Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 15. maja 1957 Štev. 109. Let© II. *XVtll.) ' ■— MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo iu uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel, uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman * upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase (prejema tudi oglasni oddelek »Jutra* y Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Utava fi>fjfe sfuutske Vsaka vojna ima svoja zanimiva ozadja. Tudi španska državljanska vojna jih ima. Ta ozadja pa vodijo navadno v tajne labirinte gospodarskih interesov, ki so precej stran od politično ideoloških smeri. O teh ozadjih, ki so široki javnosti ne samo v Španiji, ampak tudi drugod po- j vsem neznana, prinaša današnji zagr. »Ju- j gos!ovenski Lloyd« silno zanimive informacije, na podlagi Hanighenovih podatkov. j Španska vojna je samo nadaljevanje Svetovne borbe za sirovine. Zdi se, kakor da se v Španiji vodi mala vojna, da se oskrbijo izvori sirovin za bodočo veliko vojno. Znano je bogastvo Španije. Pri Oviedu, Vigi in v baskiških predelih So ogromne količine železa, ki je kakor Znano, glavna sirovina za izdelavo mu-nicije. Pri Huelvi so najboljši evropski bakreni rudniki. Penaroyski .rudniki da-iajo prvovrstni svinec. Kositer, srebro, fosfati iu druge rude se nahajajo po vsem Španskem polutoku, pa tudi v španskem Maroku je veliko premoga, svinca in mangana. Skomine po teh španskih bogastvih niso od včeraj. Že koncem leta 1|n pa je bila v Španskem Maroku, v|6r je že pred svetovno vojno obratoma nemška tvrdka Mannesman, ki je P° vesteh »Newyork Timesa« dobila 11. Škarja t. I. rudarsko koncesijo. Avgu-a leta 1936 je namreč zavzel Franco ®ktj rudnike ter je skupno z Nemci ®t#novl| družbo »Hlsma Umitado Ca. s. nza y Bernhardt« z monopolom na vse r°vino maroških rudnikov. Podrobno« družbe niso sicer znane, vendar pa jev°rl precej zgovorno okoinost, da se lniV ^Cr,Inu ustanovila podružnica pod ČKe"°m »Rowag«, Tudi Je znana dolo« §l£a’ da se IkkIo rude prevažale na nem-nis‘^lKOvor"ost in l,a bodo nemški pod-P°S°dbe stavili v to svrho na raz Dori 0 ,l6in^ke parobrode. ki naj plujejo i nemških vojnih ladij. Silno Wenilv )C tu<1i oni pasus pogodbe, v ka-, se določa, da se sirovine plačujejo en , , od zneska, k) ga general Fran-^iah0 Nemčiji. Po zaupnih Informa-dušila, da znaša ta dolg zaenkrat Vel. Britanija gradi svojo vzhodno azijsko mornarico LONDON, 15. maja. »Daily Express« zatrjuje, da že obstoja med Anglijoj in dominioni popoln sporazum, kise tiče vpostavitve ugleda in moči britanskega imperija na Daljnjem vzhodu in Tihem oceanu, in sicer v smislu formacije posebne vzhodno azijske mornarice, ki bi bila po svoji inoči enaka sredozemski mornarici. To brodovje bi štelo okoli 100 edinic in bi imelo svoje glavno oporišče v Singapuru, dočim bi bila njegova glavna naloga, da v slučaju vojne zaščiti trgovske poti med afriško in pacifiško obalo. Gradnja tega brodovja bi stala preko 70 milijonov funtov, njeno letno vzdrževanje pa okoli 12 milijonov funtov. Ter j mornarici bi se priključile avstralijske in novoze-, landijske brodovne edinice. Čehoslovaška in avstrijska diplomatična ofenziva v Londonu javil angleški diplomat, imeti kaj proti temu, če se kdo od delegatov sam podpiše kot »delegat cesarja iz Siriusa«. — Italijanski delegati so to nepriznanje vzeli na znanje. dr. Schmidt v stalnem kontaktu s češkoslovaško delegacijo, ki ji načeluje dr. Hodža. Po informacijah bo v londonskem avstrijskem poslaništvu slovesna recepcija v čast češkoslovaške delegacije. Če se upošteva, da je bil sedaj odstranjen z važnega položaja v vodstvu avstr, stanovske organizacije svoječasni državni podtajnik dr. Žnidarič, ki je simpatiziral s hitlerjevsko strujo, bi se lahko sklepalo, da obstoja majhna pripravljenost za kompromise in popuščanje napram narodno socialističnim tendencam. Češkoslovaška politika gre očividno za tem, da ustvari zvezo Avstrije, Madžarske in Češkoslovaške, h kateri bi pozneje lahko pristopili tudi Romunija in Jugoslavija. LONDON, 15. maja. Veliko pozornost je zbudila v tuk. krogih vest, da je knez namestnik Pavle sprejel predistiniranega Baldwinovega naslednika in finančnega ministra Nevilla Chamberlaina. Z ozirom na skorajšnji umik angleškega premierja Baldwina in spričo okolnosti, da bo njegovo mesto zavzel baš Neville Chamberlain, se je ta avdienca sprejela v londonskih političnih krogih z umljivim zanimanjem. Na drugi strani pa se v tukajšnjih krogih mnogo komentira pisanje avstrijskega tiska, ki podčrtava važnost razgovorov, ki jih ima v Londonu avstrijski državni tajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt z angleškimi državniki in ki jih bo nadaljeval v Parizu s francoskimi državniki. Razen tega se povdarja, da je Frankovska Setala razdejais. terueisko katedralo — Kaj pa 1.1. 60? PARIZ, 15. maja. Iz Madrida poročajo: Med obema taboroma se je vnela srdita letalska akcija. Republikanska letala so obsipala Saragosso z bombami in so ubila okoli 100 oseb. Številna poslopja so bila razdejana. V Alhambri je našlo smrt večje število učencev. Razen tega so republikanska letala bombardirala Cordobo in Toledo. Francova letala so ofo- „Cesar iz Siriusa" ŽENRVA, 15. maja. V tukajšnjih krogih se živahno komentira epizoda ob priliki uspešnega zaključka konference za likvidacijo egiptskih kapitulacij — Italijanski delegat grof Aldrovani je namreč prisostvoval konferenci kot zastopnik italijanskega cesarja. Ko pa je prišlo metala Teruel z bombami, ki so med drugim razdejale tamošnjo katedralo. — Vzhodno Bilbaa je bilo sestreljeno nemško letalo »I. J. 60« z nemškim pilotom Schalzom, ki je izjavil, da je prispel v Španijo na višje povelje. Priznal je, da je bil soudeležen pri bombardiranju Guer-nice. Izpovedal je zelo zanimive reči. Najdonosnejše podjetje Med najbolj donosnimi podjetji v naši državi je državni monopol; samo tobak in njegovi izdelki donašajo tri milijone na dan ali 1 milijardo 460 milijonov na leto, ka>r da 27% vseh državnih dohodkov. Od teh monopolnih dohodkov gre 63% za plače državnih uslužbencev. Delavci monop. uprave dobe letno 90 milijonov, prodajalci za provizijo 250 milijonov, sadilci tobaka 300 milijonov. Lani so iztihotapili 3,500.000 kg tobaka ali en vagon dnevno, kar znaša 500 milijonov letne škode ali okrog poldrugi milijon dnevno. Obravnavanih je bilo 110.000 pri merov kršitve monop. predpisov. Poleg drugega pade v oči razmerje zaslužka prodajalcev in pridelovalcev tobaka: prvi zaslužijo skor-o toliko ko drugi. To je vsekakor nepravično; kdor pozna mučno, odgovorno in zelo tvegano gojenje tobačne rastline, bo. kmetu privoščil nekaj več. Delo se vrši v vročih mesecih in je zelo mnogovrstno. Najbolj sitno in mučno je obiranje zorelih listov, sušenje zlaganje, stiskanje (prešanje). In končno skrb za ceno, ki ni nikoli odrejena in se ravna po klasiranju .ali kakovostni stopnji pridelka. Niso redki primeri, da se pridelovalec v svojem računu prenagli za 40 in 50%. do podpisa pogodbe, so izjavili angleški delegati, da pomeni podpis pogodibe priznanje naslovov delegatov samo za prizadeto zemljo, to je v tem slučaju za Bgipt, dočim ne predstavlja za druge države nastopanje s tem naslovom nobene obveznosti. Nikdo ne more, tako je iz- GEJŠA pije ra zajterk skodelico čaja, a mi jemo naše &■& BONBONE Bilo kod povsed! okoli 320 milijonov pezet. Prav tako gredo na račun Francovih dolgov vse pošiljke riffskih rud britanskih in franc. rud. družb v Nemčijo. Spričo teh velikih interesov izrazito materialnega značaja je povsem jasno, da se nista Italija in Nemčija orientirali v prid generalu Francu toliko iz ideološko političnih vzrokov, ampak veliko bolj v bojazni, da bi bile z zavlado konstantnega levičarskega režima v Španiji uničene vse nade, ki gredo za tem, da se obe državi z zagotovitvijo Španije osamosvojita v preskrbi sirovin ter lahko nadaljujeta z oboroževanjem. Tako se je zgodilo, da so ob izbruhu državljanske vojne nemške vojne ladje v vse! naglici odpeljale okoli S00.000 ton rude. Ker ni mogla Nemčija v tem času nikjer drugod dobiti železne rude, se lahko reče, da je Španija omogočila Nemčiji nadaljevanje oboroževalnega pro grama, ki Je bil radi pomanjkanja železa v resni nevarnosti. V decembru so Nemci dobili koncesijo za eksploatacijo kositra v Galiciji ter železa v Vigu. Zatem pa je sledila zahteva po koncesiji za eksploatacijo rud v Estramaduri. Tukaj ravno pa se je pripetila silno zanimiva epizoda, ki kaže. zakaj prav za prav gre. Ko so se namreč izkrcali Italijani v Cadizu, niso takoj pohiteli na iron-to, ampak so ostali daleč za borbeno Unijo in se požurili v predele pomembnih rudnikov v Estramaduri, da prehitijo okupacijo Nemcev, ki so v tem času prišli s svojo zahtevo za koncesijo za eksploatacijo rud na tem teritoriju. To trenje, ki ne pozna na področju gospodarskega interesa nikakšnega pardona, se jasno in očitno kaže tudi v drugem zanimivem slučaju v almadenskem rudniku živega srebra, severno od Cordobe. Očividno je hotela Italija z zasedbo te pokrajine doseči prvo mesto v svetovni produkciji živega srebra, ki ga je pred Italijo zavzemala Španija, posledica pa je bila, da Je Španija v oktobru 1936 ukinila kartel, ki ga je imela z Italijo za omejevanje produkcije in določanje cen živemu srebru in je po ukinitvi kartela dobila meno pol za prodajo živega srebra britanska tvrdka AIexander Plcekering. Kako komplicirano pa se prepletajo tl interesi na vse strani, kažejo informacije, ob katerih se razblinjajo mistične in naivne fraze nevmešavanju v Španiji, saj so na španskih tleh angažiranj kapital] britanskih, francoskih, italijanskih. nemških in ameriških veletvrdk. Tako je ua pr. kozmopolitska londonsko pariška dunajska famUlja Rotschiidov zainteresirana na španskih rudnikih živega srebra in svinčenih rudnikih v Penaroyi. V ravnateljstvu teh rudnikov se nahaja Francoz Frederic Ledoux, ki je obenem v upravnem odboru družbe Union espanola de Eksplosives, kjer sedi poleg znanega vodilnega nemškega vojnega industrijca dr. Aufschlagerja. V tej družbi sta tudi Humbert de VVendel ter italijanski grof Henrico San Martino de Valperga. Rio Tinto je obenem z družbo Metallgesellschaft last družbe European PyrUes Company, ki ima poslovne zveze v Afriki s podjetji J. P. Morgana, ki imajo zopet svoje vplivne sfere v Španiji preko mednarodne telefonske in telegrafske dru žbe iu preko velikih elektriških družb. Največ pa je zastopan v Španiji britanski kapital. Ta ozadja, o katerih je napisal vse te podrobne navedbe znani Franc C. Ha-nighen v reviji »The New Statesman and Natlon« pojasnujejo v dovoljni meri, kje so vzroki, da se španska državljanska vojna zavlačuje v nedogled. fk&tifebski M&šfetM Mariboru novo gledališče! Maribor potrebuje novo gledališče. O tem ni danes nobenega dvoma. Sedanje gledališče je bilo zgrajeno v razmerah, ko je bil Maribor dejansko predmestje Gradca. Danes pa je Maribor druga slovenska prestolnica, važna jugoslovenska obmejna postojanka. Maribor potrebuje reprezentativno gledališko poslopje, ki bo dostojno predstavljalo našo kulturo ob prehodu v mašo državo. Sedanje gledališko poslopje temu smislu prav gotovo ne odgovarja. Seveda je treba računati. na