dokazov, da se je Nemčija na skrivnem oboro-ževala. Nota se končuje z obljubami, da ako bo Nemčija pokazala resno voljo držati se tako kakor zahtevajo zavezniki, se bodo zavezniške čete umaknile iz zasedenega ozemlja. -o- V zabojih za rakve "kick." Palmer, Mass. — Na Palmer South Bridge cesti se je nekemu vozniku trucka prav mudilo ter naglo vozil, in sicer tovor 6 zabojev v katere se polaga rakve. Policistu se je fte zdelo sumljivo in pozval voznika naj ustavi, ki je kaj ne rad storil. Pri preiskavi se je dognalo, da je v zabojih mesto ra-kev — žganje, in sicer 1000 galon v vrednosti $8000. Iz Jugoslavije. 5LIKA, KI POKAZUJE, KAKO JE PAŠIČEVA KLIKA DELOVALA, DA SE JE VZDRŽALA NA POVRŠJU. — DRUGE INTERESANTNE POLITIČNE VESTI. (Izviren dopis za Am. Slovene a — Edinost.) Poročali smo že svojim ameriškim rojakom, kako so se vršile zadnje skupščinske volitve za Belgrad in kak j«1 bil vspeh. Pašič - Pribičevič - Žerjavov a vlada si je z nasiljem, podkup-ljevanjem, prestavljanjem u-radnikov in učiteljstva, zaporom denunciranih državljanov in sploh z vsemi balkanskimi manirami res pridobila kake tri glasove večine v očigled dejstvu, da je opozicija taktično dobila nad 50.000 več glasov nego vladne stranke. V takem položaju se je sešel parlament v Belgradu. Če bi bil verifika-cijski odbor in potem plenum hotel upoštevati vse opravičene pritožbe, bi bila vlada takoj prišla v manjšino. A pot« m bi bila morala odstopiti — in bi bili na tem kakor takrat, ko je Pašič proti parlamentarnemu običaju strmoglavil Davidovič-Koroščevo ministrstvo. Kriza se je vlekla dalje, vse je kolebalo sem in tja. Hrvatje so prišli v skupščino — a Radičevci brez. svojih glavnih voditeljev, ki jih je vlada že viti vlada iz radikalov in radi- čevcev. Dr. Kulovec je povedal, da Jugoslovanski klub za zdaj vse to opazuje in meni, da se kriza najbrž zavleče še čez poletje. Današnji listi poročajo, da položaj razveljavlja zopet krona, kakor je bila posegla vmes tudi lani. Pašič se malo zmeni parlamentarni običaj, ka- za kulturnih drse na Balka- terega se drže v žavah. Smo pač nu. Po vuzamskih počitnicah — rimokatoliških in pravoslavnih — se je začel parlament -28. a-prila. Vlada se še ni reknostru-irala, in dala ostavke ... in najbrž hoče iztisniti iz Iiadičev-cev kar največ mogoče. Čita se; da je vodstvo Seljačke stranke v Zagrebu odobrilo nastop Pavleta Radič ter ga pooblastila, ittij se z radikali pogaja o vstopu v vlado. Radjč je .Izročil tudi kralju spomenico, ki je baje ugodno učinkovala. Pri vsem tem pa Radičevci niso izstopili iz "bloka narodnega sporazuma." Menda si hočejo pustiti med volitvami dala zapreti in j vratica odprta za slučaj, da se so Še zdaj v zaporu, dasi jih je jim kajsitulacija pred Pašičem — raz ven Stipko Radiča — ne posreči. Radič hoče doseči dvojno sodišče v Zagrebu o- sporazum med Hrvati in Srbi prostilo. s Pašičem, dasi so poprej o tem Vse je bilo radovedno, kako 'podpirali Davidovičevo akcijo, bodo Hrvatje nastopili v skup- Da bi bil Pašič večjega zau-ščini tembolj, ker so dozdaj panja vreden kot Davidovič, se spadali v blok narodnega spo- po dosedanjem razvoju stvari razuma in demokracije." V lahko dvomi. K temu prepri-fcem so: Davidovičevi srbski de-; čanju se nagibljejo skoro vsi mokratje. Slovensko ljudska stranka z načelnikom dr. Korošcem, Jugoslovanska muslimanska organizacija z dr. Spa-hom na čelu, ZemljoradniŠka stranka potem pa Hrvatje Radičevci kakor Zajedničarji. Kot zgoraj omenjeno predstav- Slovenci, kajti v zraku vrše že kombinacije, da Pašič, ko ima enkrat Hrvate v pesteh, pritisne tako na Slovence, da jih izroči v oblast Hrvatom. Kaj pa če so s tem Radičeve kandidature v Prek«murju in na Štajerskem v kaki zvezi? Tu so bili lja ta blok večino oddanih gla- v istini tudi trije Radičevi kandidati izvoljeni. Kdo se pri tem ne spominja svojedobnega nazora, da smo Slovenci "planinski Hrvatje V* Iz vsega dosedanjega raz-(Dalje na 2. strani.) sov, a Pašič večino poslancev izmed radikalov in Pribičevič-Žerjavovih samostojnih demokratov. V par sejah cvetnega tedna so v skupščini nastopili Hrvatje. V imenu Radičevcev sta go- r A^fauc?:tt.i-tvcLpt;l denarne pošiuatve padla. Naši poslanci so po Veliki noči med svojimi volilci sklicali več shodov ter pojasnjevali sedanji politični položaj. Tako je dolenjski poslanec bivši poljedelski minister dr. Kulovec imel tak shod na Jurjev semenj v Novem mestu. Omenjal je, kak je bil nastop hi> vatskih poslancev. Dr. Šuperi-na in Pavle Radič sta tako kapitulirala pred Pašičem, da so naši poslanci kar strmeli in celo nekateri priprosti "seljački" poslanci so se nezadovoljni š~ tako kapitulacijo izmuznili iz zbornice. Pašič si je zadovoljno čehljal svojo sivo brado. Zdaj jih ima v svojih pesteh. Polovico mandatov Radičevih še ni overovljenih; skupščinska anketa ima še preiskovati, kako je s seljačko internacijonalo v Moskvi . . . Ce teh 30 mandatov potrdi, potem bi radikali z radičevci imeli zadostno večino v skupščini. Pašič bi se mogel iznebiti Pribičeviča z Žerjavom vred. In mogla bi se tasta- \ L..-.. . , . V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zre» s pošto in zanesljivimi bankami starem kraja in naše pošiljatTe so d-stavljene prejemniku na dom ali » zadnjo pošto točno in brez vsake« odbitka. * Naše cene za polHjke v dinarjih in k rah bo bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din..... ...... 9.00 1.000 — Din..... 2.500 — Din..... 5.000 — Din..... ____ S 87.50 10,000 — Din..... $174.00 100 — Lir •____ ____ S 4.80 200 — Lir .... ____ S 9.25 500 — Lir .... ____ $ 22.25 1,000 — Lir .... .... ? 43.25 Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. nad 2,000 Lir poseben popust Ker se cena denarja čestokrat m* nja, dostikrat docela nepričakovano je absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zato se. pošiljatve nakaiej-po cenah onega dne. ko mi sprejm« mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUD V JUGOSLAVIJO IN SICER F<. POSTI KAKOR TUDI BRZOJAV NO. Vse pošiljatve naslovite na—SLO VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CEŠAREK 70—9th AVE, NEW YORK. CFT\ r TP' W: V r -W" ' •s^cuuji ■ .luwni.'iyii'MWj.iP'. win. »mudiu mmp* if . ipp u 'AMERIKANSKI SI^VENEC" IN "EDINOST" Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen teta 1891. Edlnotft leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanaki Slovenec established 1891. Edinost 1914. Uhaja vsaki torek, sredo, četrtfk in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — P U B L I S HE D BY:- Edinost Publishing Company 1849 _ West 22nd Street, Chicago, HL Telephone: Canal 0098. ..i.11 i.m i, --» Cene oglasom na zahteve/. Advertising rates on aplication. NAROČNINA: Za Zcdinjene države za celo leto .................$4.00 Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.......,^$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00 For United States per half year ..................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 _"_For Chicago. Canada and Europe per half year ....