pomisleke, dvome ter sklicevanja na težko gospodarsko stanje. Na drugi strani pa je vendar pred nami velika resnica izražena v besedah: začeti je treba. Izgovori na gospodarsko krizo in druge takšne okoliščine ne morejo držati. Prestiž nase kulture, našega naroda in države zahteva, da se v našem obmejnem Mariboru postavi nova gledališka zgradba, na katero bo Maribor lahko ponosen. Začeti pa je treba takoj z energično in vztrajno akcijo, v katere središču se nahaja Umetniški klub v Mariboru, ki združuje v svoji sredini vse mariborske književnike, kritike, likovne umetnike, gledališke igralce in na katerega letošnjem občnem zboru se je bilo že sprožilo to prevažno aktualno vprašanje. Umetniški klub je že posvetil temu vprašanju svoj prvi letošnji sestanek, 'na katerem so se slišale zanimive pobude glede tega, kako uresničiti ta pomembni načrt in kako uspešno izvesti to akcijo. Pojmi se sicer še niso povsem izbistrili in tudi konkretni predlogi še niso povsem izčiščeni, vendar pa je evidentno, da je treba formirati zadeven pripravljalni odbor s posebnim častnim in pokroviteljskim odborom, ki bo imel nalogo, da reši finančno stran tega vprašanja, ki je najvažnejša. V teh odborih naj bi bili vsi vidnejši predstavniki našega obmejnega javnega življenja, ki bodo s svojim ugledom in vplivom lahko izposlovali na merodajnih mestih razumevanje, podporo in nomoč. Dvoje vprašanj je v ospredju: prostorno in denarno. Kot primeren prostor bi prišlo v poštev zemljišče v štifikotu Ciril-Metodo-va. Maistrova. Prešernova in Razlagova ulica, ki pa je žal že prodano, saj namerava tamkaj jndustrijec g. Hutter zgraditi stanovanjski blok za svoje uradnike. Po drugi strani pa se čuje, da je mariborska mestna občina rezervirala pivovarniški blok ob Jugoslovanskem trgu za novo gledališče. Prostor je spričo osrednje lege zelo primeren. Čujejo se tudi mnenja, naj bi se postavilo novo gledališče na prostoru, ki ga zavzema Zrinjskega trg, kjer bi bilo mogoče postaviti impozantno stavbo, ki bi iz glavnega kolodvora nudila krasno slilp. Zdi se pa. da je ta prostor precej odročen in radi tega neprimeren. Ni pa napačno mnenje, v smislu katerega bi prišel v poštev za gradnjo novega gledališča prostor ob Kopališki ulici, ki so ga nekateri krogi forsiralj kot primeren za bodočo novo mariborsko tržnico. Ta prostor, ki meji na kompleks Narodnega doma, je po informacijah na prodaj. Seveda bi se moral dohod primerno preurediti v skladu s potrebno veličastnostjo zunanjosti novega gledališkega poslopja. Nadalje se nekateri zavzemajo za to, da bi se novo gledališko poslopje postavilo na desnem breg« Drave v bližini Kralja Petra trga in utemeljujejo to svoje mnenje s tem, češ da je tukaj bodoči center Maribora, ki se v to smer vsebolj širi. Končno se še čuje mnenje, da bi se kazinsko poslopje z dokupljenim sosednjim vred podrlo in postavilo tamkaj novo gledališče. Prostorno vprašanje pa ne predstavlja največje težave in najvažnejšega problema. Važnejše nego vse to je denar. banovina vnesla v vsakoletni proračun primerni znesek in prav tako mariborska in okoliške občine, ki so tudi pri tem prizadete. Tukaj niso mišljene samo občine najbližnejše okolice, ampak tudi vse one občine, ki so v kulturnem gravitacijskem območju mariborskega gledališča, kakor na primer Ptuj, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Slovenska Bistrica itd. Posebna akcija bi se morala po- svetiti mariborskim denarnim imenitnikom, ki- bi se morali zainteresirati za to vprašanje, ki je kulturna in nacionalna zadeva vsega našega obmejnega ozemlja. čim se posreči zbuditi zanimanje in uvaževanje te akcije od strani vodilnih organov države, banovine in naših obmejnih občin, potem je vprašanje nove zgradbe mariborskega gledališča rešena stvar. — vafr Obmejni Mlaribor se pripravlja na letošnji sokolski župni izlet Mariborska sokolska župa, ki šteje danes že preko 100 edinic in ki je po svojem telesnovzgojnem in narodnoobrambnem delu med najagilnejšimi sokolskimi župami, priredi ob priliki proslave 301et-nega obstoja Sokolskega društva Mari-bor-matica svoj župni izlet in skupen telovadni nastop v dneh 12. in 13. junija t. 1. V teh dneh bodo prihiteli Sokoli iz vsega našega obmejnega ozemlja v naš Maribor, da tu manifestirajo za našo uje-dinjeno, nacionalno državo ter da s skupnim telovadnim nastopom pokažejo sadove dela svojih telovadnic, kjer se vež-bajo dan za dnem, leto za letom, in kjer krepijo svoje mišice ter si utrjujejo svojega duha v čisti sokolski miselnosti. Letošnji sokolski župni izlet je za naš obmejni Maribor dan velikih manifestacij sokolske ■ misli. Od zadnjega izleta (1931) si je mariborska sokolska župa utirala pot na deželo, kjer delujejo danes številne sokolske družine. Kakor vedno doslej, tako bo tudi' topot izpričal naš Maribor svojo pripadnost nacionalni in sokolski ideji. Izpričal bo pripadnost oni organizaciji, kateri stoji na čelu naš mladi in ljubljeni kralj Peter II. Pripravljalna dela za to sokolsko ma-nifestcijo, ki bodo po svojem obsegu in veličastnosti prekosila vse dosedanje, so v polnem teku. Prireditveni odbor, v katerega je mariborska župa imenovala najagilnejše sokolske delavce mariborskih sokolskih društev, je že v polni funkciji. V telovadnicah se vežbajo naši telovadci od najmlajšega do najstarejšega, da bodo predpisane vaje izvedli čim popolneje in čim strummeje. Zletni dnevi 12. in 13. junija. Sokoli in Sokolice bodo oba dneva preplavili naše ulice in jim vtisnili sliko sokolske pestrosti, strumnosti in smelosti. Samozavestno 1)0do tiste dni odmevale po mariborskih ulicah sokolske popevke in gromki zdravo klici sokolskih množic. Matično društvo pa bo v tem vrvenju in šumenju in manifestacijah proslavilo 30letnico svojega obstoja in svojega plo-donosnega nacionalnega dela. Maribor pričakuje in se pripravlja na dotok sokolskih armad v dneh letošnjega župnega izleta, ki bo znova potrdil globoko udanost obmejnega ozemlja našemu kralju in zvestobo svoji domovini! kuje od proletarca. Človeško m t-udi gospodarsko utemeljeno bi bilo, da bi bile padle vzporedno z njegovo redukcijo tudi cene stanovanj, kar pa se iz prej omenjenih razlogov ni zgodilo. Neznatno število izjem hišnih lastnikov —- ki pa so znižali stanarino le za 6—7 odst. — ne pridejo v poštev. Da je tako nesorazmerje v opreki > načeli zdravega narodnega gospodarstva. ni treba posebnega povdarka, ko ic vendar splošno znano, da ni gospodarstvo v bistvu drugo kot prehajanje dobrin od člena na člen. Ce to prehajanje zastane, je nezdravo. Prav taka nesorazmerja pa pospešujejo ta zastoj, ki veča itak dovolj velika socialna nesoglasja. Pravkar opazimo zaostritev položa'-.-Gospodarske zmožnosti (zaslužek) pada-o, cene življenjskim potrebščinam pa rastejo. Cene živilam —masti, moki, nie su ■— so poskočile. To je za delavca in uradnika — v tem primeru najemnika — novo znižanje prejemkov. Vzporedno s tem je že opažati tendenco višanja cen stanarine, ki nima prav nikakega stvarne ga razloga, pri hišnih gospodarjih starin in zato že davno amortiziranih stanovanj celo ne. Poznamo mnogo primerov, da se take hiše obrestujejo z S, 10 in več odstotki. Tudi pri novih zgradbah niso utemeljitve o podražitvi stavbnega ma-terijala tako točne, da bi upravičile za tesno dvosobno stanovanje'z morebitnim tesnim kabinetom ceno 7—800 Din. Podčrtati je treba zanimiv pojav, da so hišni lastniki iz delavskih slojev razmeroma veliko bolj uvidevni, socialno usmerjeni in zato manj izkoriščevalni od enih iz boljših krogov. Najemniki se upravičeno vprašujejo, kam bo ta popolna otopelost napram socialnim prilikam privedla, oziroma kdaj se bo vprašanje stanovanjskih najemnin pravilno rešilo. Nedvomno velja tudi tukaj zakon povpraševanja in ponudbe, ven dar ne docela. Ob njem ima svojo važno besedo organizacija predmetodajalca. kar nam že potrjuje praktično življenje. Mariborčan. Pripravljenost Pohorskega sokolskega okrožja Pohorsko sokolsko okrožje, ki šteje 23 edinic, je izvedlo svoj dan pripravljenosti dne 6. maja ob 15. uri. Vse cdinicc so se zbrale ob tej uri na svojih določenih zbornih mestih ter izvedle določen program, ki se je pričel in končal s pozdravom državni zastavi. Posebna točka programa je bilo tudi čitanje poslanice okrožnega načelmštva, kj je bila nalašč za to priliko sestavljena in ki je vsebovala nastopne točke: namen pripravljenosti, sedanje razmere iti Sokolstvo, sokolska disciplina in bratstvo in Sokolstvo in komunizem, zaobljuba kralju in domovini ter sokolski ideji. Vse edinice so morale po končanem programu poslati poročilo o zboru in udeležbi načelništvu potom kurirja najhitrejšim potom. Zbora niso imele štiri edinice, ki so sc opravičile. Udeležba je bila 60%, kar je vsekakor zadovoljivo. Udeležiti so se imeli člani, članice, moš. in ženski naraščaj. Oproščeni so bili bratje, ki so nad 50 let stari, sestre z otroci in bolni. V vseh edinicali je bilo skupno zbranih ob istem času 1126 sokolskih pripadnikov. Prvo poročilo o zboru je dospelo ob 15.51, a zadnje ob 18.25 iz najoddaljenejše edinice Špitaliča. Zbor je pokazal, da je Pohorsko okrožje na svojem mestu. 23. maja je okrožni kolesarski izlet v Št. lij v Slov. goricah. Kolesarji bodo pohiteli k nastopu mariborskega sokolskega okrožja. Prve bodo pričele voziti iz domačih krajev najoddaljenejše edinice in na določenih mestih se jim bodo pridružile ostale edinice postopoma. Ob 13. uri bo zbor vseh v Studencih na telovadišču, odkoder bo odhod v Št. Ilj ob 13. uri 10 minut. Dve edinioi bosta razvili letos nara-ščajske prapore tako, da pojde tudi v tem za stopnjo naprej. Okrožni zlet na Pragerskem obeta veliko udeležbo. — Zdravo! Incident. V nedeljo je bila pri Sv. Antona v Avstriji, streljaj od meje, velika cerkvena slavnost, katero se je udeležilo mnogo ljudi iz Avstrije, pa tudi iz Jugoslavije. Gostilna na Radiu je bila nabita veselih romarjev, ki so se zalivali t našim vinčikom. Neki avstrijski financa-r je pričel izzivati. Pri tem je imel izrazito smolo, da je ravno naletel na nekega kovača, napram kateremu je izustil psovko Windische Schwein«. Omenjeni seveda ni vtaknil žaljivke v žep, ampak je izzi-vaču pripeljal tako zaušnico, da mu ie polomil par zob. Naši obmejni organi so vpostavili takoj .red, razgrajača so pa vrgli čez mejo. _______________________ Audelte Stanarine za 40% do 60% nad povprečnino Mednarodni stanovanjski urad je pred par leti ugotovil, da je Jugoslavija v po-igledu stanarin med najdražjimi državami in da segajo te za 40 do 60% nad povprečnino. Drugod doseza ta najemnina okrog 15% prejemkov, pri nas pa 25 do 30 in često tudi več. To razmerje se celo slabša dn to ker je ta na&mnina na isti višini, doeim so se dohodki najemni- Če se že gradi nekaj novega, potem naj kov znatno skrčili. Vzroki tega nezdra-bo to nekaj, kar bo zares monumentalno, j vega pojava niso le v pomanjkanju sta-veličastno in kar bolj mogočno uSlnko- J novanj v mestnih centrih, ampak v teh-valo. Strokovnjaki pravijo, da bo treba le dveh dejstvih: za to svrho 12 do 15 milijonov dinarjev, | Stanovanjsko vprašanje je življenj-ki naj bi se zbrali v teku desetih let. Za skega in kot tako izrazito socialnega pet milijonov dinarjev bi se lahko najelo značaja. Prav zato bi moral posegati pri Hipotekarni banki posojilo na račun j vmes tretji činitelj v lastnosti pravične-giedališkega dinarja. Doseči hi bilo tre-'ga regulatorja na osnovi vsakokratnih ba. da pride v vsakoletni davčni prora-' gospodarskih prilik. To je naloga države črni v ta namen primerna vsota 500.000 kot čuvarice splošnih interesov.. Takoidukcija prejemkov ga je gospodarsko ck> 60Q;000 dinarjev. Takisto bi naj tudi skrbe 'vse države, ki se zavedajo pome-1 zelo utesnila, da se le navidezno razli- na tega vprašanja. Drugi vzrok je v duševnosti, ki se danes splošno uveljavlja na Škodo občega dobra, — v gospodarskem individualizmu. Zato je to vprašanje kljub opetovane-ntu razmotrivanju ostalo nerešeno. Na-iemnik je slej ko prej nezaščiten in brez vsake opore. Zelo skromen je odstotek hišnih lastnikov, ki upošteva njegov te žki gospodarski položaj. Njegova fronta sestoji pretežno iz delavstva in uradni-Štva, torej iz dveh socialnih skupin, ki nosita najtežje gospodarsko breme. Ven dar po smemo trditi, da je tukaj na naj' slabšem državni uradnik, ki je prisiljen ozirati se na svoj stanovski prestiž in socalni niv6, po drugi pa so skrčeni njegovi prejemki na minimum. Zadnja re- Pred sreskim sodiščem v Gornji Rad' goni se je vršila zanimiva kazenska razprava o zasebni tožbi bivšega župana Koleriča Franca, trgovca v Apačah, zoper Mandla Karola, kovača istotam, rad1 klevete. Mandl K. je namreč v znanem procesu proti bivšemu županu občine Apače Koleriču Francu nastopal kot glavna obtežilna priča. Sodišče se ni mog^ prepričati o krivdi g. Koleriča, ki je bi‘> kakor smo poročali, oproščen. V zve&J s tem je Mandl razširjal o g. Kolencu razne neresničnosti, češ, da ga je li°tc g. Kolerič v svojem kazenskem procesi podkupiti in ga pridobiti kot pričo v svoJ prilog. Sedaj pa je Mandl kapituliral te^ prosil g. Koleriča za poravnavo. Tej Pr^' šnji je zasebni tožitelj ugodil in je nat Mandl vse inkriminirane žalitve in ki ' veto preklical ter se zavezal nositi v-stroške, s čimer je dano splošno prilju®' Ijenemu g. Koleriču ponovno zadoščenj- Nestanovitna. s »Primadona Skalinski pa večkrat S a-spremeni,« »Kako to?« . . »Zadnjič sem jo videl s tenorist0 sinoči pa z baritonistom.« Moderni zakon. , . Strašna smola. Tri mesece sva /e_ p ročena in jaz še sedaj nimam j tio službe in ti nobenega — hišnega P telja. "■■nmi mi^i ’im ^iiLimum'10 V ucdeljo dopoldne je ob priliiki strel-1 ske vaje na sokolskem letnem telovadi-1 šču obiskal tezenske strelce predsednik! Strelskega okrožja g. general Milenkovič j v spremstvu člana strelskega okrožja j upravnika »Jutra« in »Večemika« g. Slavka Reja. Na strelišču sta se javila g. generalu komandir žandarmerijske sta-nice in blagajnik Strelske družine narednik g. Bajec Alojz in nadzornik strelišča S. Libiš Rudolf. Predsednik družine učitelj g. Lukman Franjo je predstavil g. generalu prisotne odbornike in strelce. Gosp. general je po končani strelski vaši vidno zadovoljen zapustil strelišče in se poslovil od vsakega strelca. Ljubezniv nastop g. generala je napravil na naše strelce izredno prijeten vtis in Še bolj utrdil vnemo in veselje do dela za razvoj strelskega pokreta na Teznem. MarlSorsKf »Ve Ser n tl?« 'Tu?r * eKszaa>HH*t8®»v_'::. m St-ran 3. izamrn Kar koli je, treba očistiti — Vim . čisti vse: boljše in navadnejšel Vim vsebuje drobno zmlete substance, ki posebno delujejo in razkrajajo. Te omehčajo nečistočo, tako da se jo zlahka popolnoma odstrani, ne da bi se pred-met poškodoval. Vim je zelo varčen v uporabi in zares vreden svoje cene. VIMcisti vse .fOttfttltf Pri tukajšnjem sreskem sodišču se je nadaljevalo zasiišavanje prič radi prepovedi grajščaka g. Glančnika, da bi turisti Po njegovem veleposestvu na Pohorju, zlasti v dolino Lobnice in k Šumiku. — Pred sodnikom so se pojavili veterani in zaslužni pionirji našega planinstva. Zaslišan je bil oče našega planinstva na Pohorju sivolasi s. Davorin Lesjak, ki je izpovedal, kako ljubeznivo je bil še koncem prejšnjega stoletja od tedanjega Srajščaka pok. grofa Zabea, ki je bil sicer italijanske narodnosti, pa je ljubil naše planine, zahajal pogosto v zatišje Pohorskih šum, ki so bile njegova last, 'n kar je glavno, privoščil je to veselje tudi drugim preprostim zemljanom, ter dovolil leta 1901, ko se je v Rušah ustanovila podružnica SPD, da se večina že obstoječih poti markira in s tem odpro turistom krasote Pohorja, zlasti Šumika. Kakega pomena je bilo tedaj tako dovoljenje, vedo vsi tisti, ki so živeli v teh krajih. Nemci so se tedaj borili za vsako najmanjšo stezo, hoteli so dati slovenski zemlji nemški značaj. Tudi grofa Čabea so zvabili v svoje vrste, a vendar sledi iz pisem, ki jih je pok. grof zapusti!, da se ni udal njihovemu pritisku. Zaslišan je bil g. dr. Milan Gorišek, ki je bil med ustanovitelji podravske podružnice SPD in ki je hodil že pred 50 l®ti kot mali deček k Šumiku, Ravbarski Peči, k Jelenovi peči, na Smolnik in k Sv. Arelm. Njegov oče pok. zdravnik dr. Gorišek, je bil najboljši prijatelj in osebni zdravnik grofa Zabea, katerega ni mo-Sel prehvaliti radi njegove ljubeznivosti, demokratičnost; in izredne naklonjenosti našega naroda. Saj ni bilo na Pohor-*11 ženice, s katero bi se pok. grof ne D°govarjal in ne zanimal za njene razbere. Posebno rad je imel planince, tako f'x ga niso omajale vse pritožbe lastnih °vcev, ki so zahtevali, da bi se markize preprečilo. Vedno jih je zavrnil, vojini dclavcem pa je dal nalog, da mo-n’io podpirati delo SPD, sam je daroval Ves les za napravo brvi in mostov. . Oglasil se je tu pohorski Tijek g. Ivan '01> n i k, ki se je rodil na Pohorju. Po-^dal je, da so po pohorskih stezah ho-fp:.že naši pradedi. 2e davno, pred sto-so naši kmetje iz nižin romali ^ k Cerkvam na Poharju, po poteh, ki niso bile nikdar prepovedane. Sam je vsake počitnice pohitel na Pohorje, kjer je izvršil skupno z g. Lesjakom in drugimi prve markacije. Imel. je zato dovoljenje od tedanjih lastnikov in tudi podporo grajskih lovcev, zlasti pok, Dolinška. Prvi je premarkiral obmejni Kozjak, kjer je Nemcem pravil ,da morajo dovoliti nabitje dvojezičnih orijentacijskih tabel na svojih hišah, s slovenskim besedilom na prvem mestu, češ: oni so »kul-turvolk« in njih ljudje znajo brati napise tudi na drugem mestu. Lovci in čuvaji grofa Zabea pa so pomagali markirati, kar niso storili brez naloga svojega gospoda. Čuvali so skrbno markacije in gorje turistu, ki bi si jih upal odstranje vati ali uničiti. Nastopil je tudi ruški »atek« Emerik D o 1 i n š e k, ki se je rodil nad Šumikom pri Beigotu. Kot mali deček je pomagal že pred 35 leti svojemu očetu, grajskemu lovcu, markirati poti, ki jih je pok. grof Zabeo dovolil turistom'in podravski podružnici SPD. G. ing. Karba je moral priznati, da je pok. grof Zabeo vodil natančen dnevnik, da se ni brez njegove volje in dovoljenja izvršila na posestvu najmanjša izprememba, saj je celo iz Dunaja pisal, da se morajo informirati, kako je z razglednim stolpom na Žigerto-vem vrhu. Brez njegovega izrecnega dovoljenja se ni smelo nič izvršiti. Podravski podružnici pa ni nikdar odrekel .ali celo prepovedal, da ne bi smela markirati turistovskih poti preko njegovega posestva. Vrstile so se tudi druge priče ki so hvalile lepoto Pohorja, lepoto Ru-ške koče, in ki skupno v velikih družbah že mnogo let obiskujejo Šumik in dolino Lobnice. črne table, ki jih je dal nabiti ob Šumiku sedanji lastnik g. Glačnik in na katerih je stal napis »prepovedana pot« so izginile. Sodnija je preprečila % razsodbo v drugi istanci, da bi se Šumik zaprl tujskemu prometu. Vsa jugoslovenska javnost, posebno pa tisoči naših turistov in obiskovalcev Pohorja napeto pričakuje izida 2. pravde. fosji&tetskc suutjekje Nekaj misli o burgundski brozgi Brozge pripravimo le toliko, kolikor je uporabimo v enem dnevu, ker je znano, da je sveže pripravljeno vsako sredstvo najbolj učinkovito v obrambnem in preprečevalnem svojstvu. Pač pa s-; držita raztopini vsaka za sebe dalje časa. Zmes odnosno škropivo pa napravimo zaradi bolje učinkovitosti in ekonomičnega izrabljanja šele tik pred škropljenjem. Zakaj učinkuje burgundska brozga bolje? Pri burgundski brozgi nastane s prilivanjem sodove raztopine spojina bakrovega karbonata, medtem ko se^ pri bordoški brozgi tvori bakrov hidroksid in mavec. Prskič burgundske brozge ss močno prime zelenih organov trsa in nočna rosa zadostuje, da v lahko topljivem bakrovem karbonatu učinkuje prost baker nemudoma na zajedavca kot fungicid, kar je zelo vazno dejstvo pri obrambi te glivične bolezni. Vemo, da peronospore ne moremo zatreti odnosno zatirati, ampak se Je lahko le ubranimo odnosno preprečimo njen pojav In nastop. Zato je potrebno, da škropimo pred okužbo v preprečevalne namene; baker kot fungicid pa mora hitro učinkovati, biti mora torej v škropivu v lahko topljivi obliki. Pri obrambi proti peronospori smo imeli lansko leto priliko opazovati in beležiti, da je deževno vreme prskič bordoške brozge hitro izpiralo, zaradi česar ni zaleglo škropljenje in se je bolezen naravnost bohotno razvijala. Da bi brozga ostala vsaj nekaj časa na organih trsa, so nekateri vinogradniki primešali bordoški brozgi sladkorja in drugih sredstev, ki bi naj pojačili lepljivost. Pri burgundski brozgi teh dodatkov ni potrebno. Pri izvršenih poskusili posameznih vinogradnikov z burgundsko brozgo sc je moglo ugotoviti, da dež prskiča te brozge ne izpira tako zlahka kakor bordoške, v kateri veže nastali mavec prost 'bakrov hidroksid in se zaradi tega ba- ker tudi težje topi, vsled česar mora biti učinek slabši. Poleg tega pa se v dežju in rosi gips napije in ga dež izpira ž njim vred, pa tudi bakrov hidroksid in učinek obrambe je naravno (nezadovoljiv. Radi tega nedostatka bordoške brozge je prisoditi burgundski po svojem sestavu več učinkovitosti v obrambnem pogledu, predpogoj pa je, kakor pri vseh škropivih za obrambne namene, da smo pravočasno in pravilno poškropili s pravilno pripravljeno brozgo. Ako pravilno poškropimo v poštev prihajajoče kulture z burgundsko brozgo, opazimo na vseh zelenih delih rastline, da so prevlečeni s tanko kožico brozge, ki je pa še dovolj vidna, a vendar ne tako, kakor pri bordoški brozgi, pri kateri je gošča zmesi večja zaradi mavca, kar povzroča pridejana raztopiia apna. Vsled večje gošče bordoške brozge pa utrpe rastline na presnavljanju in -tvorbi listnega zelenila, ker ovira taka zgoščena brozga prodiranje sončnih žarkov v notranjost rastlinskih delov. Če pa se ne tvori dovolj listnega zelenila, povzroča to manjšo tvorbo sladkorja, česar posledica je, da ga mora tudi jagodje manj vsebovati t. j. s škropljenjem bordoške brozge pridelamo slabši kakovosten pridelek, kar kažejo naslednji izsledki: Z burgundsko brozgo poškropljenih 132 trsov je dalo 170 kg grozdja, torej na trs 1.28 kg; mošt je vseboval 19.7% sladkorja in 5% kisline. Temu nasproti je bilo. poškropljenih z bordoško brozgo isto število trsov v isti legi in je bil pridelek 116 kg grozdja, torej na trs 0.87 kg; mošt pa je vseboval 14.5% sladkorja in 9.5% kisline. Na obeh parcelah so trgali istočasno. Še en primer: Z burgundsko brozgo je bilo poškropljenih 92 trsov, ki so dali 124 kg grozdja, torej na trs 1.35 kg; mošt je vseboval 17.8% sladkorja in 8.5% kisline. Temu