$2^0 Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1870. - Francija in njene težave v Moroko. Francozi so se pred meseci zadovoljivo muzali, ko so jih Španci dobivali po hrbtu v njenih afriških kolonijah. Danes pa se skoro isto godi Francozom v Moroko. Trmoglavi Rifijanci so v Moroko v najodločnejšem boju s Francozi. Vprašanje seveda ni, če bo zmagala Francija ali ne. Vprašanje je le, koliko bo taka zmaga Francijo stala in pa če se sploh splača Francozom žrtvovati toliko gmotno kakor tudi v oziru na vojaške izgube. Znani Abd-el Krim vodja upornih Rifijancev izjavlja trdovratno, da ne odneha, dokler se Francija ne ukloni in ne prizna meje ob Ouergha reki, katero Abdel Krim odločno zahteva. Te pokrajine se nahajajo v pasu med francoskimi in španskimi kolonijami, katerih prave meje pa doslej še niso bile določene. V teh pokrajinah ob Ouergha reki se nahaja bogato in menda najboljše rifijansko žitno polje. Ker doslej ni bilo še pravih državnih določenih mej so rifijanci imeli čestokrat sitnosti s Francozi in Španci. Zahtevali so večkrat upostavitev pravih meja, a so vedno zadeli na gluha ušesa. Predno so se začele sovražnosti med Francozi in Rifijanci je Abdel Krim poslal posebnega sela z noto, v kateri je zahteval poravnavo teh meja potom posredovanja. Francoski maršal, Lyautey, ki je poveljeval francoskim četam v afriških kolonijah je to noto prezrl in ni niti odgovoril. Ta arogantnost je Abdel Krima razkačila, zbral je svoje ljudi in začel s pravo vojsko proti Francozom. To je nekaka slika, ki pojasnuje, kaj je dalo povod vojni med Francozi in Rifijanci. Vojna z Abdel Krimom je pa povzročila Franciji že silne stroške in grozi še z večjimi, če se bo nadaljevala. Vojni minister pravkar zahteva od poslanske zbornice v Parizu, da odobri velik nov proračun 17 milijonov dolarjev. Radi tega proračuna je nastala viharna bitka med poslanci vseh strank v zbornici. Socialisti in komunisti so odločno proti vojni in zahtevajo, da se z vojno prekine. \ lada m njeni podporniki se pa protivijo in trdijo, da bi bilo-nečastno za Francijo, da bi popustila Rifijancem. Vojna bo najbrže trajala naprej, katera bo pa Franciji zadala nove gospodarske rane, kajti Francija je zadolžena, da ne more kreniti radi svojih velikih dolgov nikamor. Amerika m Anglija jo tirjate in zahtevate svoj denar, ki ste ji ca posodile med svetovno vojno. Tako se nahaja Francija radi spora v Moroko v veli-kih in resnih težavah. Ni to, da bi ne mogla premagati uporne Rifijance, pač pa to, ker ji taka zmaga ne bo doprinesla nobenih koristi, pač pa same velike žrtve- North Chicago, lit Javna zahvala. — V dolžnost si štejem javno se zahvaliti dr. Marija Pomagaj stev. 79, K. S. K. J. v Waukegan, 111., ki je priredilo meni in moji družini tako krasno odhodnico na kratek obisk v staro domovino, in sicer faro sv. Vid nad Cerknico. 2e meseca aprila je na društveni seji brat John Tre-ven stavil predlog, kateri je bil z navdušenjem sprejet, namreč, da se meni napravi po seji meseca maja mali "party", kateri pa ni bil mali, temveč celi banket. Po društveni seji meseca maja so sosestre Ana Repp, Apolo-nija Treven starejša in mlajša ter Jera Repp, bogato obložile mizo z različnimi jedili in dobro kapljico. Ko je bilo vse pripravljeno nas je brat predsednik John Cankar pozval, da naj zasedemo prostore okoli mize. Meni in moji družini je bilo določeno častno mesto. Nato je brat predsednik napravil v srce segajoči govor, (posebno za mene) ki mi bo ostal v trajnem spominu. Po njegovem nagovoru mi je pa »predstavil člana mladinskega oddelka Jo-seph-a Repp, ki mi je izročil v imenu mladinskega oddelka šop svežih cvetlic, z jednotini-mi znamkami. Pri tej, zame krasni zabavi so mi sobratje klicali: "Srečno pot"! in tudi: "Na veselo svidenje!" Cenjeni mi sobratje in sosestre ! Kako naj se Vam zadostno zahvalim za Vašo požrtvovalnost? Ne morem najti besed, s katerim bi se mogel Vam zadostno zahvaliti, kajti, ta prireditev mi ne pojde nikoli iz spomina. Radi tega bodi najpri-srčnejša zahvala vsem Članom in članicam starejšega in mladinskega oddelka za tako veliko prijaznost, katero ste meni in družini skazali na omenjeni dan. Bodite uverjeni, da Vas tudi jaz ne bom nikoli pozabil. Tudi ko bom potoval po stari domovini, se bom s ponosom spominjal, da sem član dr. Marija Pomagaj štev. 79, K. S. K. J. v Waukegan, 111. Prisrčna zahvala tudi Frank Opeka, preds. nadzornega odbora K. S. K. J. in Frank Bar-Jetu za udeležbo te krasne zabave in za vse lepe v srce segajoče govore. K sklepu kličem vsem skupaj, bodite mi pozdravljeni, z Bogom! Na veselo svidenje! John Zalar in družina. -o- — Pašič jugoslovanski mi-nisterski predsednik je prepričan, da bo najmanj še devetkrat ministrski predsednik. POST FESTUM. Dolgo časa so naši vrli tiskarji z uredniki in drugim pomožnim osobjem pričakovali o-nega časa, ko bodo postavili nov tiskarski stroj in začeli tiskati ne več počasno, ampak hitro in moderno. Zadnji ponde-ljek 25. majnika je bilo vse pokonci. V nedeljo zvečer po lemonstki slavnosti sta nas obiskala vodja podjetja Mr. Jerič in vodja tiskarne naš dobri Mr. Albin . Zakrajšek. Predno ko se ločili je dejal vodja Albinu: "Jutri pa le zgodaj v tiskarno, ker torkova številka mora biti na novem stroju tiskana. Tudi drugi vsi so ubogali svojega gospodarja in delali bolj kot drugače. Jaz sem se tudi po-žuril, da bi bil dobil prvi v roke moderno tiskano torkovo številko. Hodil sem od Časa do časa kakor oni gospodar v sv. e-vangeliju, ob 9, 10, 11, celo o-poldne gledat, kedaj da izide Edinost in A. S. Pokukal sem pri zadnjih stranskih vratih, pa ni bilo nič, le Kobala sem videl, ki je razpošiljal razne knjige na vse dele Amerike. Po kosilu se mi pa ni več ljubilo hoditi gledat zato, ker so mi Father Zakrajšek rekli, da se bova takoj po kosilu peljala na farmo k Mariji Pomagaj. Prej ta dan v nedeljo se nisem mogel udeležiti slavnosti, ker so me poslali v Elmhurst v pomoč g. župniku. Prisedši domov ob 2. popoldne sem krstil Marijo Jože fino Pluth in ob pol 3. sem bil prost. Začel sem misliti, da bi šel, pa šment, pogledam koliko imam denarja v žepu, bilo je samo 33 centov. Premalo, 47 centov bi moralo biti do farme. V farovžu ni bilo nobenega doma, vsa vrata so bila tudi za*-klenjena in v par hišah bi bil rad dobil na posodo toliko, da bi bilo 17' centov, a kaj ko ni bilo nikjer nobenega doma in tako sem izostal od Marijine slovesnosti. Torej drugi dan pa gotovo v Lemont, če ne z- avto, pa s karo. Čakam Fathra Zakrajška, ura je ena, nič, ura je dve, nič; že sem mislil iti na cestno karo, še počakam pol ure, pa mi prihite Father Zakrajšek naproti in mi pokažejo novo številko A. S. & Edinost. Prehiteli so me in prvi dobili list v ro-kest let od ujedinjenja je za- pa ne da bi jim Zeksar-čela dnevnik, katoliški dnev- mudil — in zdaj smo tam, kjer jev aj-a honorar poslali in da nik, katerega bi se moralo vsa- bi bili morali takrat graditi — morda še sedaj ta plavega vleko slovensko pošteno srce okle- 'v neizmerno škodo naše mlade £ejo! niti in v najbolj oddaljene kra-, države, in če mislijo Hrvatje * * * je Amerike bi moral zahajati lz;d a j podpirati "velesrbstvo," * Kadar spokornica v Collin-kot znanilec prave poti, po ka-; radikalov, se jim lahko proro- Woodu sptisti iz nagajivosti svo. teri naj hodijo ameriški Sloven- kuje, da ne bodo svojemu na- je kokoši na sosedov vrt, ji u-ci, ako hočejo obstati v mor- rodu, ki letos praznuje tisočlet- bije-sosed eno kokoš; brž teče ju narodov v Ameriki. Kazal nico svojega kraljestva, dosti spokornica sodnika samo vpra-jim bo pa tudi pot, ki vodi v koristili. Sicer pa tudi čitamo, §at, če sme sosed ubiti kokoš srečno domovino, kjer se bomo da na Hrvatskem niso splošno!_ ja ajj ne zbrali vsi, ki smo ljubili in pod- zadovoljni s Pavle Radičevimi Kadar ima spokornico za vr- pirali katoliško časopisje in do- j izjemami. ' niti krvavi denar nazaj sloven- ma tam gori nad zvezdami bo-j In mi Slovenci? Kakor reče- ski delavki, teče spokornica mo blagrovali one može — ju- no, opozarjamo svoje hrvatske nake, ki se niso strašili ne zno- brate in naši poslanci bodo ja, ne boja, da so le končno brez dvoma pravočasno opozo-zmago pridobili katoliški misli, ;rili voditelje, naj bodo oprezni, katoliški ideji in katoliškemu j ko imajo opraviti s tako "pre-dnevniku. friganim" politikom kakor je Drugo, kar bo delalo čast Pašič. Ce pride do nove grupa-dnevniku, je da dopisujete iz cije strank na Hrvatskem, naj vseh slovenskih naselbin, še bi se pač spominjali, da v zgo-bolj kot dosedaj. Naročniki ra- dovini slovi "Croatia — kot di bero te dopise. Jaz prav vse antemurala christianitatis" — preberem. Kdo je pred leti ve-jpredzidje krščanstva. In prav del za Leadville. Nekateri so na tem torišču naj si bratsko vedeli le to, da je tam daleč poda roke Hrvatska in Sloveni-nekje v gorah, od katerega ni ja. Tembolj krščanski bo osre-bilo v časopisih nobenega gla- čil oboje. Hrvatje naj bi revi-su. je pa ondi zgorela slo- dirali svoj program, naj bi pri-venska cerkev, je postalo po- vzeli v prvi vrSti vanj krščan-znano gorsko mestice Leadvil- sko načelo, pa bi dobro ljud- le. Od tistega časa so se pogo-jstvo hrvatske najlepše slavilo umreti. zopet sodnika samo vprašat, če sme vrniti denar nazaj — j a ali ne. Kadar -policisti našeškajo 1. majnika Mr. Spokornika, da i-sti priteče s krvavim nosom domov, teče spokornica že v tretjič samo vprašat, a ne na sod-nijo, toda v Cikago na Lawn-dale, če smejo policisti potipati po nosu njenega rdečega spokornika •— ja ali ne. Cez pet let ji pošljejo priznanje! Oh, ti neizmerna napredna pohlevnost! * * * To je res tako! Kmet je ležal na smrtni postelji in tožil, da bo moral stoma oglašali različni poročevalci in kar naenkrat je bilo toliko novic, pa zanimivih novic, ko je bilo poprej kar nekam vse mrtvo. In sedaj? Fa-tjier Trunk in drugi novičarji vam pogosto poročajo o življenju, delovanju in napredku naših rojakov. Kakor je sedaj Leadville znan po časopisih, tisočletnico svojega kraljestva. Sam Pavle Radič je v svojem govoru povdarjal, da je hrvatsko ljudstvo "pobožno," naj bi pa tudi njegova stranka pomagala, da se tako ohrani za bodočnost. Strah pred "kleri-kalizmom" je le bav—bav za politične otroke. — V sedanjih homatijah naj bi nam zasve- "Potolaži se," mu pravi 'enkrat moramo vsi u- Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Cemigoj. sosed, mreti." v "Tepec," mu pravi kmet, "če bi bilo mogoče večkrat u-mreti, bi se jaz tudi radi enkrat ne jokal!" ti) kot geslo vsklik hrvatskega pesnika: "Slovenec, Srb, Hrvat Uvijek brat i brat." Le s premagovanjem sta dva komor-mka s službenimi palicami v rokah stopila naprej, da jo popeljeta do njenega sedeža, toda ona je omahnila in rekla z jasnim glasom: "Ne, tu sem.sama; izmed vseh milijonov, ki ji služijo, ni nikomur dovoljeno, da bi vodil Amenovo hčer in egipčansko kraljico do nje zakonitega mesta. Vzela si ga bo z lastno močjo sedaj in za vse večne čase." Nato je zelo počasi in še vedno sredi lišine stopila do večjega prestola, ki je bil pripravljen za Abija, in je sedla nanj ter čakala. Med dvorjani se je zaslišalo mrmranje in Kaku je Abiju nekaj šepetal, množici pa je zastala sapa. Abi je zacepetal z nogo in dajal povelja, ki si jih pa, kakor se je zdelo, ni nihče upal izvršiti. Slednjič je stopil naprej in je nagovoril kraljico s hripavim _ - -i.......»_k i_.j glasom: "Gospa, gotovo ne ves, da je to moj prostor; tvoj sedež je na moji levici. Blagovoli sesti tja." "Zakaj, princ Abi?" je vprašala mirno —. "Gospa," je odgovoril, "ker je mož pred ženo in," je pristavil pomenljivo, "zmagovalec pred premaganko." "Zmagovalec pred premaganko?" je ponovila zamišljeno za njim. "Ali bi ne moral reči — morilec pred umorjenqem in njegovim zarodom? Ne, princ Abi, ti se motiš. Vladar Egipta je po božjem pravu pred podložnikom, tudi če so bogovi odločili, da mu vladarica na njih ukaz da ime soproga, dokler se, njih volja jasneje ne razodene. Pokloni se torej svoji kraljici in za teboj vsi tvoji sužnji, ki so se drznili dvigniti meč proti njej."' Tedaj je nastal velik vrišč, vrišč jeze in strahu, ker so bili skoraj vsi navzoči deležni tistega zločina in so vedeli, da jih čaka smrt, če prevlada Neter-Tua. Kričali so Abiju, naj ji ne prizanaša. Kričali so mu, naj jo vrže s prestola, naj jo ubije in si vzame krono. Potegnili so meče in divjali kakor razbesnelo morje. Tisti, ki so bili med njimi vdani faraonovi hiši, in tisti, ki~So se bali nemirov, so se je-li umikati v ozadje in so po dva in po trije uhajali skozi velika odprta vrata, dokler ni Tua ostala brez prijatelja v dvo rani. Ko so le ti odšli, so stopili na njih me sto iz množice zunaj drugi uporniki, ki so bili deležni poboja faraonove straže. Divji člani beduinskih rodov, prebivalcev v puščavi, ki so bili več tisoč let zakleti sovražniki Egipta; potomci tistih Hik-sov, katerih pradedje 50 vladali dvanajst rodov v deželi in so bili slednjič pregnani; tisti, Hiksi, katerih kri se je pretakala v Abijevih žilah in ki so se zanašali nanj, da jih bo zopet dvignil; zločinci, ki so iskali pribežališča v njegovih polkih, krivo-nosi Semiti z Libanona; črni barbarski divjaki z obrežij Punta — taki ljudje so polnili dvorano. Abi je bil vseh njih upanje;' nanj so se zanašali v svojem sovraštvu do Egipta in pred seboj so videli na Abijevim prestolu žensko, ki je stla med njimi in njihovimi namerami, ki se je v svojem starodavnem ponosu drznila zahtevati, naj se ji so- ____ prog pokloni, in ki jih bo jutri, če zmaga, izročila meču. "Raztrgaj jo na kose!" so vpili, "pan-krta, ki ga je brezrodni faraon vsilil deželi ! Ona je čarovnica, od zraka se redi — hudobni duh je. Proč z njo! Ali če se je bojiš, pusti nas!" Izkričali so se do hripavosti in so slednjič utihnili. Tedaj je Abi, ki je ves ta čas omahoval v negotovosti in se je sedaj zopet bil sklonil h Kakuju, ki mu je nekaj šepetal v uho, pogledal Tuo in je rekel: / ^"Sama vidiš in slišiš, kraljica. Moje ljudstvo ti ne zaupa in to je surovo ljudstvo, ki ga ne bom mogel dolgo zadrževati. Če se te polotijo, bo tvoje nežno telo kmalu raztrgano na več kosov, nego je bilo Osirisovo, ko ga je pograbil Set." Zdelo se je, da se je Tua, ki je doslej mirnodušno molčala, kakor da se za nič ne meni, sedaj zbudila in je odgovorila: "Slaba primera, princ, zakaj Osiris je zopet oživel, kajne?" Nato se je naslonila nazaj in obmolknila. "Ali še vedno želiš, da se ti