nasproti pa isto število trsov in isti legi z bordoško brozgo in je znašal pridelek grozdja 104 kg, torej na trs 1.13 kg; mošt pa je vseboval 16.7% sladkorja in 10.5% kisline. Že iz teli poskusov vidimo, da je sol-vayska soda pri pripravi škropiva v obrambne namene proti peronospori učinkovitejša kakor pa apno v bordoški, ker prihaja v tej brozgi prost baker v veliko večji meri do učinka kakor pa v bordoški, kar je zelo važno za že skoraj obupanega našega vinogradnika v obrambi proti temu tako škodljivemu zajedavcu na vinski trti. Ingum. iii^mmmmmimmlbjilmiimibimibii imbi* IIIIIIII i —n-1" Anton Mohor, Za kralja ln dom. Mari-Jgf 1937. Te dni je izšla v Učiteljski ti-f?r"i v Ljubljani v mični, lepi opremi ,'^'rka Mohorjevih pesmi, (Nj. Vel. kralju r 7r,u II., General Maister, Strelska kovnica, Jugoslovanom,) potem Legendo ‘Upi Kosovska tragedija (v treh deja-a!») ter Sv. Miklavž. Kosovsko tragc-spretno spopolnil, dočim je Sv. Uro v Prv°krat objavljen. Knjižico je Nin? llaS od,i2ni mladinski pisatelj Ant. ko s skrbu‘> spretnostjo in veščo ro- i • nfllUflinrkliSiU: Alii in ko iv/ii ° aaioI1o spremosiju m tu- le •^ludinoljubi, starši, vzgojitelji in šo- Lk‘W^i, s Katero je scaaj oDORuieiiu . a mladinska litoratura. Knjižica, ki Bojan Medven, ki je predlanskim odšel iz Maribora na Dunaj, da se tamkaj pevsko in igralsko izpopolni, se je te dni vrnil. Priljubljeni tenorist, ki ga zopet želimo videti na našem mariborskem odru, je žel v tujimi lepe uspehe in topla priznanja. Tako pišejo znane »Kunst-nachrichten«, dunajski organ za glasbo, glcdaliSče, književnost ter umetnost: »Ob priliki nekega uspešnega koncerta je prejel Bojan Medven povabilo, da absolvira v Letoniji vrsto opernih gostovanj. Svoj-čas je uspešno deloval na jugoslovanskih odrih. Toda njegova ambicija mu ni dala miru in se je odločil, da se na Dunaju izpopolni. Primadona Rolly Padilla, ki si je na Dunaju pridobila množico lo-Ivorjevih vcnccv in ki je žela v Nemčiji s svojim sočnim, srebrnim sopranom prave triumfe, je Bojana Medvena seznanila s svojo pevsko mojstrinjo gospo prof. Serpek, ki ga jc uvajala v svet plemenite pevske umetnosti. Kritike,^ ki mu spričo njegovega junaškega lirično toplega tenorja ter dobre pevske tehnike v smislu italijanske šole prerokujejo lepo bodočnost, so bile polne hvale. Bojan Medven, ki se je sedaj posvetil izključno italijanski operni stroki, se je odločil, da nadaljuje na Dunaju svoje pevske študije še za eno leto. da prodre tudi v wagnerijansko stroko, kjer se njegov glas še prav posebej uveljavlja. Spričo velikega pomanjkanja wagnerianskih tenorjev želimo, da se Bojan Medven pridobi za naše operne odre. Spričo lepih priznanj in uspehov izrekamo Bojanu Medvenu prisrčne čestitke in izražamo željo, da bi čim učinkoviteje in čimpreje mogel uporabiti svoje glasovno bogastva na našem odru. Zlata Glnngjenčeva zapušča Ljubljano. Z novo gledališko sezono 1937/38 je priljubljena primadona ljubljanske opere gospa Zlata Gjungjenčeva angažirana pri beograjski operi. Tenor ljubljanske opere Jože Gostič pa je, kakor doznavamo. sprejel angažma zagrebške opere. Stjepan Ivelja je svojčas uspešno pričel svojo karijero na mariborskem odru in so njegove kreacije zelo ugajale. S svojim lepim, zvonkim tenorjem si je pridobil pri kritiki in publiki splošno priznanje. V posebno svežem spornimi je njegov Sou-Hong v »Deželi smehljaja«. Drevi se po daljšem prbsledku zopet pokaže maribevski publiki v tej vlogi. Stjepan Ivelja si je v Zagrebu krepko utrl i svojo pot kvišku v svoji odrski karijeri. MmMmks m MceUšks Mmke Giac ' tonzumentov k nameravanemu zvišanju cen mleku Kino Union. Danes dunajski velefilni sijajnfe vsebino »Siluete«. Fritz Immhof, Juli v. Hohenberg. Te dni je bil v Štokovi gostilni na Pobrežju sestanek prodajalcev mleka, da se določi enotna cena mleku in da se izvedejo tozadevni ukrepi. Iz obširnega referata predsednika kmetijske družbe v Mariboru dr. Kovačiča posnemamo, da bodo cene mleku odslej 2 Din, za mleko, po katerega bodo prišle stranke h kmetovalcu na dom. pa po 1.75 Din. Te cene h: do stopile v veljavo 15. maja. Obenem se bo s tem datumom pričel bojkot proti od'dšncrnu mleku, ki ga teden dni nebo na trg in pa proti menjavanju odjemalcev, da bi se na ta način konsument prisili’ na fiksiranje cene. Hvalevredno pa je. da se bodo zavzele potrebne mere za odpravo prekupčevalcev in higijeni-čno mleko. V to svrho se je za kontrolo na Pobrežju določil g. Ante Tončič, ki bo obenem delegat kmetijske družbe v Mariboru. Konsumenti pač - nismo proti ceni 2 Din za liter iu bi prav radi plačali tudi več za mleko, ali vprašujemo se le, od kod pa naj vzamemo 50 para več, ko Niti malo pa ne bo z zvišanjem prizadeta dobro situirana in »našminkana dama«, kakor so govorili na sestanku, prizadet bo le srednji uradnik in delavec, junija t ki itak že na vse pretege varčuje, da more s svojo minimalno plačo izhajati. In če zbiramo prispevke za gradnjo pro-tiuberkuloznih azilov, ali je potem ume- ostala društva, stno, da jemljemo delavcu možnost nabave mleka, ki je prav odporno in zdravilno sredstvo proti tuberkulozi? Predvsem velja to za revno deco delavskih in uradniških rodbin! Vprašam se dalje, ali bodeta delavec in uradnik kupila več mleka tedaj, če bo mleko ceneje, ali dražje? Odgovor je vsakomur jasen. Jasno je torej, da bodo z zvišanjem cen prizadete predvsem revnejše rodbine, ki jim bo odslej vzeta možnost, da si nabavijo vsaj skromno količino mleka, ki jo še imajo. Konsurniranjc mleka bo torej padlo na minimum! Mnenja pa smo, da bi bilo socijalneje odstopiti delavcu mleko po nižji ceni, kot ga pa vlivati v rejo Naročnikom, inserentom, čitateljem 1,1 prijateljem želita uredništvo in uprava »Večemika« vesele in prijetne binkoštne praznike. Umetniški klub. V sredo 19. t. m. predava ob 20. uri v Mariborskem dvoru o novem gledališču prof. dr. Kralj, člani in prijatelji vabljeni! Sokol društvo Maribor 1. ima dne 6. 1. svojo veliko tombolo na let- Združenje trgvcev za mesto Maribor, nem telovadišču v magdalenskem okra- Mariborskim trgovcem na znanje. V ju. Po tomboli velika veselica pevskega okrožnici u delov, času, katero je zdru-društva »Jadran«, na kar opozarjamo ženje razposlalo vsem trgovcem, se mora člen 1. pravilno glasiti: »Trgovinske jamo novi, za mesto Maribor merodajni opoldanji odmor, ki traja za večino trgovin od 12.30 do 14.30, v mesecih junij, julij in avgust pa od 12.30 in 15. ure Opozarjamo kupujoče občinstvo na te spremembe, trgovstvo je pa bilo o istih podrobneje obveščeno potom okrožnic. se pa naše pkče ne zvišajo niti za de-! prašičem, kakor smo čuli na četrtkovem setinko pare, ampak se redno le znižujejo • sestanku. — Pobrežki konsument. Radi binkoštmh praznikov izide prihodnja številka Večcrnika v torek IS. t. m. ob običajni uri. Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Premzl Alojzij, natakar, in Holbing Ana, kmečka hči, Janežičeva i; Kamnič Jožef, ključavničar, in Miku-lec Ana, predilka. Meljska 57: Bučar Rupert, jetniški paznik, in Oset Amalija, kuharica Meljska 57: Osim Friderik, trgovski pomočnik, Slovenska 26, in Ana Meglič. modistinja, Smetanova 48; Kotnik Avgust, trgovski pomočnik, in Angela Gosak, natakarica, Slomšekov trg 16 b; Bauman Rudolf, tesarski pomočnik, Sv. Ana na Krembergu 28, in Marija Golob, posestnikova hči, Noričje 29. Podgoršek Ivan tovarniški delavec, Studenci, in JViufi; en Antonija, tov. delavka, Studenci; Goričan Rudolf, kurjač drž. žel., Pobrežje. in .'Ornik Mariju, kuharica, Studenci: Korade Ivan. tkalec, Pobrežje, in Schneider Gabriela, tkalka, Pobrežje; Borko Emcrik. jjrogovni delavec, Pobrežje, in Maravšek Angela, navijalka, Pobrežje; Kojc Franc, čevljarski mojster. Studenci, in Rakuša Marija, tkalka, Studenci; Koren Ferdinand, čevljarski pomočnik, Pobrežje, in Ričko Terezija, sno valka, Pobrežje; Goričan Jakob, mehanik, D. M. v Puščavi, in Gornjak Elizabeta, šivilja, Studenci; Schwarz Ludovik, mesarski pomočnik, Studenci, in Sevšek Kristina, tov. delavka. Studenci; Gobec Rajmund, slaše. mojster, Studenci, iti Gaberšek Cecilija, predica, Studenci. — Rog daj srečo! Bo ne bo... Prejeli smo: mnogo govorijo v zadnjem času o gradnji nove carinarnice, ki jo bodo baje pričeli graditi'spomladi 1938. Cas bi že bil... Bo - ne bo... Me!... — Mariborski občan. Ljudska univerza v Mariboru. Prihodnja prireditev je v petek 21. maja iu sicer predava prof. I. Šedivy iz Maribora o svojih vtisih, ki jih je zbral na svojem potovanju po Poljski. Skeptične slike. ragii».n.«a«wgMMWMWMB— Na petkov svinjski sejem v Mariboru dne 14. t. ni. je bilo pripeljanih 259 šče-tinarjev. Povprečne cene so bile: 5—6 tednov 85—95 Din. 7-r-9 tednov 115—125 3—4 mesece 140—175, 5—7 mesec. 200— 290, 8—10 mesecev 365—440, 1 leto stari 580—900 Dira za komad. Mesne cene: 1 kg žive teže 5—7, 1 kg mrtve teže 9—11 Din. Prodanih je bilo 1,34 komadov. URE Z\ BIRMO najceneje pri F. Bur@š, Maribor Danes nova damska godba v »Grajski kleti«. Javna kuhinja renovirana. Popolnoma nov jedilni Ust, brezhibna postrežba. Naj-cenejše kosilo Din 4.50, kosilo s trikrat tedensko pečenko Din 7.—, najboljše kosilo v C-razredu Din 8.50 s pecivom aii sladico. Vabimo goste. Izletniki dobe poseben popust. Kavama Park cenjenim gostom s 15. obratovalnice smejo, v kolikor ni v na-majem na razpolago. Ob nedeljah in pra-1 slednjih členih določeno drugače, biti od-znikih popoldanski koncert. iprte: v Ljubljani in Mariboru v mesecih kartolej. vošEeno platno, umet- « juliju in avgustu od 7 in pol dO no usnje v vseh širinah v veliki 1 -• POl* t€l 0(1 15. do 19. ure, \ O«. ^ izbiri najce- unuiiuil Wnrnčl/2 r R i času pa od 7 in pol do 12 in pol in neje pri IlUSHluJ, iiUUMu 1.1) 0(j ]_)_ jn p0j do jg. in pol ure. Združenje —;; . trgovcev za mesto Maribor. Mestni odbor Jadranske straže v Ma- j Sokolski narodni tabor na meji. Sokot-riboru priredi 20. junija veliko vrtno sko jrugtvo Selnica ob Dravi, priredi za veselico pri Gambrinu. Prosimo cenjena ^ binkoštne praznike izlet na mejo. Vsi, ki bratska društva, da v tem času po mož- ,nameravate ta dam k Sv. Duhu na Ostreni vrhu, pridružite se tej pomembni sokolski manifestaciji za našo severno mejo, ki vas vabi, odeta v pomladno zelenje-Za Binkošti vsi k Sv. Duhu! Ker se je vmešaval v družinske razmere . . . Sinoči okoli 20. ure sc je stano- valcem v Delavski ulici nudil razburljiv prizor. Pred hišo št. 14 sta se pretepala dva moška, od katerih je prvi, neki Ignac Zalokar, obležal nezavesten na tleh. Krvavel je iz ust in nosa, tako da so ga morali mariborski reševalci prepeljati v splo šno bolnišnico. Storilca so prijeli in je pri zaslišanju na policiji izpovedal, da je Zalokarja radi tega premikastil, ker da sc je vmešaval v družinske razmere. nosti ne prirejajo drugih prireditev. »Na griču«, Oset, Rošpoh, topla, mrzla jedila, lastno vino, krasen razgled. Za točno postrežbo že oskrbljeno, tudi za mnogoštevilni obisk. Vinotoč Kuhn, Razvanje, otvorjen._ Krempljev najlepši okoliški gostilniški vrt otvorjen. Prvovrstna sortirana vina, priznana kuhinja, Tscheligijevo pivo iz sodčka. Častna izjava. Jaz, Mandl Karol, kovaški mojster in posestnik v Apačah 47 prekličem in obžalujem vse klevete/katere sem raznesel za časa občinske volilne borbe meseca oktobra 1936 zoper nosilca liste Kolariča Franca, trgovca v Apačah, češ da je isti protidržavno usme rjen. Nadalje tudi prekličem svojo obdol-žitev, da me je hotel isti podkupiti, da bi zanj ugodno pričal v neki kazenski zadevi. — Mandl Karol 1. r. Največje veselje birmancev bo obed na Mariborskem otoku. Pri uporabi Tschamba-Fii-ja ne dobite solnčnib opeklin, marveč lepo rjavo polt. Glavno zastopstvo drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. Kaj je z večmilijonsko dolar-sko dedščino V Rogozi in Gornji Polskavi upajo nc-, kateri na dolarsko milijonsko dedščino. j Koncem 19. stoletja se je namreč podal neki Boltavzar Holzer v Ameriko, ki je Ipred nedavnim umrl in ki je zapustil oko-jli 12 milijonov dolarjev. Ob vesti, da je I umrl, se je okoli Polskave, Rogoze in dru-I god javilo veliko ljudi, ki menijo, da inia-| jo pravico do dedščine. Med drugim sc i poteguje za dedščino neki Franc Rebcr-njak, ki živi pri Ormožu, kjer so svojca? Pod pokroviteljstvom oblastnega od- s|an;vali Holzerjevi. Tudi v Mariboru je, Gostilna Pavešič, Kamnica, nedeljo m bora Jadranske straže v Mariboru raz- kakor sc Poznava neki slikarski pomoč- ! stavi svoja umetniška dela g. prof. Al- A ki , da’ ima pravjco do dela betrt Sirk, agilni član mornarske sekcije cied§^jne> Ljudje z zanimanjem pričaka- JS. Njegove umetnine so zbudile vselej in . . kdo bo deležen milijonske dolarske v slučaju lepega vremena v mestnem; povsod veliko pozornost, saj je izrazit dj,d§£jnc jn kaj je z vestmi, ki krožijo o parku od il.