poklonim, kraljica, jaz, tvoj soprog?" je vprašal. ^ - t "Zakaj ne?" je odgovorila. "Govorila sem. Faraonov ukrep se ne sme spremeniti, in čeprav sem ženska, sem vendar faraon." Abi je prebledel od jeze in se je obrnil k svoji straži, da ji ukaže, naj jo vržejo s prestola. Toda ona ga je opazovala in je nenadoma dvignila žezlo ter spregovorila z neobičajnim glasom, z jasnim, močnim glasom, ki je odmeval po dvorani in je dosegel celo tiste, ki so bili zunaj na stopnišču : N "Med teboj in menqj, o moje ljudstvo," je rekla, "stoji tole vprašanje: Ali naj jaz, tvoja kraljica, vladam v Egiptu, kakor so vladali moji očetje, ali naj vlada tisti mož, ki sem ga na ukaz Amenov vzela za so. proga? Vi, ki se vam večinoma pretaka po žilah kri Hiksov, kakor v njegovih žilah, želite, naj bi vladal on, in ste ubili dobrega boga, mojega očeta, ter bi hoteli postaviti Abija za svojega kralja in mu mene dati za deklo, ki bi mu smela samo roditi otroke kraljevskega rodu. Glejte, vas je množica, moji polki so pa daleč in jaz — jaz sem sama, samotno jagnje med šakali, med tisoči in tisoči šakalov, ki so že SftSlP Kako bi se torej - ' AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST" Tvoj nedeljski tovariš. Rev. J. C. Sraoley. TEDENSKI KOLEDAR. Binkošti. — Prihod Sv. Duha. • • 31 Nedelja — Binkoštna. 1 Pondeljek — Juvencij, muč. 2 Torek — Marcelin, muč. 3 Sreda — Kvaterna. Klo-tilda. 4 Četrtek_Frančišek, spoz. 5 Petek — Kvaterni. Bonifacij, nadškof. 6 Sobota. — Kvaterna. Nor-bert. ,t s -o—— PRAZNIK SV. TROJICE. Učite vse narode in jih kril ču j te v imenu Očeta in Sina in sv. Duha. - Mat. 28, 19. "Učite vse narode in jih kr-ščujte v imenu Očeta in Sina in sv. Duha." To je bil zadnji u-kaz Kristusov. To je ona krasna dedščina, katero nam je zapustil Kristus: vera in krst; da bi verovali v tri božje osebe: Očeta sina in sv. Duha, kakor je to Kristus učil, In da bi bili v imenu teh treh božjih oseb krščeni in tako prišli v nebesa. "Kdor verje in bo krščen, bo izveličan." To Kristusovo dedščino ponesli so potem apostoli vsem narodom, te dedščine smo postali deležni tudi mi: tudi mi i-mamo Kristusovo vero, tudi mi smo prejeli sv. krst. Res, da jih je dandanes mnogo, ki nam hočejo to dragoceno dedščino u-krasti; živimo namreč v časih, ko se bolj ko kedaj izpolnjujejo Kristusovi besede: "Vstali bodo krivi preroki," in 4*Va-rujte se krivih prerokov." Da bi vam nikdo te dragocene dedščine ne ukradel, o-glejmo si danes, ko slavimo praznik Presvete Trojice, razna veroizpovedanja na svetu. Oglejmo si temelje, na katerih ta veroizpovedanja slone, da boste toliko bolj spoznali in se utrdili v katoliški veri. Katere vere, katera veroizpovedanja sa pa dandanes najbolj razširjena? Navedem vam štiri: pogansko, judovsko, krščansko — — in takozvano brezversko. 1. Pogansko. Vera poganov vam je znana. Ne verujejo v e-nega Boga, ampak v več bogov, svoje bogove si izbirajo v stvarstvu: med živalmi, med nebesnimi telesi (solnce, mesec) ; i sami si delajo svoje bogove iz kamena, iz kovine, iz lesa--in tem bogovom se klanjajo in jih molijo. Še vedno je poganov dovplj na svetu, okoli osem sto milijonov. Že sv. Pismo pravi o njih, da "sede v tmi in senci smrti;" in sv. Pavel piše o njih v listu k Rimljanom, da "so božjo resnico zamenili z lažjo in ustvarjene stvari častili in jim služili rajše nego Stvarniku . . da so veličastvo neminljivega Boga izpremenili v podobo mi- spravo z bogovi so verovali in verujejo pogani; zato so jim v starih dobah prinašali vsakovrstne žrtve, človeške in živalske. To naj zadošča o poganih. 2. Judje. — Tudi judovska vera vam je dovolj znana. Verujejo v enega Boga, kakor verujemo mi; verujejo v ne-umrjočnost duše, verujejo v vstajenje mrtvih. Kako krasne so v tem oziru besede pobožnega Joba: "Vem, da moj Od-rešenik živi, in da bom poslednji dan vstal iz zemlje. In zopet bom obdan s svojo kožo, in bom v svojem mesu gledal svojega Boga" (19, 25—26.) Verujejo v odpuščanje grehov, zato so že v starodavnih časih prinašali Bogu spravne daritve. V Jezusa Kristusa, Izveli-čarja, ne verujejo. Pričakovali so Mesijo, imeli jasna prerokovanja o njem, toda Kristusa niso hoteli sprejeti. 3. Kristjani. — Če govorim o krščanski veri, imam v mislih vero, katero nam je zapustil Jezus Kristus in katero nas uči Kristusova, to je katoliška cerkev. Seveda je več cerkva med kristjani, posebno pri nas v Zdrž. državah. So prote-stantovske cerkve: luteranske, kalvinske itd. Ustanovitel luteranske cerkve, vere je Lu-jther, kalvinske Kalvin. In Če bi vprašali učence a-postolov, poznajo li luteransko ali kalvinsko vero. bi nam odgovorili : Ne ! Če bi vprašali mu-Čenče, poznajo li protestantov-ske cerkve, bi rekli: Ne ! In ko bi vprašali cerkvene učenike, dali bi nam isti odgovor te cerkve niso torej iz apostolskih časov. Edino le z naukom Kristusove cerkve se hočem kratko pečati, in ta cerkev je katoliška cerkev Kristus je ukazal a-postolom : "Učite vse narode, učite jih izpolnjevati vse, kar sem vam ukazal!" Protestan-tovske crerkve tega ukaza od Kristusa niso prejele. Nimajo zakramentalnega odpuščanja grehov, Kristus pa je to oblast izrecno dal svoji cerkvi; nimajo posvečenja duhovnov, nimajo torej duhovnov, nimajo sv. obhajila, nimajo sv. maše. Če torej govorim o krščanski veri, -govorim le o ti, katero je Kristus zapustil. Te vere pa mi ni treba obširno razlagati: Verujem v Boga Očeta, vsemogočnega Stvarnika .nebes in zemlje. Verujem v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega ; - verujem v sv. Duha, sv. katoliško cerkev, občestvo svetnikov, odpuščanje grehov, vstajenje mrtvih, večno življenje. Verujemo, da obstoji človek iz duše in telesa, da je po smrti sodba ,da so vice, in da nas čaka večno plačilo ali pa večna kazen. 4. Brezverci. — Ti ta je vse : Boga, dušo, življenje po smrti. Ali nimajo prav nikake vere? Imajo, toda verujejo le to, kar nljivega človeka in ptic in čve- si sami izmišljujejo. Smo prija stva sione. Bomo verjeli poganom? Tu ni treba mnogo premišljevati; zver ni bog, kamen, les ni bog. Zverem, kamenju, lesu se ne bomo klanjali. Obrnimo se k Judom. Bomo sprejeli njihovo vero? Od starodavna so imeli prorokovanja o Izveličarju, na teh proroko-vanjih je temeljilo njihovo u-panje. Preroki so natančno, jasno napovedavali, kedaj se bo Odrešenik rodil, napovedali podrobnosti njegovega življe* nja; da bo rojen v Betlehemu, da bo delal velike čudeže, da bo jezdil slavnostno v Jeruzalem, da bode izdan in prodan za tridest srebrnikov, jda bo od vseh zapuščen, da bo na smrt obsojen, da bo križan, da bo vstal od mrtvih. Strogo so pazili Judje na ta prorokovanja. In vendar ko so se izpolnila, Kristusa — Mesijo — niso sprejeli. Zavrgli so Kristusa, zavrgli živi studenec, zavrgli vogelni kamen. Pojdemo k Judom? Obrnem se k brezvercem. Taje, kakor sem zgoraj rekel, vse: Boga, dušo, življenje po smrti. Verjejo v svoje izmišljotine. In koliko nespameti je v njih trditvah ! Svet je sam iz sebe . . . neštevilna nebeška telesa so se ustvarila sama . . . "Nikoli si nisem lomil glave," pravi španski učenjak Balmes, da bi iskal dokaza za to, da je Bog. Ta dokaz imam v svojem žepu. Če pogledam u-ro, njen sestav, njen pravilen tek, me nikdo ne more prepričati, da se je ura ustvarila sama. Brezverci taje Boga, trdijo, da je vse nastalo po naključju ; toda — — oprostite-- BITKA SE JE PRIČELA. (Nadaljevanje s 1. strani.) pad z gora Male Azije, z beda. kom, zmirjate, to je odveč in ste, odkrito Vam povem za mene prepozno prišli na svet. Pred takim "učenjakom" pa ne umaknem meča. Pomeriti se morava še glede besede "NARODNA" jednota. Gosli, tu ste pa dregnili v sršenovo gnezdo! CMede narodnega Čutenja si pa jaz kot koroški Slovenec ne pustim postaviti nobene godle na mizo. Najprej vprašam Vas, Mr. J. Zavertnik, ali ste Vi že radi narodnosti in radi tega, ker ste neomajeno držali z narodom, iz katerega ste izšli, že kdaj sedeli v — špehkamri, ne kako urico, temveč med vlačugami, na golih tleh, med sirovimi vojaki nad mesec dni, in so Vas morda za mesce poslali kam, kjer je svet s plankami zabit, samo, da se take golazni, narodno čutečega f . . ., ako mogoče, za vedno iznebijo? Ali ste Vi, vprašam dalje, že kdaj radi narodnega mišljenja mesce hrustali suh krompir, ker so Vam oblasti mesto maščobe dajale le celo kope kart, papirja? Ali so Vas radi tega, da se niste uklonili narodnim nasprotnikom zmirjale celo poulične druhali na cestah v mestih, pretile Vam z revolverji, Vas suvale, žugale Vam z obešanjem na prvi cestni drog? Ali so Vas že lastni rojaki s žan-darji vrgli iz svoje, po očetu podedovane hiše? Ali se je Vam pripetilo, da Vam oblasti niso hotele dati nobeife službe, dasi ste zmožni več jezikov, in so na mesta, kjer je samo en Nemec, in še ta protestant, na- dar sta mi "oba pojma, — na roden in nacionalističen enaka," kakor pravi Mr. Zavertnik. By goly, ta pa poseka vsakega "jezuita." Ko bi se jednota imenovala S. nacionalistična ali narodnjaška P. J., bi bil jaz to odklonil, a ker se imenuje NARODNA, sem opozoril, naj bi v tem smislu delovala, ne pa rinila svobodomiselstvo v ospredje. Ampak še ni vse. Zdaj pride "šlogar," "ki mora ubogo revše, človeka, ki hoče S. N. P. J. svoje duševne blodnje in modrijan-ske nauke usiljevati, naravnost uničiti, zapreti mu sapo, da od njega nikoli ne bo več glasu. Mr. Jože Zavertnik, urednik glasila S. N. P. J., kakor pač sam misli, modrijan, da ga svet še ni imel, o zgodovinarju niti ne govorim, in . . . izusti veliko besedo, modrost vseh modrosti in pravi: "Kdor hoče biti mednaroden, mora biti naroden!" Ste čuli, Dr. F. J. Kern ? ? On, Mr. J. Zavertnik je mednaroden, torej naroden, S. N. P. J. je mednarodna, torej narodna !! Pa Vas niso še zaprli, kakor mene, v kako špehkam-ro?? Gotovo pridete v ljubljanski muzej vsaj po smrti, če ne prej, ko mednaroden narodnjak, kakršnega Slovenija še ni i svoje člane, da imela in ga tudi ne bo. Da soln- brrrrr spovedati, in to bi Vas ce ni zatemnelo, ko ste to izustili ? ? Pa porečete, Trunk "trunči," da bi me "potrunkal." — Hvala, Enakopravnost, da si s tem proslavila moje ime.--Ne bojte se, Mr. Zavertnik. Iz tretje strani lastne Prosvete, kjer ste Vi v štev. 119 izpustili Vaš svet pretresujoči izrek, da "kdor hoče biti mednaroden, mora biti naroden" poglejte, če pri "uredovanju" tega niste zapazili, ker ste bili zaradi hitrosti Vaših možganov morda prenervozni, samo na šesto stran ,kjer je bomba, ki jo je Vam vrgel Vaš somišljenik Dr. F. J. Kern. Sodim, da si tako še nihče ni dal sam po zobeh, kakor Vi, ko priobčujete kot urednik v istem listu in isti številki na šesti strani dopis/ ki regimentno pobije vso Vašo modrost, katero ste zapisali na tretji strani. Videl sem ljudi, ki so se sami bili po obrazu, hitro so jih odpravili v norišnico, na Žabjek. Take klofute pa, Mr. Zavertnik, no ... to je za cirkus. Sicer ne vem, če ni S. N. P. J. tako kruta, da Vas "sili," da morate vsak dopis objaviti, kakor "sili" grda K. S. K. J. se morajo opravičilo in olajšalo" klofuto, a slišal sem, da imate Vi zelo širok — koš, kjer marsikaj izgine, kar Vam ni ljubo, in dalje bi bili Vi pač lahko Dr. Ker-na prosili, naj bi ne udaril tako strašno, kakor je. "Večkrat sem že premišljeval," piše Dr. Kern, "da prekrstimo S. N. P. .J. v Mednarodno P. J. Zadnja leta je beseda narodna misnomen. Narodna je samo na papirju, v resnici je mednarodna Dr. Kern! Mr. Zavertnik pravi, da je narodna, ker je mednarodna!! — protiklerikalna (štima), "pro-tifarška (regimentno) sodeč po našem glasilu." Amen. Bogami če ta zaušnica ne "sedi," potem še jaz nisem "ubogo revše." Ko smo bili še dijaki, in je kateri komu prisolil prav kako gor-ko, smo rekli, da mu je dal "Fiakerfotzen." , Mnoge sem videl, a take še ne. Pa je ves dopis Dr. Kema ena sama zaušnica NARODNI P. J. in Pro-sveti. Jaz Dr. Kerna ne poznam, pravi, da je naprednega mišljenja, naj je, me malo briga, a kar je zapisal v tem dopisu, podpišem glede NARODNEGA delovanja z obema rokama. Kaj tako res narodnega, (Dalje na 4. strani.) teronožnih in plazečih živali. (1. 23). So v britkih zmotah. Ne bom o njihovih zmotah obširneje govoril ; omenim naj le, da verujejo v neumrjočnost duše, v življenje po smrti, le da si vse to različno predstavljajo: nekateri mislijo, da že bodo njihove duše' ravno tako po smrti rado-vale, kakor v zemskem življenju, na pr. lov, igre itd. drugi so mnenja, da se duše po smrti preseljujejo ali v drugega človeka ali pa v kakšno žival. Tudi v kazen po smrti so verovali pogani in verujejo; znane so pripovedke o tantalu, ki je bil vsled groznega razžaljeni a bogov obsojen na večen glad in žejo; o Danaidkah, ki so pomorile svoje može in morajo v vednosti napolnjevati z i, Hi nima dna. Tudi v vodo sodi telji, na svetu, vidimo nebesa telesa — — odkod se je vse to vzelo? Živimo" m umiramo; kaj bo po smrti ? Odkod življenje na svetu; To so vprašanja, .na katera treba odgovoriti. Brezverci si odgovarjajo na to po svoji pameti in svoje izmišljotine imajo za resnico --jim verjejo. Ves "Credo," vsa vera brezvercev bi se dala označiti s kratkimi besedami: Ni Boga, svet je sam od sebe; človek nima duše, po smrti je vsega konec, iii sodbe, ni nebes in ni pekla. Tako uče in verujejo brezverci. To so torej razna verstva na svetu. In sedaj: K katerim pojdemo pa mi? Danes,- ko slavimo praznik Presv. Trojice, si oglejmo te-' melje, na katerih razna ver' smisla. Vzemimo človeško oko; to naj bi se bilo samo ustvarilo? Koliko vere je potreba, da more človek verjeti take neumnosti ! In kako nestanovitne so take trditve. Kar uče brezverci danes, bodo jutri že sami zavrgli. Bomo šli torej k brezvercem ? In če ne pojdemo k njim, če ne pojdemo k poganom ali Judom, kam pojdemo po vero? Glejte, Petrovo vprašanje: "Gospod, k komu pojdemo?" In Peter je sam takoj odgovoril : "Ti edini imaš besede večnega življenja. Mi verujemo in smo spoznali, da si Kristus, Sin živega Boga." KRISTUS TEMELJ NAŠE5 VERE! Moremo li Kristusu vr-jeti ? Ve li Krisfus vse? Je li resničen, da govori resnico? Mi verjamemo, da je Sin božji, da je vsevedoč, da so njegove besede, čista, večna resnica. Da je Sin božji, je dokazal z ne-številnimi čudeži. Teh ni nikdo utajil in jih nikdo utajiti ne bo mogel. Največji njegov čudež pa je bil, da je vstal od mrtvih. In ravno ta čudež je utrdil, apostole v veri, jih