—12. ure promenadni kon-j pesnik barv. Za njegovo občutenje so ti- tcm Mariboru. pični motivi morja, ki s o edinstveni! — 1-------------------------------------------— Frklja. Govori se, gospica, da pišete skrival liubimska pisma. Ali ni to sramotno?!« »Niti na eno nisem odgovorila — to 'c res sramotno!« Pomota. Soproga: Ljubi mož; kuharica je Pe ponedeljek odojki na ražnju in ocvrte pi škc. Na binkoštni ponedeljek, 17. maja bo cert Gostilna Lebe, Razvanje, v nedeljo in : Razstava bo v kazinski dvorani od 16. ponedeljek koncert. J do 27. maja. Vstopnina Din 4.— za dija- Na binkoštno nedeljo bo velika gasil- kc Din 2.—. Slovesna otvoritev' na bin- ska tombola v Hotinji vasi, pet minut od koštno nedeljo ob 11. uri. postaje Orehova vas - Slivnica. Lepa iž-1 Gostilna pri »Lipi«, Radvanje, v ne- letniška točka ob znamenitem hotinjskem ribniku. Med tombolo in nato pri zabavi igra priljubljena prleška godba. Začetek ob 3. uri popoldne. Dr. Klara Kukovec, Krekova ul. 18, ordinira dnevno od 9.—11. in 2.—4. Mokranjac je napisal poleg številnih rukoveti za mešan zbor eno samo za moški zbor. Prav to bomo slišali na koncertu »Drave« 2. junija v unionski dvorani s sodelovanjem solista g. Živka. deljo koncert, ocvrte piske, kozliči itd. Izborna vina, Tscheligijevo pivo. , Botri in botrce. Najlepši izlet z bir- čenko malo prismodila, a je rekla, da malici je k Sv. Martinu pri Vurbergu, bo poljub že pomiril.« gostilna Kostajnšek. ) Soprog: »Dobro torej, kar pošlji shW P. t. občinstvu vljudno sporočamo, da rico k meni.« te stopi dne 16. maja t. 1. v veljavo nova naredim Kr. banske uprave o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic, ki se v nekaterih točkah bistveno razlikuje od prejšnje. Zlasti povdar- Žalostno. »Ali si sc sprla s ženinom, da s' žalostna?« j »Da, a še bolj me žalosti, da je zaroet prstan, ki mi ga je daV iz — mcdeni»e- •JcmiaiiaaiOTvcrsara ntnn JosT na Cerinšek: brnim ddmijaf Ves svet, ko da je umit za ta praznik. Mlad. smejoč, zdrav. In duša poje s pojočim žgolenjem, da vzbrsti hrepenenje v človeku — hrepenenje sam ne ve po čem ko cvetje po tratah. Razorama gruda diha prenasioen gorak pomladni vonj. Birma je v fari! Po beli cesti hrzata čila konjička pred bahatim vozom, ki zdrči z botrco in bir-manko v cvetoči, vriskajoči svet. Zvonovi zapojo z novim glasom. Botrci in birmanke p ražnje odete hite v cerkev. Okrog jedrih postav sc jim opletajo krila v taktu zvonenja. Robci se jim belijo v okah, njih pisane svilene rute, tekmujejo z barvami cvetia. Lica so jim rdeča, kakor nageljčki, ki se bohotijo na njih polnih gradili. Možato postajajo fantje — botrci pred cerkvijo in predejo nitke pogledov s dekleti — botrcami. Ura na cerkvi bije. Kuiniee in kumeki z njih varovanci im ostalimi vaščani se pomikajo v cerkev. Orgije vriskajo in pojo himno sveti birmi. Himna veselja v srcu vseh botre in botrov, birmamk in birmancev plava s kadilom po barvastih lestvah solnca s poslikanih oken. Obred svete birme je končan. Smeh proži v sobico, zvonovi zvone in tok vaščanov se vlije po bregu na domove, kjer so mize polne brrmskih dobrot v vinskih čašah tekoče solnce. Jelica — botrca leži v kamri. Vse zlo in mračno v njej se je potopilo v nehe-škosladke neznane dalje in otroškost jo je zanesla iz vsakdanjosti. Čutila je željo, da izkriči vsa Čustva v mrak, ki vstaja z meglo ko zaposnel temen cvet iz zemlje. Ni bila verna v splošnem pomenu besede. Verovala je v Boga, a rajši ga je molila v naravi nego v cerkvi, z molitvami, ki so se trenutno porajale iz njenih čustev. Spi... Rahlo trkanje na okno. Trk, trk,... Otrese se spanca, prisluhne: trk, trk. Kdo pa je? vpraša Jelica in srce ji tolče ko kladivo. Nič odgovora. Jelica vstane in stopi k oknu. Nemudoma se skloni ven in zgrabi za lase. Tomažek — zdaj te imam, se smeje. Cujete — kaj vas luna nosi? Oh tako rad bi Vas še enkrat videl na samem in malo govoril z Vami, zavzdihne globoko. Hm — pa baš zdaj se Vam vidi čas pripraven? Kaj pa Vani je prišlo na um - ali si ne morete misliti, da sem trudna in se mi hoče spanja in sanj? Oprostite — ne smete biti hudi — zaspati nisem mogel —. Iz dalje sc oglasi tikanje. Bliže prihaja med drevjem. Lahko noč — nekdo prihaja — spat pojdite, da jutri ne bo vedela vsa vas o Vašem vasovanju. Lahko noč pravi in poslušno utone v noč. Dekle leže in skuša zaspati. Po trati pod oknom zašume znova koraki. Trk, trk, reče prst na oknico. Pod oknom zapoje glas zaljubljeno pesem. Prav tiho in nežno, ko da prosi odpu- ščanja. Korakoma se oddaljuje. Kot zU' mirajo v dalji zvoki pesmi, tako uga?‘ Jeličina zavest v objemu spanca. Konec je botrovanja In vaške idile, navsc zgodaj poči Lojzek z bičem, ZI1 . menjc za odhod. Ravno hoče P°?n‘ konje, ko sc pojavi izza vrtov nočm sovalec. Srečno pot ji želi in stisne _m hen listič v roko. Pa ne smete kol I gledati. Na svidenje — srečno! Voz zdrdra in se skrije za ovink Jelica radovedno odvije listič, kjer s _ drhtečo roko zapisane besede: »LJU te ljubim, brez krajno te ljubimi« • Vstajenje src! , d„ji Pred kolodvor zapelje voz. I os lup, v naglici slovo — odhod. i/r Vlak jo pelje proti mestu, kjer s ^ tezajo tovarniški dimniki proti m • (J.a prsti orjaške roke, ki jo vleče ”a'|lCče' kjer je revna pomlad, kjer se Ji rdmevov lepe, izgubljene, ne?,zpe.1t,iad>j->mi. ki je umrla sredi »ajlepšitjj.— Darujte za azilni sklad P* Okoliški kmetje so davi v borbi proti prekupčevalcem mleka cernirali mariborsko okolico Danes bi morale v smislu sklepov sestanka obmejnih kmetovalcev z dne 2. maja stopiti v veljavo regulirane cene mleku, že v ranih urah so organi mestnega tržnega nadzorstva izvršili točen Pregled mleka, ki so ga iz okolice prinesli oziroma pripeljali v Maribor. Mleko je bilo pri nekaterih zdravo, dočim so v mnogih slučajih našli smeti, cunje in drugo nesnago. Zanimivo je, da so pričeli kmetje borbo proti prekupčevalcem z mlekom na ta način, da so zasedli vse stranske poti, po katerih bi se mogli ti prekupčevalci z mlekom izogniti kontroli po organih mestnega tržnega nadzorstva, ki bo skušalo sedaj dognati točno analizo nesnažnega in nehigieničnega mleka. Akcija kmetovalcev gre za tem, da izločijo pri prodaji mleka prekupčevalca s slabim mlekom in da dobavijo Mariboru tečno, zdravo, čisto in higienično mleko. E LI DA BELI ŠPANSKI BEZEG« omamljivcga vonja -snežnohelc barve Stavka v Konjicah še traja Kakor smo že včeraj poročali, so obla-stva izgnala iz Slovenskih Konjic sedem inozemskih nameščencev tamošnje tovarne usnja Laurich in »Alfa«, katere je pet orožnikov z nasajenimi bajoneti odpre-milo v Maribor in odtod preko državne meje v št. liju. Področje naše države so morali omenjeni inozemski nameščenci za pustiti tekom treh ur. V zvezi z izgonom inozemskih nameščencev je tvrdka »Alfa« včeraj odpustila 80 delavcev omenjene tovarne z motivacijo, da brez izgnanih Podjetje ne more obratovati. Pogajanja, oziroma posredovalna akcija pri konjiškem sreskem načelstvu, so včeraj ostala negativna. Delavci so namreč stavili naslednje pogoje: 1. Sprejem vseh delavcev v tovarno. 2. če to že ni mogoče in če je r^Hukcija potrebna, so delavci voljni delati s skrajšanim delovnim časom. 3. Kjer je to tehnično nemogoče izpeljati, zahtevajo izmenjavanje zaposlenih delavcev. V Slovenskih Konjicah vlada slejkoprej red in mir, za kar gre zasluga orožnikom pod poveljstvom gosp. Matjaža iz Šmarja. — Iz banovinske službe. Za banovinsko uradniško pripravnico je imenovana diplomirana farmavcetka Vera Čibejeva uri banovinski veledrogeriji in centralni lekarni v Mariboru. Napredovali sta v 7. položajne skupino banovinski učiteljici Ivanka Audrejčič-Doljakova in Marija Klopčičeva pri tukajšnji »Vesni«. V 9. Položajno skupino je napredovala Ana Birgtnajcr, banovinska uradnica pri banovinski bolnišnici v Mariboru. Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Minarikova lekarna na Glavnem trgu in Remsova lekarna na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste. Nezanesljivo vreme napoveduje dunajska vremenska napoved za danes. Oblajam iu zopet topleje. Mariborski otok vab'! Če bo ugodna tvremenska konjunktura, se bo nagnetlo Dreko binkoštnih praznikov na Mariborskem otoku veliko Mariborčanov, ki bo-imeli priliko, da vidijo tamošnjo re-s»u vraciju v povsem n vem licu. Najemnik K. Majcen je s svojo iznajdljivostjo in Podjetnostjo postavil postrežbo na te-,'neilje čini zadovoljivejše ustrežljivosti, •udi je oskrbel povsem novo opremo, ‘S1 b prirejal tudi razne noči. kakor na i>rimcr» Beneško noč«, »Carigrajsko ‘loč« z razsvetljavo, godbo in žarometi. ‘,‘k'v gotovo je, da bo g. Majcen s svo-J'm strokovnjaškim postopkom zadovoljil »aše Mariborčane. Tridesetletnico mature bodo dne 1. ju-‘ia letos proslavili v Mariboru maturanti "lariborske klasične gimnazije iz leta *%7. Ta oktava je bila ena najine mej-j’1.'1 pred svetovno vojno na mariborski ^ninaziji. Opozorilo. V zadnjem času se pojav- ljajo po Maribor razni nabiralci insera-tov za publikacije »Mariborskega tedna« ter se tvrdke in gospodarska podjetja opozarjajo, da dajo inserate samo domačini ter nalašč za to pooblaščenimi nabiralcem. Odcepek, ki vodi z glavne banovinske pohorske ceste k »Mariborski« in »Pohorskemu domu«, je bil tekom zadnjega tedna popolnoma na novo nasuta, tako da je vožnja do obeli omenjenih planinskih postojank sedaj brez vsakih ovir in težav. Vest iz Glasbene matice. Te dni zapušča našo Glasbeno matico njen vrli član g. Metod Bureš. Bil je vnet delavec, izvrsten organizator društvenih prireditev, zelo agilen vodja njenega 'Koncertnega biroja in jako- prijeten družabnik. Udejstvoval se je tako vsestransko, da Glasb. Matica iskreno obžaluje njegov odhod, ker bo čutila globoko vrzel tako v svojih pevskih vrstah kakor tudi v svojem družabnem krogu. Želi mu obilo uspehov v novem delokrogu in prijetne spomine nanjo, ki ga bo odprtih rok vsekdar zopet sprejela v svoje vrste. Hatodke NARODNO GLEDALIŠČI:. Sobota, 15. maja ob 20. uri: »Dežela smehljaja«. Gostovanje člana zagrebške opere Stjepana Ivelje. Zadnjič. — Znižane cene. Nedelja, 16. maja ob 15. uri: »Rdeči nageljni«. Zadnjič. Znižane cene. Ob 20. uri: »Na ledeni plošči«. Zadnjič Znižane cene. Ponedeljek, 17. maja ob 15. uri: »Dolar- ska princesa«.- Znižane cene. Ob 20. uri: »DR«. Znižane cene. Drevi gostuje v gledališču tenor Stje-pan ivelja, član zagrebške opere in bivši priljubljeni tenor mariborskega gledališča. Poje partijo Sou-Honga v opereti »Dežela smehljaja«, ki doživi drevi obenem svojo poslednjo uprizoritev. Znižane cene. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Pri žrebanju 2. razreda, 34. kola, dne 14, maja so bili izžrebani sledeči debitki: Din 200.000: 68707 Din S0.000: 19777 Din 60.000: 96030 Din 40.000: 13806 Din 30.000: 81971 Din 20.000: 20587 Din 10.000: 25373 42701 44280 49683 91003 Din 6000: 3896 6784 21687 39333 43750 53890 83923 85728 67682 68497 Din 3000: 241 23509 24134 27410 32279 41789 44229 46296 47889 58384 70002 74076 74423 Sl093 81594 97557 66032 24697 25007 Din 1000: 4198 5734 10418 10941 18207 20442 22216 28872 30016 31262 33635 57297 58237 64232 65351 65654 76461 76642 79846 81246 87040 90590 90960 91337 05648 95815 6705 26265 70272 94930. BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25. K>no. V soboto 15. ob 20. uri in v nedeljo 16. maja ob pol 19. in pol 21. uri se predvaja v ptujskem kinu film »Daj mi to noč«. V glavni vlogi Jan Kiepura. — V ponedeljek 17. maja ob pol 19. in pol 21. uri pa se predvaja film »Cvetje iz Nizze«. V glavnih vlogah E. Sack, P. Kernp, F. Czepain, K. Schonbock. — V sredo 19. maja in četrtek 20. maja, obakrat ob 20. uri bo film »Carjevi svečniki«, v glavnih vlogah K. Diehl in S. Schmidz. Na binkoštno nedeljo 16. maja t. 1. ob 11. uri se bo predvajal v ptujskem kinu 100% zvočni film »Oj letni sivi Sokole« in sicer samo za odrasle. Za sokolsko deco se bo predvajal isti film na binkoštni ponedeljek ob 10. uri dopoldne. izvedeli, da ima naš organist 135 Din mesečne plače, dočim nam je še dobro v spominu svoječasna župnikova izjava, da ima framski organist 460 Din. plače in mu razen tega že plačuje občina pokojninski prispevek za 460 dinarjev. Sedaj smo pa res radovedni, kdo ima prav: framski dopisnik dotičnega lista ali pa župnik. Vemo, da bi se ta ali oni rad dokopal v vodstvo zadruge, katere občni zbor bo v kratkem. Tem pa že danes sporočamo veselo ali žalostno vest, kakor pač sami hočejo: Ne buš Jakec. ftatnske novice V dopisu nekega ljubljanskega dnevnika smo Fratnčani doznali, da nekaterim, ki jih pa ni preveč, električna zadruga, od katere pa imajo vsi korist, ne da miru. Tudi smo šele iz tega dopisa SK Amater kaznovan z enomesečno zabrano igranja! Upravni odbor LNP je na svoji zadnji seji kaznoval SK Amater na enomesečno zabrano igranja, in sicer do 13. junija t. 1„ ker je nastopil dne 9. t. m. na javnih tekmah kljub suzpenzu in ne da bi bil zadostil svojim obveznostim napram LNP. SK Amater izgubi prvenstveno tekmo s SK Celjem z 0:3. Tako so Mariborčani prišli ob »užitek«, da bi slavni Trbovljčani videli v Mariboru... Železničar bo torej odigral le še eno tekmo, in sicer dne 23. t. m. v Mariboru proti SK Celju. Tudi v slučaju, če bi SK Železničar navedeno tekmo izgubil, je prvak LNP. V mariborskem drugem razredu bodo bodo odločilne tekme v nedeljo 23. t. m. in je razpored tekem naslednji: Drava: Lendava, Mura : Slavija in Gradjanski-Ptuj. Prvak mariborske skupine bo igral prvo kvalifikacijsko tekmo za vstop v prvi razred LNP dne 6. junija s prvakom ljubljanske skupine, druga tekma pa bo dne 13. junija. Za naslov prvaka mariborske skupine LNP prideta v poštev SK Mura in Gradjanski. ISSK Maribor:SK Slavija. V ponedeljek 17. t. ni. ob 9. uri bo na igrišču ob magdalenskcm parku treninška tekma med prvini moštvom ISSK Maribora in pobrežko Slavijo. __________________________ Zmešan. Dijak (svoji gospodinji): »Katra, včeraj sem prišel pa menda res precej na-trkan domov?« Katra: »Oh gospod, tako ste bili zmešani, da ste vzeli knjigo v roko ter začeli študirati.« C/imuio Tin/tfinuo pripravljenosti je izvedlo obmej-t|° Sokolsko društvo v nedeljo, dne 9. Rajnika t. 1. popoldne, ker je na praznik p^bohoda proslavila tuk. gasilska četa °rijanovo in je bilo ta dan več čla-zadržanih. Pozivu se je odzvalo 'z-dno lepo število pripadnikov, ki so z n. avo na čelu odkorakali na zborno ()fsto na takozvani »Hudrgi« v Policah. "Mtiu državne himne je bila razvita 'stava, na kar je br. starosta Mavrič Jasnil pomen pripravljenostnih dni in vdevanja. Svoj Kovor je končal z •iu p 1 prvemu starost1 Nj. Vel. Kratil ietru na^ar ie bila zastava sne-klj/v Pet*u Slovani« in s tem zamena izredno lepa prireditev. Šaw£a ProsIava gasilcev, v nedeljo so iw ‘ Ki gasilci lepo proslavili svojega Bred^p’ 9^ 8- dopoldne so .Ils‘,nirn domom gasilske čete iz §aie‘njak Vclenja, Družmirja, Topolšice, kftiler' v^a’ Janža in Gaberk, od z krenila velika gasilska povorka ie vre '.0 *2arje« k Sv. Florijanu, kjer se ■‘l gasilski izlet. Ko so sc popoldne se zbrale gasilci zopet vrnili v mesto, se je izvršila slovesna izročitev diplom g. Mariji Cerovšek in g. Ivanki Senica, katere je mestna gasilska četa izvolila svojim častnim članicam. Protituberkulozni teden je močno razgibal prebivalstvo v borbi zoper jetiko. Predavanja, ki so jih imeli zdravniki iz Topolšice in Šoštanja, so mladim kakor odraslim razkrila vso uničujočo silo jetike. Obisk predavanj je bil prav zadovoljiv. Hmui&^irtcMetskeckciice Sokolska tombola v Ljutomeru, ki je bila v nedeljo, je privabila mnogo obiskovalcev od vseh strani, celo iz daljnje-ga Prekmurja in Medjimurja. Prvo tombolo, vrednost 2000 Din, je dobil Lukov-njak Ivan, želar iz Stanetinca pri Štrigo-vi. — Neurje s točo. Preteklo sredo popoldne je z* nevihto padala tudi toča v okolici Štrigove, kjer je strela tudi zanetila požar, ki je uničil posestniku Sčavničarju jiospodarsko poslopje, zgorela je tudi krava. Ponoči istega dne pa je padala toča v smeri od Ljutomera proti jugovzhodu in poklestila vinograde in sadovnjake. V vinogradih potrla poganjke, v sadovnjakih pa cvetove. V Veščici so še drugo jutro našli pod kapom kupe toče, ki je bila debela ko lešniki. Pogodbena pošta je postala v Križevcih pri Ljutomeru. Kakor čujemo, se bodo merodajni zavzeli, da se ta ukrep ukine. — Dan pripravljenosti Sokolstva. Dan pripravljenosti našega Sokolstva je bil na Vnebohod in je po naših društvih in četah zadovoljivo izpadel. Radi slabega vremena so odpadli izleti, po obisku je pa naše Sokolstvo pokazalo, da je disciplinirana armada, ki je pripravljena od zvati se najvišjemu pozivu. Volitve v Cezanjevcih. Za to občino bodo volitve 6. junija. S to občino bodo izvršene volitve v vseh občinah našega sreza. Obeta se nam malo črešenj. črešnje so bile letos v krasnem cvetju, bilo pa je skrajno slabo vreme, stalno deževje in jug. Že sodaj se vidi, da bo le malo sadeža. Nekoliko bolje bo v Medjimurju, ki zalaga s črešnjami bližnjo in daljnjo okolico Ljutomera. Nacionalna slavnost. 30. maja bo pri Sv. Juriju ob Ščavnici odkritje spomenika kralju Ujedinitelju, nakar se opozarja naša širša javnost. Osebna vest. Iz Kačenika je premeščen k Sv. Jiuriju ob Ščavnici podpre-glednik finančne kontrole gosp. Edvard Turnšek. Hoiitikuskti Boč je sedaj v najbujnejšem pomladnem zelenju. Pred enim mesecem še gol. kakor ptič brez perja, se je odel za Binkošti že prav do vrha v nežno zelenje. Mnogo lepili kotičkov skriva gora, eden ■najbolj idiličnih prostorčkov pa je pri križu — takozvanem »Fižgarjevem križu«. Doanači ta kotiček prav dobro poznajo in obiskujejo, manj znan pa je gostom, ki pridejo sem iz drugih krajev. Vredno je, da ga spoznajo in ogledajo. Za Boč je pričela prava pomlad pravzaprav šele preteklo nedeljo. Prva lepa nedelja je privabila gor tudi lepo število planincev iz Ruš z njihovim starostom Lesjakom na čelu. Rušani imajo na Boču svojo parcelo, kateri prostor so na prošnjo domače podružnice velikodušno odstopil kot gradbeno parcelo za bodoči planinski doni. Dan za dnem oblegajo sedaj to postojanko predvsem mladi izletniki vseh mogočih šol. Ne pozabi naročnine! V Mariboru, dne 15. VI 1937. ■■UL v. -• -7— Ves&a&kuta 6juHeaet* Sestra je skrita pri mojem bratu v Apuieji, oče pa je v Konstantinovi zaščiti. Tam je tudi Klavdiy in Apicij. Ali si čul, Konstantin se pripravlja na boj proti Maksenciju?« »Čudno se mi ne zdi, da so zgrabili za orožje vsi pošteni ljudje. A kje je Konstantin?« »Mi še ni znano, izvem pa lahko, ker pride semkaj sel iz Konstantinovega tabora.« Tiho je postalo v atriju. Svetilka je plapolala in temne sence kipov so se premikale po stenah. Maske umrlih pradedov so strmele v polumrak. Skozi stropno odprtino je gledalo v atrij nočno nebo, ožarjeno z zvezdami. Iz peristila se je čulo vodometovo žuborenje, od tam ie prihajal svež cvetlični vonj. Zdelo se je Valerijami, da je šele sedaj tu našel pokoj. Mirno je jel pripovedovati, kako je rešil sestro s svojimi tovariši in kako so ga vjeli. »Nikoli, o mati, ne pozabim te noči! Ko so pretorijanci napadli našo hišo, sem ušel semkaj in se skril za oniie spomenik. Za menoj sta pritekla oče in sestra. Gledati sem moral, kako so zvezali očeta in odvedli sestro. Težko sem se vzdržal, da se nisem vrgel z golimi pestmi na, Maksencijeve vojake. Ko so odpeljali očeta in Placido sem se splazil za njimi z bodalom v roki kakor senca. Očeta so vrgli v ječo, sestro pa so peljali v cesarjevo palačo. Tekel sem, skrit v temni noči Placidinega zaročenca. Zbudila sva kmalu iz spanja prijatelje. Pridružilo se nam je mnogo oboroženih meščanov, katerim je krivica, storjena od krutega nasilnika, potisnila v roke orožje. Čudil sem se, koliko se nas je nabralo. Neki duhovnik je pregovoril celo četo, da so nam šii pomagat, češ, da store svojemu bogu dopadljivo delo, ako ubijejo zver. Zbirali smo se na skritem vrtu nekega rimskega velikaša. Komaj smo stopili z vrta, smo zadeli na pretorijance. Bili smo kratek boj. Mrtvim smo vzeli obleko in orožje. Novi pretorijanci, v celi bojni opravi, so korakali skozi noč proti cesarjevi palači. Pred njimi je šla velika truma ljudi. Ko pridemo pretorijanci do cesarjevih vrat, nas vpraša straža: »Ali ste vjeli mladega lisjaka, Placidinega brata?« »Ne,« sem odgovoril z izpremenjenim glasom. Vlil se je dež. Hitro smo stopali skozi vrata, katere nam je odprla straža. »Pred imperatorjeva vrata,« se je glasilo povelje. Šli smo tja. Na razsvetljenih stopnicah nas je čudno pogledal vodnik. »Kje je Ruber?« Komaj je to izgovoril,, že sem ga zgrabil za vrat. Takoj smo mu zavezali usta in vzeli orožje. Gologlav je moral z nami. Nastavil sem mu bodalo na prsi in mu velel, naj nas pelje k ugrabljeni Placidi. Zamenjali smo stražo pred imperatorjevimi vratmi. »Dobro si napravil, Ruber«, mi je dejal neki centurij. »Gotovo,« sem odgovoril. Straža je od šla. »Kakšno povelje ti je dal Maksencij,« sem vprašal ujetega poveljnika. »Pripeljati tebe sem notri zvezanega,« mi je odgovoril komaj slišno. »Dobro!