navdušil, da so šli po svetu oznanjat Kristusa Križanega, da so za njega trpeli in za njega umirali. Videli so Gospoda, ko je vstal od mrtvih, občevali z njim, zato je bilo pa njegovo vstajenje prvi predmet, o katerem so na binkoštni praznik pred Judi govorili. To je torej temelj naše vere ! On je edini pravi, edini dobri ! In dodavam le: Ni vse e-no, kaj kedo veruje; Kristus Gospod je rekel: "Kdor ne veruje, ta je že obsojen;" in u-kazal je apostolom: "Pojdite po vsem svetu, in oznanjujte vse te trditve nimajo nikakega; stavili trd«ga Nemca za župnika, in ste morali iti s trebuhom za kruhom v tujino? Ali so Vam že kdaj radi narodnosti! dvakrat razbili stanovanje, vse pokradli in niti ficka odškodo-' vali? Ali se je Vam pripetilo, da je mlečezobna deca, katero ste par dni preje poučevali,; na ulici med strašnim kroho-j tom starišev in celo druhali od-; raslih, med huronskim divjanjem kričala nad Vami, in gonila s krikom: horuk, horuk čez Ljubelj, gonila Vas iz lastne »domovine, kateri ste služili v javni službi nad 25 let? In dalje, ali ste ze iskusili, da so Vas lastni rojaki radi silno napornega delovanja za ohranitev narodnosti, ko niste imeli .vspeha, strašno in grdo po časnikih napadali, pisali o Vas, da ste se dali z denarjem podkupiti, postali i i narodnjaka nemškutar, da ste naivni, ne razumete ničesar o politiki itd.?? Naštel bi Vam, Mr. Zavertnik, lahko še več stvari iz življenja, kjer sem moral občutiti trdo pest onih, ki so šli nad mene radi mojega narodnega mišljenja. Recimo pa, da ste tudi Vi kaj pretrpeli, ker ste se kazali kot Slovenca, sina svoje matere, a tudi v tem slučaju se jaz glede narodnosti od Vas ne pustim poučevati niti z besedo, najmanj zmirjati z "ubogo revše". Jaz sem v članku poudaril, da je Mr. R. Zavertnik udarikna narodno struno, in pristavil, da bi bilo dobro, ko bi S. NARODNA P. J. delovala v narodnem smislu, ker je ta smisel blag in tu v Ameriki zelo nujn. Poglejte n. pr. samo v Enakopravnost štev. 120, kjer F. L. Truger britko toži, da se Slovenci ne zmenijo dosti za ta evangelij Vsemu stvarstvu.!smisel in si sami kopljejo grob. Kdor verje in bo krščen, bo izveličan. Kdor ne verje, bo pogubljen. To sem hotel danes z vami, prijatelji, premišljevati. Držite se svoje vere, varujte "se krivih prerokov. Ohranimo si Kri-stusoVo dedščino, da bomo v dan svoje smrti mogli izročiti svojo dušo Bogu Očetu, ki jo je vstvaril, Bogu Sinu, ki jo je odrešil, Bogu sv. Duhu, ki jo je posvetil. Amen. _ _o- Širite "a. s. in edinost* Drugo, prava bomba, še pride. Ampak kaj naredi iz tega Mr. J. Zavertnik? "Rimskemu učenjaku" —. s čem bi Vi in drugi polnili liste, ko bi Rima in jezuitov ne bilo ? — ubogo revše m zmedeni modrijan ne ve, kaj beseda naroden v sociološkem oziru pomeni, njemu sta oba pojma naroden in nacionalističen enaka . . . "Izrecno sem jaz poudaril, da nismo zagovorniki absolutne narodnosti," torej narodnjaštva ali nacionalistične misli, a ven- IZPOPOLNJENA TISKARNA Slovenskim društvam,, trgovcem, obrtnikom in posameznikom naznajamo, da smo zadaje čase našo tiskarno docela izpopolnili. V kolikor se tiče modernih strojev, tehničnega dela, natančnosti in drugih stvari, ki jih potrebuje in zahteva ta obrt smelo trdimo, da se naša tiskarna lahko primerja z vsako drugo tiskarno. Za-posljene imamo dobro izvežbane tiskarske moči. Zato se uljudno priporočamo vsem slovenskim društvam, slovenskim trgovcem, obrtnikom in posameznikom, da o prvi priliki, ko bodo rabili različnih tiskovin se zaupno obrnejo na nas in videli bodo, da pri nas ne bodo dobili samo najboljše postrežbe, ampak tudi najboljše delo. NAŠA ŠPECIJALITETA so zlasti tiskarska dela za društva. Društvene plačilne knjižice, pravila za društva in klube, pisemski papir in kuverte z znaki Vaših jednot in zvez ter druge društvene tiskovine, kot bolniške liste, preiskovalne zdravniške liste, plakati, vabila, vstopnice in tiketi za vsake različne prireditve izdelujemo po volji naročil ceneje, kakor kje druge! PREPRIČAJTE SE! Človek navadno ne verjame dokler se ne prepriča. Zato je dobro, da se prepričate i Vi. Društveni uradniki, trgovci, obrtniki in posamezniki, kadarkoli boste rabili kakih tiskovin pišite nam za cene in pojasnila. Društveni uradniki, ki bi radi imeli kake tiskovine po svojem okusu narejene naj nam pišejo in jim bomp svetovali, kake tiskovne forme so najboljše in praktične. Obrnite se nas vedno s zaupanjem. Obrnite se tudi drugam, toda vedno boste našli pri nas najnižje' cene in najboljšo postrežbo. ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMAJHNO IN NOBENO NAROČILO PREVELIKO! Tiskarna Amerikanski Slovenec & Edinost 1849 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL Phone Canal 0098 I :... fcLi U ...................^itekaaL^-.,.,-------- .. . "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST" Gladiatorji Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. —-Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. Valerija se je radovedno prerivala skozi ozki krog, ki je obkoljevtil Esko in njegovega nasprotnika. Za Britanca se ni bala, niti za trenutek ne. Nevarno pa je bilo" zanj, osamelemu še dalje med besno množico. Ovil je ene roko dekletu okrog pasu, z drugo pa je odrival nasilne predrzneže, Spa-don, ojunačen po tovariših, je divje udaril po Britancu in mu skušal šiloma iztrgati dekleta. In tedaj je sključil Eska svojo silno postavo kakor panter, ki se pripravlja, da plane na svoj plen, mišice na desni roki in v plečih so se mu napele— in šinila je njegova pest in kakor strela udarila eunuha v lice, da je o-potekajoe odletel in nekaj korakov v stran trdo butnil z okrvavljenim licem ob tla. ^Euge!" je vzkliknila Valerija in v njenem glasu je odmevalo od radosti in občudovanja, "Pri Ilerkulu! — To je bil udarec! — Ah, tile barbari imajo še vsaj žilave pesti! — Ej! Ta nasilni svečenik je telebnil ob tla — kakor zaklan vol v mesnici!" Padlemu eunuhu se ni nič kaj mudilo nazaj na noge. Ogabno se je valjal po tleh in v glasnem in milem vzdihovanju dajal duška svojim nesrečnim čustvom. Ko so videli tako krepek zgled Britan-čeve moči, e ni nihče več drznil, priti blizu dekleta in njenemu branilcu ter maščevati razžaljeno boginjo. Eska pa je odhitel s svojo varovanko iz gneče. Vsa onemogla je slonela na njem in skoraj na rokah jo je moral nositi, tako je bila slaba. In pogled mu je uhajal nazaj na pijano tolpo, kakor bi mu bilo žal,-da je moral tako nagloma pustiti započeto delo in kakor bi se najrajši iznova spopadel z nasilneži. Valerija je zrla za njim. Zadnje, kar je videla, je bilo, kako se je Eska nežno in pomirjevalno sklonil nad splašenim dekletom. Vsa njena ženska narava se je v tistem trenutku uprla v^ Valeriji, studila se ji je o-gabna množica, v katero je zašla. Kako je zavidala nepoznano dekle, ki je tamle hitelo skozi temne ulice ob roki svojega krepkega, možatega branilca! Kako si je želela, da bi bila na njenem mestu, da bi bila slabotna delavka, revna sužnja, da bi imela nekoga, ki bi se ga oklenila, zaupno gledala vanj, ga ljubila. — Vse njeno življenje je bilo življenje razvajenega otroka, od njenega rojstva pa do danes. Bogastvo jo