« Vstopili smo. Maksencij. Presvetli .imperator, tu senr ti pripeli3 zvezanega ...« Bliža' sem se cesarju. »Izvrstno! Kie je Ruber?« »Ubit — —r ta ga je zabodel.« ;* »Zabodel? Razvežite . ga! Flacida, n' poznaš tega človeka?« Placida je klečala na kolenih, kakor bi pravkar prosila okrutneža milosti. Imela je razpuščene lase in oči polne solz. Ošinil sem se k nji in ji dal znamenje. Vide sem, da me je' spoznala in mnela. . »Poznam . , to je moj brat Valer -jan.« , »Valerijam kako so ti zamašili usta. Povej, kako si umoril Rubra, mojega zve stega Rubra! Čakaj! No. ali niste slišali Razvežite to grdobo!« Snel je Maksencij meč s stene in udaril s ploskvijo zvezanega vojaka. »Jaz... Marcij . . . tvoj Marci].« Za* čul se je zamolkel glas. »Beži . . . impe' rator . . .« (Dalje sledi.) Bojevnikom svetovne vojne in njih svojcem! Za jubilejno razstavo slovenskega novinarstva na jesenskem ljubljanskem velesejmu potrebuje pripravljalni odbor poleg vseh drugih slovenskih časnikov tudi vse slovenske časnike in časopise, brošure in letake, ki so jih pisali in razširjali slovenski bojevniki na frontah ali v ujetništvu in na pohodih skoraj po vseh delih sveta. Predvsem je važen dobro-voljski tisk, enako pomembna so pa tudi vsa glasila beguncev in internirancev ter političnih ali vojaških kaznjencev. Poiskati, zbrati in ohraniti moramo prav vse od pravega tiskanega in morda tudi ilustriranega časnika- pa do litografiranih ali kakorkoli razmnoženih, torej tudi do pisanih ali z okorno roko risanih lističev, ki so samo po enkrat izšli. Tudi pisma z novicami, ki ste jih pošiljali tovarišem ali domov, spet poiščite, saj so taka pisma večkrat nadomeščala časnike, ki jih ali sploh ni bilo ali pa niso smeli objavljati takih vesti. Ne pozabite tudi na letake, ki so prihajali z one strani fronte z letali ali kakorkoli, zlasti pa poiščite vse dobrovoljske in revolucionarne liste in letake. Prav vse zberite, naj bo še tako važen oklic, poročilo o zmagi ali porazu, še tako prešerno šaljiva in posmehljiva slika ali tudi osmrtnica. Zberite vse, kar so drugi v našem jeziku pisali za nas, in tudi vse, kar smo mi v drugih jezikih pisali in razširjali med bratskimi in tujimi narodi. Poiskati in najti pa moramo tudi najvažnejše, kar so tujci pisali o slovenskih pokretili, o dobrovoljcili in o slovenskih vprašanjih sploh. Čim več bomo našli in zbrali, teni jasnejša in popolnejša bo slika, koliko smo Slovenci pretrpeli in koliko je naš narod žrtvoval za svojo svobodo in za mir človeštva! Vse, kar imate ali najdete, takoj pošljite pripravljalnemu odboru za razstavo slovenskega novinarstva v Ljubljani, ali mu pa vsaj pismeno javite naslov in vsebino časnika, letaka, pisma ali slike. Za vse posojene predmete prevzame razstavni odbor popolno jamstvo, da jih po razstavi dobi lastnik spet nepoškodovane in brez stroškov. Sklicujoč se na prvomajski oklic naših častnik predsednikov gg. ministra dr. Antona Korošca, ministra dr. Alberta Kramerja in ministra dr. Frana Kulovca, prosimo vse, zlasti pa našo duhovščino in -učiteljstvo, naj nam pri tem delu pomaga s svojo vplivno besedo, a tudi z zbiranjem in organiziranjem zbiralne akcije. Trdno smo prepričani, da vsi Slovenci tako zberemo še mnogo prevažne-ga gradiva za zgodovino našega naroda. — Pripravljalni odbor za razstavo slovenskega novinarstva,« Ljubljana, Velesejem. Naša trgovina z Anglijo je pasivna. Po statističnih podatkih smo v mesecu marcu f. 1. izvozili v Anglijo blaga v vrednosti ,16.7 milijonov dinarjev, uvozili pa smo iz Anglijo blaga v vrednosti 37 milijonov dinarjev, tako da smo bili meseca marca pasivni za 0.3 milijona dinarjev. V prvem letošnjem tromesečju smo izvozili v Anglijo blaga za 88.8, milijonov Din, uvozili pa blaga v vrednosti 89.1 milijonov Din. V istem razdobju 1. 1936 pa smo izvozili v Anglijo blaga za 58.1, uvozih i\a za IČ7J milijonov. Qki. Nekaj misli o burgundski brozgi Tiskarski škrat nam je napravil v članku pod tem naslovom malo zmešanijo. Del članka na str. 3 predstavlja drugo polovico članka, katerega prvi del sledi: V zadnjem času uporabljajo pri nas pri obrambnem sredstvu proti perono-spori — modri galici — kot nevtraliza-cijsko snov sodo, ki so jo in jo še uporabljajo pri obrambi proti peronospori na vinski trti namesto apna. Posebno v krajih, kjer nimajo apna, je soda za nevtralizacijo kisline modrc galice zelo razširjeno sredstvo. Pa tudi v krajih, kjer imajo apno na razpolago, jo uporabljajo, ker je priprava škropiva zelo enostavna in hitra, posebno zaradi dejstva, ker imamo dve popolnoma tehnično čisti snovi za sestavo škropiva. Zato tudi dajejo temu škropivu, ki ga imenujemo burgundsko brozgo, prednost pred bakreno apneno ali bordoško brozgo in to zaradi tega, ker ne vsebuje burgundska brozga nobenih drobcev, ki bi ovirali škropljenje s tem, da bi zamašili razpršilnike. Škropljenje samo je torej v tem pogledu nemoteno. Nadalje je tudi doziranje burgundske brozge enostavneje, ker imamo v prometu že točno odtehtane množine sode za praktično uporabo, medtem ko moramo nri pripravi bakreno apnene brozge šele apno odtehtati, kar se pa le redko dogaja. Tako tudi ne pripravimo vedno zanesljive brozge. Posledica take površno pripravljene bordoške brozge pa je opalenjc in vžigi na trsnem materialu, kar je zvezano tudi z izpadom pridelka, ker se ni mogla trta normalno razvijati in je utrpela radi uničenja listov na presnavljanju. Pripravimo pa 1 % no burgundsko brozgo enostavno na sledeči način: V večji posodi raztopimo v 50 litrih vode 1 kg modre galice, v drugo manjšo pa počasi sipamo v 50 litrov vode 475 gr sode tako,' da se med mešanjem raztopi prej, ko sede na dno. Pri nas je v rabi, Solvaj soda, katero uporabljajo vinogradniki s prav dobrim uspehom. Nato vlivamo v tankem curku med neprestanim meša njem zmesi raztopino solvay sode v raz toptno modre galice. Tako pripravljena brozga je uporabna za škropljenje. Pri pripravi brozge ni treba nobenega sita ali kaj sličnega za < prečiščenje ali precejanje zmesi, ker je soda kot žc povedano, čista brez vsake primesi in ne povzroča usedlin ali gošče v brozgi, kar je velika prednost te brozge. V kontrolne namene radi pravilne nevtralizacije kisline modre galice ne rabimo ne be lega fenolftaleinovega pa tudi ite lakmu sovega papirja, ker je kemičen sestav vedno enak. Nevtralnost škropiva torej ne moremo ugotavljati z reagenčnim papirjem, ker nastaja med reakcijo prosta ogljikova kislina (COs). Pri burgundski brozgi imamo torej opravka z zmesjo dveh kemičnih snovi, ki sta proizvod tehnično industrijskega izvora. Pravilno pripravljena brozga je slabo alkalična zmes, ki se dobro prime na listju in zelenih dolih trsja, pa tudi na drugih rastlinah n. pr. krompirjevki. Vžigov no povzroča tudi na najnežnej-ših organih, kar je za vinarstvo zelo važno, ko vendar z bordoško brozgo večkrat opalimo trsje. žadttje vesii Tudi v Avstriji zbirajo „Judaica' DUNAJ, 15. maja. Veliko pozornost je zbudila okolnost, da je avstrijski glavni državni arhivar prof. dr. Bittner, odpotoval v Nemčijo, da nastopi na nekem zasedanju skupno z znanim protižidov-skim ideologom Julijem Streicherjem kot referent. V zvezi s tem se doznava, da se je avstrijska arhivska uprava priklju- čila nemški praksi z uvedbo posebnih seznamov Judaica, ki vsebujejo vse podatke, ki se nanašajo na židovstvo. Vodja oddelka za židovsko vprašanje v Ne’11 čiji dr. Grau je .ob priliki zasedanja v Monakovem izrekel dr. Bittnerju posebno zahvalo. BOMBE, GRANATE, KRI. PARIZ, 15. maja. Agentura Radio poroča: Pred Bilbaom je v teku krvava bitka. Baski so skušali v četrtek ponoči pre biti jekleni obroč generala Mole, in sicer s pomočjo motoriziranih oddelkov in šte- \ vilnih tankov. Zapadno Solube se je vne- J la krvava bitka, ki je trajala vso noč. Poskus prebitja se je ponesrečil ob straho-tivem topniškem obstreljevanju francov-cev, ki so jih podprli še bombniki in lovska letala. Na baskovski strani je bilo okoli 2000 mrtvih in ranjenih. V jutranjih urah so francovci prešli k protinapadu in so zavzeli višini Jaca in Polu. če bi se prebitje posrečilo, bi se morali francovci umakniti do Berme in Guernice. Ker jim pa to ni uspelo, so obe mesti obsipali z bombami. ITALIJA BI RADA PRIDOBILA NA SVOJO STRAN IBN-SAUDA. PARIZ, 15. maja. Napetost med Italijo in Anglijo prehaja deloma tudi na Francijo, kjer opazujejo z nejevoljo pojave v laški orientalni politiki. »Republique«, ki je sicer vedno kazala razumevanje za Italijo, piše, da ni bila Anglija kot največja pomorska sila po nikomur — iz-vzemški svoječasne načrte nemškega velikega admirala Tirpitza, — tako ogrožena, kakor po Italiji. 'Z laško intervencijo V Španiji je ogrožena tudi linija Oran— Marseille in Casablanca—Bordeaux. V Tunisu, Alžiru in Maroku se povsod čutijo laški prsti, kar kaže propagandistična prodaja listov v Damasku in pa poskus Italije, da pridobi arabskega kralja lbna Sauda na Svojo stran. ODSTOP GRŠKEGA NOTRANJEGA MINISTRA. ATENE, 15. maja. Grški notranji minister Maikaos je odstopil. Njegov naslednik je postal vpokojeni general Duren-kis. ČUDNA FRANCOVA NOTA. LONDON, 15. maja. Veliko presenečenje je zbudila nota generala Franca angleški vladi, ki jo je poslal preko henday-skega angleškega poslanika. V tej noti sporoča Franco angleški vladi, da so repu blikanci sklenili, da bodo potopili večje število angleških vojnih iariij, da bi P°' lem zvalili krivdo na francovce in p*1' dobili Anglijo še bolj na svojo stran-Franco odklanja odgovornost, dočim komentirajo v nekaterih krogih to noto tako, da se hoče Franco kriti v lastne oa' mene. JUTRI VELEVAŽEN RAZGOVOR ED^ —DELBOS. 5 LONDON, 15. maja. Z izrednim zanimanjem se pričakuje v tukajšnjih dipl0'1 matičnih krogih jutrišnji sestanek me» Edenom in Delbosom, ki pa se ne bo vrs« v Douning streetu, ampak v službene1'! stanovanju A. Edena Temu sestanku P pisujejo največji pomen. ^ Sv. tttedik fub Čitateljem »Večernika« bo še gotoV^ v spominu, ko so neznani rohomavhi "e' davno izvršili predrzen vlom v stanov"' nje šol. upravitelja Ivana Veliščeka . Sv. Barbari v Slov. gor. ter odnesli' vre nosti za 1000 Din. Ponoči od 7. na 8. m' pa je znana tatinska tolpa obiskala P napolnjen kurnik tuk. šol. upravitelja r-ženjak Franc-a ter je iz zaikljenjene* kurnika odnesla 7 najlepših plemen" kokoši čistokrvne štajerske pasme, * , tero si je oškodovani omislil in uveo . šele pred 1 letom. Dolgoprstnež je P, izvrševanju svojega posla manipuj* « silno tiho in previdno ker ga nifo slu niti stranke, ki stanujejo jedva pat » rakov od kurnika. Za petelina in k;oc ni maral; te je pustil snivati naprej, si je svojo malho napolnil, je vrata s v narejenimi ključi nazaj zaklenil^ in nom ga je odnesla temna noč. Suni je koj padel na domačega brezposeln postopača in velikega ljubitelja tuje > nme A. R., ki je po daljšem zaslisev svoje dejanje tudi skesano priznal, t peljan je bil v sodne zapore v Mat' t Želeti je samo še to, da bi na pristo. ^ mestu za svoje številne delikte preje' j(1 služeno in občutno kazen, ker ie ,nPse pričakovati ld edino v tem slučaju, bo tej »grdi obrti« odpovedal in P novo — pošteno življenje.