je obdajalo, udobnost, razkošje, njena lepota bi bila ponos kraljevski nevesti, njeno življenje je bila ena, nepretrgana nit zabave in veselja in uživanja. Ampak srečna ni bila, niti zadovoljna ne. Saj je njeno srce dan na dan hrepenelo po novem dražilu, koprnelo po novih rpamilih. In to hrepenenje, ne pa notranja pokvarjenost, je bilo tudi vzrok, da je zašla, kakor mnoge njene tovarišice, v odurno družbo Izidinih, Junoninih in drugih častilcev bogov in boginji Valerija je hrepenela po ljubezni. Ne da bi ne imela dovolj občudovalcev in snubcev. Toda vsak novi obraz je imel zanjo le toliko časa vrednost, dokler ji je bil nov in zanimiv. Prvi teden ji je vzbujal radovednost, nato pa jo je že dolgočasil. In če se snubec ni sam poslovil, mu je ona dala slovo, s prostodušno odkritosrčnostjo, ki je ni bilo mogoče napačno umeti4 Edini človek, ki ga je spoštovala, je bil morebiti njen sorodnik Licinij, četudi je dobro vedela, da nima nobenega vpliva na njegovo mišljenje in da Licinij ne odobrava njenega življenja in da zre nanjo s pomilovanjem, ki je skoraj mejilo na preziranje. Tudi Julij Placid ni imel globokega vpliva na njeno srce. Visoko je cenila njegovo bistroumnost, se zabavala v njegovi družbi, odobravaLa njegove nazore, njegovo nebrzdano strastnost, njegovo breznačelno drznost. — Toda če ji je bil izpred oči, ji je bil iz misli in njegova hladna krvoločnost ji je vzbujala strah. Gladiatorja Hipijo, svojega učitelja v ro-koborbi, je občudovala. Njegov pravilni, možati, bojeviti obraz ni bil brez lepote in kljub vsemu svojemu ponosu in svoji hladni zunanjosti je bila Valerija ženska in njeno srce je bilo zelo dovzetno za možatost in resnobo — pa Ilipija je bil ljubljenec skoro vseh rimskih matron in morebiti ni bilo nič posebnega, da se je dopadel tudi njej tisti, ki je bil priljubljen pri vseh. In danes ji je šepetala slutnja, da je praznota v njenem srcu izpolnjena, da je našla svoj vzor. Eska je naredil s svojo možato lepoto globok vtis nanjo, nesrečni britanski kraljič — rimski suženj, to je dražilo njeno domišl jijo, njegova skrivnostna preteklost je imela zanjo posebno privlačno silo, v divji, neznani strasti ji je zatrepetalo srce, ko' je pomislila na sramoto, da,ljubi — sužnja, in čar, ki ga je obdajal, je dosegel vrhunec svoje privlačne moči, ko ga je gledala v razdivjani gneči, kot branitelja ubogega zapuščenega dekleta, ponosnega, lepega, zmagovitega. — In ko je izginil v temi, mu je Valerijino oko sledilo s h repe nečim, ljubečim pogledom, ki se ni nikdar poprej v življenju bliščal v njenem očesu. Britanec pa je hitel skozi nočne ulice, z roko krog pasu svoje onemogle varovanke. Molčala sta. Pod neposrednim utisom doživelih dogodkov se mu jelzprva skoraj onesvestila, nato pa ji je jok olajšal srce in tiho so ji lile solze po licu. Polagoma se je opomogla, zaupno je zrla v obraz svojemu zaščitniku in ga zahvaljevala z mirno resnobo, ki je pričala, da ji prihajajo besede iz srca. "Vidim, da ti smem zaupati," je dejala in posebna mehkoba je ležala v njenem glasu, 'čeravno je iz njene latinščine donela tuja izreka. "V tvojem licu berem, da si pošten človek ! Nimava daleč do doma. Ali me bodeš spremljal V* "Spremim te prav do tvojih vrat," ji je rekel z globoko spoštljivostjo. — "Ni se ti treba bati prav ničesar! Ti pijani svečeniki in njihove boginje so daleč za nama. — Lepo češčenje!" je pridjal zaničljivo, "za tako mesto — kraljico in gospodarico sveta!" "Krivi bogovi! Sami krivi bogovi!" je odvrnila rasnobno pa živahno. "Kako morejo biti ljudje tako slepi! Kako se morejo tako zelo ponižati!" Hipoma je utihnila in tesneje potegnila pajčolan čez lice. Njeno bistro uho je ulovilo glasove bližajočih se korakov in zbala se je, da jo zasledujejo. "Nič hudega ni!" ji je delal pogum. "Najhujše, kar se nama utegne zgoditi, bi bil kak pijan klient, ki se opoteka proti domu od večerje pri svojem patronu. Mehkužen rod, ti rimski meščani!" je prezirljivo vzkliknil ter s šaljivim glasom pridjal: "Smem te zagotoviti, mislim, da se jim ubranim, če bi jih tudi dvanajst naenkrat prišlo mud naju !" Njegove vesele, brezskrbne besede so jo pomirile. Kako prijetno je bilo, se naslanjati na tako krepko roko, biti varen po tolikem strahu in toliki nevarnosti. Bes je prišlo mimo par razuzdanih lenuhov, ki so kolovratili domov od pijane pojedine. Ko so zagledali žensko postavo, so se približali, toda obraz in vsa postava njenega spremljevalca jim ni napovedovala nič prijetnega, zato so se rajši izognili kar na drugo stran ulice in deklica se je čutila varno in mirno in je s ponosom zrla na svojega zaščitnika. BITKA SE JE PRIČELA. Nadaljevanje s 3. strani.) ne nacionalističnega, Mr. Zavertnik, nisem še našel v štirih letih v nobenem listu. Pravi, da bo še razvil. Prav. Sem radoveden. Pa že sam ta dopis zasluži, da se ga tiska na račun "miljonskega fonda," ako je še kaj, in se razpošlje vsem Slovencem, tudi klerikalcem, prosim, jim zaušnica prav nič ne bo škodovala. Všekako bi imeli to vsi listi objaviti, če ne pišejo samo slovenski, a so mednarodni, napredni, socialistični, komunistični, tudi klerikalni v prvi vrsti. Za zdaj ste Vi, Dr. Kern, mojega ljubeznjivega ultraučenja-ka Mr. J. Zavertnika piramid-alno "potrunkali," da ga meni ne bo treba še dalje "trunčiti!" "Trinajst dni je trajala bitka v mojih.slabih možganih," pravite, Mr. J. Zavertnik. Potolažite se, ako je druga še daljša, ker Vaših hitrih možganov, hvala Bogu, nimam. Ko bi Vi kaj dali na Sv. pismo, bi Vam navedel izrek: Kdor zgrabi za meč ... a tako bo bolj šti-malo, če pravim: Kdor zgrabi za kol ... in opleta z "duševno revše ... si tacuissess, rimskim modrijanom . . ." tak si, kakor Vi v lastni številki, s kolom sam zobe "spuca." Jaz sem "kacenjamer" že imel, ga Vam ne privoščim, ako se ga morete pri ljudeh, ki še niso na glavo padli, prihraniti. 1'pam, da "bitke" v možganih še ne bo konec, saj vsaj moji možgani počasi delujejo, in gotovo poznate tudi ono znano: Krrrrrropa je en velik mejst, not se pride* glih po cejst . . . fižola . . . . kdaj bo te-Ie vojske»konc. . . ? Vem, da vam smodnika ne bo zmanjkalo, ko ste 'hitrih možganov, vendar bi vam pro-poniral, po reku: Graf Orin-dur, erklaeret mir den zwie-spalt der Natur, kako da Vaša jednota jamči članom za popolno versko svobodo, a jim hoče prepovedati celo — misliti tako ? Ako Vam pri tem zmanjka razlogov, in ker ste — plotnih kolov že zadostno poruvali, potem se držite kar latinskega pregovora, in Vam je morala lat inščina sama iti v hitre možgane, ki se glasi : "Stat pro ra-jtione voluntas," po domače, jaz, Mr. Jože Zavertnik, tako j pravim. Bitka bo trajala poltem še d"alje, kakor slavna svetovna vojna, in ker bom jaz z nauki "zmedenega modrijana," nadaljeval, bo, kakor pravite, članstvo S. N. P. J. na-rastlo ,in, upam, da me za zahvalo za tako pomoč ne boste več plačevali z "duševno revše," saj moram, kakor tudi o-menjate, brati, brati, brati, kakor Vi pisati, pisati, pisati — --šmiro. -o- Natančneje pač ne more povedati. Kje stanujete vi, Glavina? Pri svojem bratu že od rojstva ! In vaš brat? Z menoj ! Ma spaka. kje stanujeta torej oba ? Skupaj! -o- Dobro je! "Kaj je vaša gospa študirala medecino — ali pravo?" "Medicino. Prav pa tudi hoče imeti vedno." -o- ŠIRITE "A. S. in EDINOST" ............ [PISANO POLJE j k_J. M. Trunk.----- škim ženam vzbujali spomini na — podpore, ko so volile Jlindenburga v upanju, da bo zopet vojna in denarja ko . . „ 4 t s Za dobro pohištvo SE obrnit« vedno na staro poznano veletrgovino. Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja. Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. 1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. / 4 Louis Kaušek, Oakland, Cal., se spovedujp bogu dolarju. "Je-des Tierchen, hat sein Plaisier-chen," pravi Nemec, Slovenec izraža to bolj grobo in meni, da se "svinja rada v blatu valja." Rusi baje strašno sovražijo Bogokletstvo je svobodomislecu Mongolce. Bi ne bilo čuda. Ko-srčna zadeva. Primojduh, da likokrat in kako dolgo so jih te znate črtiti Boga! Kar pravi j kobilice ščipale . . . nad 250 Mr. Kaušek, da naj bog dolar let so bili popolnoma pod rme- mu nikakor ne pošilja svojega nim jarmom. Menda po Leni-agenta, farja črnosuknježa, ko novem navodilu pred smrtjo, so i bo na smrtni postelji, ali kadar postali "Rusi" debeli prijatelji ga odnesejo na pokopališče, ta Mongolcev, sklenili ozke zveze "molitev," mislim, bo "usliša- ^ Kitajci in Japonci, tako da na," saj se izborno razume na; naš stric Sam nekako plašijivo posmehovanje. Samo mu ne pri-' grbanči čelo in ga skoroda spre-voščim, kar je izraženo v bese- |etava vročica. Stvar ni brez dah: "Et Dominus irrldebit eos pomisleka. A kako so "Rusi" --in Gospod se jim bo sme- premagali naravni srd do Mon- | jal," ker v tem slučaju bo Mr.Laicev? stvar je enostav. Kaušeku ušla vsa svobodomisel- na ji "Rusi" imajo vsi krive na korajža. You bet, da bo. j rogove in večinoma tudi počez % * * stoječe oči . . . Dalje so ti S Tretjakov poroča v Delav- "Rusi" organizirani, nad 100.- > ski Sloveniji, kako se širi med 000 res ruskih selišč pa je brez f Kitajci protikrščansko gibanje, vsake organizacije. Stavim, da Meče vse v en koš in govori o Rusu še zmerom mrzi do iron-i "smrdljivem, imperialističnem Igolca, a nekaj organiziranih kapitalističnem, petrolejskem Prav Rusov' zapoveduje mi-krščanstvu". Med krščanstvom lijonom. Šuti, bedak . . . in krščanstvom je treba razločevati. Sicer bom naletel na Japonci . . . Baje je goto-jgluha ušesa pri čitateljih Del. vo, da se v doglednem času s Slovenije, ako pravim, da ka- ; Japonci spopademo. Vse je mo-toliški misijonarji kot taki "ni-1 Soče. Kdo bo zmagal? \em koli niso zasledovali kakih im-|samo» da v rusko-japonski vojni za vsakim Japoncem stal — Anglež. Pri Kiau-Cau so Japs presneto dolgo fretali . . . ako se bodo morali zanašati na lastno moč, ni štrahu. Sam bilo, bi bil sad delovanja sv. "banzaj" ne izda, v vojni je i Frančiška Ksaverija ta. da bi treba tudi moraličnih moči, teh bila Japonska in morda tudi Pa Japonec nima. Don't \vor-, Kitajska danes krščanska. Go- 1V tovim ljudem "je vsako krščan- I perialističnih namenov, a se je dogodilo, da so drugi njih ne-jsebične namene izrabili za svoje sebične, recimo imperialistične. Ko bi takih sebičnežev ne stvo trn v peti, zato katoliški Dunajska Arbeiterzeitung se i misijonarji na Kitajskem pH|hud«je na oficirje, ker so baje preganjanju ne bodo izvzeti, hudi monarhisti in kniflajo re-| stavim celo, da se bo os prega- pnblikanske, reci socialistične njanja obrnila v prvi vrsti pro- vojake, da se množe med nji- - ti njim. Ko še ni bilo ne impe- mi samomori. Ge verjameš, do-rializma. ne kapitalizma, ne pe- biš'groš. V sedanji avstrijski troleja, je Krist govoril: "So "armadi" je največji revček — mene preganjali, bodo tudi joficir' sem sam videl in sli^al \Tas." i iz njih ust. Uzrok mora biti * * * kje drugje. Ob času plebiscita Mnogi Irci s sedanjo republi- pe neki koroški socialist strašno niso zadovoljni, hočejo po- no "švercal." Ko so ga končno polno neodvisnost. Prav, prav. le morali prijeti, je bridko to-Samo to je čudno, da ^o gotovi žl!' da Preganjajo ker je irski krogi tu v Ameriki zelo ~ socialist. O, sveti mučeni- * T nestrpni nasproti drugim, ki; tudi ljubijo svobodo. Ako ni- ° vse "ajriš," ni nista. Slovani bi Več poštenih src je treba marsikatero znali povedati. svetu, pa bo vladala pravica. SEVEDA FOREST CITČANI ZA DRUŠTVA cerkvena, podporna ter razne slav-nosti. Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd. Pečati, štampilje in druge potrebščine naročite pri CLEVELANDČANJE! kadar potrebujete pogrebnika se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite: Randolph 1881 ali 4550. LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naroČila premoga, katerega p ripe-Ijam na dom. Prevažam pobi« stv4, ob basu selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu I 2018 W. 21st Flaoe CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221. Vedo, da se kupi najboljšo vsakovrstno že-leznino, ki se jo potrebuje bodisi pri grajenju domov, garaž ali karšnegakoli poslopja, kakor tudi najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu BENJ. EIGHHOLZER Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Street. Forest City, Pa. (T.) Pravijo, da so za Ilindenbur-ga glasovale posebno ženske, ki so hitro pozabile, kako so trpele v času, ko so njih možje morali služiti'militarizmu. Mogoče. V Avstriji vem, da se vsaj mnogim ženskam nikoli ni tako dobro godilo, kakor med vojsko. Dogodilo se je, da so hodile ženske na občine narav, jnost prosit, naj vzamejo moža, ker bo potem podpora. Tudi srbofilstvo je pri tem igralo vlogo. To niso, izmišljotine, gola dejstva. Morda so se nem- SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOeftAFIST JOSEPH PAVLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIH IN EMBALMER V CHICAGI. v N« razpolage noč in dsn. — Najboljši avtomobili sa grebe, krste in ienifovsnj*. — Cene zmerne. 1814 — So. Throop Street, Phones: CANAL 5903 in 5666. Chicago. NemeceK 1439 W. 18th St. IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI KE! SVOJ POKLIC VRŠI 2E S 3Q-LETNO IZKUŠNJO! Phone: Canal 4340. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi. 1320 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točnp. Po naročilu dostav* Ijam na dom. » Cene zmerne. J. K0SMACH 1804 W. 22nd St., Chicago, 111. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARI^IŠEV, ŽELEZ NINE, KLJUČAVNIC IN SLEKLA Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Phone: Canal 0490. JAZ MARY ŠTALCER CLEVELAND, O. sem rabila WahS-Čevo Alpentinkturo za lase, ker so mi strašno odpadali tako. da bi bila vse rabila Wahciceve Alperitinkture, % od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in gosti rastejo tako. da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase raka r se g. Wahcicu lepo zahvalim. Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pn rokah v slučaju potrebe, kako SO moške, ženske in otročje. Za raae, opekline, kraste, grinte. bule. turove, srbečo kožo. prahute na glavi, zoper sive lase. revmatizem. kostibol in trganje, kurja očesa bradovice itd Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. JAKOB WAHCIC 1436 E. 95th St. CLEVELAND, OHIO. OH1