« iski Naznanjam, da sem otvoril najkrasnejši restavracij Vljudno vabim cenj. goste in prijatelje, da obiščejo ta prekrase1^ Točim dobra vina in priznano najboljše tudi dobra domača kuhinja! Se priporoča ^ EMERŠIČ, restavracija „Sl Sprejmejo se tudi abonenti 1 »V e č e r n i k« Jutra eszzjM&Msm Mali oglasi Razno JEDILNE in spalne sobe. Jerane, politirane, pleskane tcr kuhinjske, najmodernejše opreme po tiajnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48 JOS. TICHY IN DRUG Koiices elektrotehnnično do dietje. Maribor. Slovenska ">• 16, tet. 27—56. Izpeljuje clektroinstaiacije stanovanjcih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev. Atencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaza do kon-prečnih cenah________________ POHIŠTVO 'astnega izdelka dobavlja po krajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizar-'ev. Vetrinjska ulica 22. na-^Proti tvrdke V. Weixl. 9-t UPETNIK OSKAR VV1STAN Koroščeva ul. 4 se priporoča. Gre na dom iu na deželo. 2480 ZA BIRMO ročiio torbice raznobarvne °U Din S*— naprej. Za potočnic ročne kovčeke, torbico Nahrbtnike itd. v veliki izberi 'n nizkih cenah priporoča lv. Kravos. Aleksandrova c. 13- __ 2508______________ SlADKORNOBOLNl POZOR! I dietični novi kruh izdeluje in' razpošilja pekarna RAKUŠA. Koroška cesta. 2513 ZA BINKOŠTI !feiboljša zabava z novim) fež-oin na novo urejenem vr 'u gostilne »Triglav« (Vol-Jer). Ramšak. 2539 POJEDINA KOZLIČKA v soboto, nedeljo in ponedeljek. Dobra topla in mrzla jedila, sveža domača močnata jedila, prvovrstna stara in no va vina. vsak čas pito iz sodčka, vrček Din 4.—. Lep senčnat, prahu prost vrt. — Koncert na plošče. — Za obilen obisk se priporoča Marica L1PUŠ. gostilničarka, prej Prav dobro okoliško ter ljutomersko VINO brez banačana se toči v gostilni »Prešernova klet« v Go sposki ulici. 2613 -rva hrvatska štedionica ZA PRAZNIKE v gostilni Šunko v Radvanju ocvrte piske s salato Din 20—, točijo se dobra domača vina in pivo iz sodčka. 2617 Lahajnar. 2580 Posest >N O ^ n >o o >u STAVBENE PARCELE z in brez gozda, lepa lega. velika izbira, tudi na odplačilo po Din 2800,— na prodaj. Vprašati Smolej, Zg. Radvanje. Hostejeva 2. 2535 PARCELA 500 m* velika v centru na prodai. Vprašati Vetrinjska 13. 2547 KRASNA PARCELA ob cesti, blizu kadetnice, m2 Din 7,— na prodaj. Gostilna Mautner, Zg. Radvanje. 255() ■Oostilr n na binkoštno nedeljo in , ponedeljek Kcmcert Ocvrle piške in talata Din 10' — , fini narezek. J: Vliudno vabi *2‘ l. H. Kolarič c r/j )U Ci O «J W k, >SJ p- bi) »TRIBUNA" F.BATJEL podružn. Maribor, Aleksandrova 26 KAM PA. KAM? Na binkoštni ponedeljek v gostilno »Hausampacher«. — Tam priredi gasilska četa koncert, licitacijo, majsko drevo. Domače dobro vino, domač kruh, klobase in meso. — Vliudno vabljeni! 2580 PRODAM TAKOJ HIŠO z dobro idočo gostilno, trgovino, mesarijo in trafiko, s sadonosnikom in vrtom v Vur bergu. Potrebno Din 100.000, Cena po dogovoru. Natančne informacije v Amerjevi gostilni Sv. Martin pri Vurbergu. 2561 DRUŽINSKA HIŠA. tri sobe, kuhinja, vrt in sado-nosnik na prodaj. Vprašati pri Zaradi preselitve HIŠA Z VRTOM ugodno naprodaj. Polovico v gotovini, drugo na obroke. Možnost takojšnje vselitve, Koroška c. 106. 2614 HIŠA novozidaua, v, prijaznem kraju. lepim vrtom na prodaj Din 28.000. Vprašati: Pobrežje Gosposvetska 56- 2021 Prodam 5 vrstna kromatična HARMONIKA s 140 basi ugodno na prodaj. Sokolska ul. 39 Studenci. 2523 Kupim ZA 14-KARATNO ZLATO plačam Din 29.— za srram, brilante in srebrn denar po najvišjih cenah. Kupujem za-stavljalne liste. M. Iiger-jev sin, Maribor. Gosposka 15. 1236 VZAMEM DVA GOSPODA sostanovalca na hrano in v vso oskrbo. Vojašniška ulica 3/1., desno. 2569 HRANILNE KNJIŽICE Spodnještajerske posojilnice, kupim do 30.000 Din. Ponudbe poslati na Vrisk Ivan, Ma ribor. Dr. Verstovikova ul. 4 A. 2519 Sobo odda SOBO IN KUHINJO ter opremljeno sobo oddam Naslov v upravi lista. 2584 DVOSOBNO STANOVANJE iščem v mestu. Točen plačnik. Marjan Gabrovšek. Maribor, poštno ležeče glavna pošta. 2602 SPREJMEM [jOSPODHNO v vso oskrbo. Vrbanova rilca 4. 261S AVOTORNO KOLO »Wanderer« (brez izpita) v dobrem stanju, poceni na prodaj. Naslov v upravi. 25.17 RADI PRESELITVE ugodilo na prodaj: mize, obešalnik, strojepisna mizica, bol niška miza, omara itd. Marijina uiica 10/11. nadstr., levo. 2543 HARMONIKA štirivrstna, troglasna »Kucler«, še nova, na prodaj. — Istotam sprejmem frizerja ali frizerko. SEME. frizer, Studenci. 2545 MOŠKO KOLO in radio-aparat na prodaj. — Studenci. Kralia Matjaža ul št. 45. 2548 Kovačiču, Studenci. Hrenova ul. 7, --2567 na KRASNEM VRTU, 'jfCz prahu, bo velika prire-'tev, k.ier bo igrala godba tek s®iiili delavcev. Letos zadnje f°mače koline, piške, dobra apljica, pivo v sodčkih. Sc priporoča gostilna »Mesto Huj« pod vodstvom M. Sei-lrta. Pobrežje, Tržaška cesta Mtiv. 7. 2541 Kavarna »promenada«-. ?"cvno ocvrte piške s sala-• Din 18.--, dobra kapljica l'1 Tscheligijevo pivo, vrček ii»H .1.. 2546 HALO! HALO! K.ie sc boste za Binkošti najboljše zabavali? V gostilni Karnčr »Bela zastava« v Studencih, kjer bo otvoritev vrta, priložnost za ples. vsako nedeljo koncert. Pristna štajerska vina, dober prigrizek. Za obilen obisk sc priporoča Edo KARNER._______________2590 DIABETIKI. V Vašem interesu je, da glede Vaše prehrane takoj javite z dopisnico Vaš naslov na: tt. Z. Anderle. spec. trgovina za živila. Maribor Gosposka ulica 20 2597 STAVB1ŠCA poceni, tudi na obroke -brežje. Sokolska 23. HIŠA V MESTU' z dvema parcelama na daj. Naslov v upravi Po- 2568 pro-Iista. 2589 DVODRUŽINSKA HIŠA na prodai. Studenci, Gozdna ulica 5. 2596 BOTRI IN BOTRE! Zglasite se po birmi v restav racija Senica. Tattenbachova kjer boste postreženi s priznanim silvancem in najboljšo kuhinjo. 2610 ŠTIRIDRUŽ1NSKA HIŠA 7. vrtom sredi Maribora Din 120.000. — Trgovska hiša. Gosposka ulica Din 520.000, — Enodružinske hiše in kmetska posestva od Din 15.000 naprej. — Gozdna graščina in veleposestva, hišice, vile, prodaja Posredovalnica Maribor, Aleksandrova cesta .33. 2599 KOLESA prvovrstnih znamk, in prima šivalne stroje na male obroke. Oglejte si v Studencih, Ulica Kralja Matjaža 20. 2566 PISALNI STROJ in trdo spalnico prodani. — Srečko Pihlar, Gosposka uli ca 5. 2577 MOTORNO KOLO B. S. A v zelo dobrem stanju na prodaj. Naslov v upravi lista. __ 2581 KOMPLETNA SPALNICA, politirana in zelo malo rablje na. z vložki, poceni na prodai. Naslov v upravi lista. 2591 LEPO OPREMLJENA SOBA solnčna in zračna, z razgledom na Pohorje in Kozjak, se odda. Uporaba kopalnice. Strossmajerjeva 28, II. nadstropje, 9. vrata. 2306 ODDAM PRAZNO SOBO. Trdinova 2. Melje, 2630 GOSPODA sprejmem na stanovanje. Cvetlična 35 vrata 6. 2619 SOBO S ŠTEDILNIKOM v Melju iščem. Naslov v upravi »Večernika«. 2544 CISTO OPREMLJENO SOBO ali dve z uporabo kopalnica oddani. Dr. Verstovškova ul. 6/II. nadstr., desno (Pokojninski zavod). 2555 OPREMLJENO SOBO z oskrbo ali brez oddam boljšemu gospodu. — Našlov_ v upravi lista. 2595 OPREMLJENO oddam takoj za Cvetlična lil. 23 2635 SOBICO Din 200-pritličje. Sobo išie SOBO, prazno, sončno in separirano iščem. Ponudbe pod »Uradnica« na upravo lista, 2570 Stanovame IZBORNO VINO od 5 litrov naprej po Din 6, Major Franjo Lochcrt. Meljski hrib 19. 2593 OFICIRSKA UNIFORMA, črna (gata), skoraj nova obleka za gospoda na prodaj. — Naslov v upravi lista. 2594 TRAJNI KODRI novi aparat, sa-i - maiy, v hiši zobozdravnici1 dr. Kaca, Aleksandrova _22. Jipd samo skozi vežo. 2562 , garancijo, lo" Maly. „ HALO! " nedeljo in ponedeljek vsi ■■ gostilno Žmavc (prej Po-W u .?)- kicr -se toči >zvrstaa .apljica. Otvoritev igrišča na 2563 K NEDELJSKI PECENKi ! TUDI DOBRO KAPLJICO. Pri Senici vTattenbachovi do bite že od enega litra naprej! izborni mozlavec po s Din- i 2611 ležalni stol 5!W* W jSWWW Pf ViP R. Z*Z O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranilnih vlog nad 55 milijonov Din - Rezervni sklad nad 11 milijonov Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od 3 do 5% Drogerija Ivan Pečar, Gosposka ulica 11.; Za Domlad za vsak denar pravilno protivrednost KARO V ■ ■ ■ cevln moški od Din ^38 “ naprej damski od Din ^22*" napre/ otročji od Din 39"" napre/ DRAŽESTNE NOVOSTI otroške oblekce klobučki majce dokolenke kratke nogavice ravnokar prisp e I e t. 260" Gosposka ulica Spomnite se CMDI 18, redni občni zbor MARIBORSKE TISKARNE D. D. V MARIBORU bo dne 31. majnika 1937 ob 10. uri dopoldne v pisarni ravnateljstva tiskarm, Maribor, Jurčičeva ulica. St. 4. DNEVNI RED: 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev bilance za leto 1936., razdelitev čistega dobička in absolutorij upravnemu svetu. 4. Volitev v upravni svet. 5. Volitev nadzorstvenega sveta. 6. Slučajnosti. Maribor, 10. majnika 1937. 2586 Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru Hinko Pogačnik, s. r. St. Detela, s. r. Glasovalno pravico pa občnem zboru imajo oni delničarji, ki najkasneje tri dni pred zborovanjem založijo delnice v ravnateljstvu tiskarne. UPRAVNI SVET Kupujte svoje po* trebičlne pri nailh inserentih» 1 '-1 - ■" „.i pnp gk| | m mm ;n drugi mrčes, ki vas nadleguje v vasi # I E N I V C stanovanjih uničuje g>esinsekcifski odd. M P Orožnova ul. 2/1» Maribor j Jamčimo za diskretnost in uspeh. Oii/mti/ika Momuuuia! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim danes d® | 15. maja restavracijo „HuuMotsIti jetolt" Opravilna številka IX I 841 /37-13 Draibeni oklic Dne 5. julija 1937 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: Cirknica vi. št. 9 (polovica) Cenilna vrednost: 31.110*25 Din Vrednost pritiklin: 1.887 50 Din, ki je že prišteta k cenilni vrednosti zemljišča Najmanjši ponudek: 20.740-34 Din Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se. opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX.« 2561 dne 26. aprila 1937. Moja skrb bo, da bom cenjene goste kar najsolidneje in najbolje t hitro postregel. Za restavracijo sem preskrbel najboljša jedila od M enostavnejšega do najfinejšega prigrizka. jf Upam, da si bom z nizkimi cenami in solidno postrežbo pride naklonjenost svojih cenjenih gostov. Za obilen obisk se priporoča FRANC MAJCEN, restavrate' in lastnik kavarne „Orient“ ______jj Opravilna številka IX I 606 Dražbeni okli« Dne 23. junija 1937 ob 11. uri bo pri podpisanem sodi* v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: Sv. Magdalena vi. št. 795 Cenilna vrednost: 138.591 •— Din Najmanjši ponudek: 69.29550 Din ^ Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri so * ^ najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, slh,0(jo se jili ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. hj, ^ V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nau‘ uradni deski sodišča. Okraino sodišče v Mariboru, odd. *" as« dne 21. aprila 1937. . , , A ninAn v laifni novi paiatl na oglu Centrala: MARIBOR qo»po»n#-sio*an»ite uh c« RAN UNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Naj bol/ varna naložba danarja. ter lamii *m »log« pri laj hranilnici Dravska banovina s telim smof»m prmmoimnlmm in * w “■""j ... 11,11 | w Sprejema Podružnica: C E L J EjAiSuSil^i Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREpT Za inseratnt del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. predstavnik ravnatelj STANKO DE 1 ELA, vsi v Mariboru.