Stav. 161 {Posamezna Številka S vinarje*.) V Trsta.» MdiUo M. JunUa IMS teln Ik SUHI. Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah ta praznikih. — Uredništvo* Ulica iv. Frančiška Asiskega št 20, L nad*r. — DopM na] M pošiljaj® aredništvu. — Nefrankirana pinna se ne sprejemajo, rokopisi se ne vvacajfe _ izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik konsorclj lista .Edinosti". — Tisk Uskarne .Edinostivpisane zadruge z omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asišk^a št. 20. — Telefon uredništva in upravi It. 11-57. — Naročnina znaSa: Za telo leto K 31*20, pol leta K 15*60, M jnesece K 7 80. za nedeljsko Izdajo za celo leto K 6-20, pol teta K 3*60. EDINO Posamezna Številke po 8 vin., zastarel« 10 vin. Ofhut se računajo m v Brokosti ene kolon«. Cane: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po vtp osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov na po SO vid oglasi v tekstu Usta do p« vrst K 20.— ; vsaka nadaljna vrsta K 3.—. Mal_ Oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema lns«ratui oddelel »Edinosti". Naročnina In reklamacij« s« pošiljajo upravi Usta. Plačuje m Izključno le upravi .Edinosti-. Plača In toii se v Trstu. Uprava in inseratnl oddel«! te nahajata v uLsv. Frančiška As. št. 20. Poštnohranilnični račun št. 84l.'J53, MZNJl AMDM POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 15. (Kor.) Uradno se razglaša: Danes ziutraj ie narastel topovski ogenj v več odsekih jugozapadne fronte do velike sile. Na albanski fronti so se včeraj vnovič z zastavitvijo rezerv izvedeni napadi Francozov severo-zapadno Slnapremte izjalovili. Načelnik generalnega štaba. DUNAJ, 15. (Kor.) iz vojnega poročevalskega stana se javlja: 15 junija zvečer. Naše armade so danes dopoldne pravtako na visoki planoti Sedmih občin, kakor tudi preko Piave vdrle v sovražno ozemlje. Doseda} došla t oročila javljajo 10.000 ujetnikov (Italijanov, An-*. ležev In Francozov). Plen na topovih ie znaten. NEMŠKO. BEROLIN, 15. (Kot.) Veliki glavni stan Javlja*. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Živahno poizvedovalno delovanje. Jugozapadno Merrisa smo ujeli nekaj mož. Močni ?unk! sovražnika ob Ancri so bili odbiti. Topovski :n minovški boji so oživeli Zvečer na obeh straneh Somme. — Armada nemškega cesarjeviča: Jugozapadno Noyona le bilo pehotno delovanje omejeno na krajevne bojne akcije. Topovski boj je popustil na sili. Južno Aisne ie bilo pehotno delovanje povečano. Večkratni delni napadi, ki jih je izvršil sovražnik proti našim črtam v gozdu VII-•ers Cotteretu, so bili odbiti. Število ujetnikov iz zadnjih bojev južno Aisne je narastlo na 48 oficirjev in preko 2000 mož. Poročnik Udet je izvo-ieval 30« poročnik Kirscbstein 25. in 26. letalsko zmago. Vzhod. — Eichhornova armadna skupina: OkoH 10.000 mož močne ruske tolpe, ki so se, prihajajoč Iz JeJska, izkrcale v zalivu Mijuše na severni obaii Azovskega morja in prodirale proti Tagaiirogu. so bile uničene. Oddelki sovražnika, , ki s« poizkušali pobegniti na čolnih in splavih, so bli uničeni v vodi. Prvi generalni kvartirinoisfer pl. LudcndorfL - TURSKO. CARIGRAD, 14. (Kor.) Iz glavnega stana se !>oroča: Palestinska fronta: Sovražnik je obstreljeval naše postojanke vzhodno Jordana; mi smo uspešno odgovarjali. Nov napad upornikov na progo v liedžasu med Džuruiom in Aneze je bil izjalovljen. — Vzhodna fronta: Vsled prodiranja Angležev v Perziji smo v svrho krilnega varstva zasedli vzhodno Urmijskesa jezera Tebris. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 15. (Kor.) Naši podvodniki so potopili zopet 20.000 ton in sicer med drugim dva globoko otovorjena blagovna parnika po 6000 in 4000 ton in parnik »-Lucellum« z oljem. Na angleški ribiški ladj! »St. John« smo uplenili en top in vojno zastavo. Poveljnik, en strojnik in en mož so bili ujeti. Asqui4k o položaju. Novi angleški vojni krediti. LONDON, 14. (Kor.) Reuter poroča: Asquith je imel danes v Londonu govor, tekom katerega je izvajal: Od zadnjega tedna v marcu so morale aliirane Čete proti številno močnejšemu prodira-jočemu sovražniku in večinoma z neugodnimi pogoji trdovratno braniti vsako miljo zemlje. Francozi, Amerikanci in Angleži so dokazali enako neumorno žilavost in enako lojalno bojno tovarištvo. Asqi!ith ie spominjal na to, da je bil začetkom vojne položaj enako resen in da se je takrat zdelo, da se uresniči ena največjih nevarnosti, ki pa Je bila odvrnjena potem z genijalnim? in drznimi defenzivnimi udarci. Nemci so nc samo z govori in potom časopisja, ampak tudi z lekcijo, ki so jo dali Romuniji in Ukrajini, dokazali, da bi bila njihovu zmaga smrtna obsodba za vse demokratične iJeale. Angleška država ima nič manj kakor cedem milijonov mož pod orožjem. V prihodnjem tednu bo parlament dovolil vojne kredite, ki se bližajo svoti 7 milijard funtov. Imeti moramo pred očmi vedno bistvene cilje, ki smo jim svojevoljno posvetili vsa pomožna sredstva v trdnem prepričanju, da bomo zmagali. WiIsou povodom obletnice izkrcanja ameriških čet v Franciji. \YASHINGTON, 14. (Kor.) Odgovarjajo na neko depešo predsednika Poincareja povodom obletnice izkrcanja prvih ameriških čet v Evropi opozarja predsednik Wilson še enkrat na to, da je namen Združenih držav, da bodo pošiljale tako dolgo moštvo in materijal v Francijo, dokler ne bo le začasna neenakost bojnih sil popolnoma odstranjena. Le z zmago se zamorejo urediti svetovne stvari na podlagi trajne pravičnosti in trajne pravice. PODLISTEK. Pustolovcev! zapiski. Roman. Iz francoskega prevedel A. R, XXVIII. ^ Baronova ljubezen. Hanibal jo omolknil in pogledal na uro, ki je Stala na črnem mramornatem podstavku. Kazalec Je kazal-četrt čez polnoči. — Moj Bog, gospod baron, — je dejal potem, — govorim in pripovedujem že skoraj poldrugo uro. Kako sem vas moral mučiti in dolgočasiti s svojim pripovedovanjem. Toda upam, da ne pozabite, da ste sam želel tako. — Dragi moj, — je odgovoril gospod de Mau-bert, — ravno nasprotno. Hvala vam, kajti poslu-5al sem vas z vedno večjim zanimanjem in vaša pripovest se mi je zdela pravcati roman. Poslušal bi vas vso noč. — Predober ste, gospod baron, in sera pa že tudi skoraj pri koncu. — Tem slabše. — Tem bolje, prosim. Skoraj Sest tednov sem živel, skoraj kakor bogataš. Izpopolnil sem si svojo garderobo, najel sem si voz, zahajal v gledališča, jedel dobro in posečal hareme. Skratka, V„Odrekal se nisem ničemur. DELNA MOBILIZACIJA V RUSIJL MOSKVA, 14. (Kor.) Sovjet ljudskih komisarjev ie odredil delno mobilizacijo v Rusiji. V guberni-jah Simbirsk, Saratov, Samara, Ufa, Orengrad, Jekaterinburg, Tobolsk, Tomsk, Ektag, Altaj, Tur-gaj, Akmolinsk, Semipaladinsk in v kozaških ozemljih Sibirije so poklicani pod orožje vsi moški letnikov 1893 do 1896, ki so delavci ali kmetje in niso zaposleni v kakem obratu ali kot dninarji ali kako drugače. Izvedba te naredbe, kakor tudi objava in natančnejša ureditev izvedbe je poverjena ljudskemu komisarju za vojne stvari, Trocke-mu. Neka nadaljna naredba odreja razpust oddelka »Rusija« češko-slovaškega Narodnega sveta. Vse premoženje, arhivi in inventar tega oddelka preidejo v posest češko-slovaškega oddelka ljudskega komisarijata za narodnosti. Tej naredbi je priložena polasniiev vzrokov, ki so bili pri tem merodajni. i "■ ■■ ■■ ■ ■ ■ - ■ Ameriška živila za Špansko. MADRID, 14. (Kor.) Listi objavljajo sledečo ofi-cijozno noto: Španski poslanik v Washingtonu je v smislu vladnih instrukcij rekviriral v severo-ameriških pristaniščih nahajajoče se sovražne ladje in sicer v svrho prevažanja za špansko določenega blaga, katerega izvoz je ameriška vlada že dovolila. Novi pariški vojaški guverner. PARIZ, 14. (Kor.) General Guillaumat, poveljnik orijentske armade, je bil na mesto Dubaila imenovan za pariškega vojaškega guvernerja. Rajhstag. BEROLIN, 14. (Kor.) Državni zbor je v drugem čitanju odobril vojni proračun. Francoski senat. PARIZ, 14. (Kor.) Senat je sprejel posamezne člene finančnega zakona. Sklepi ukrajinskih poslancev. DUNAJ, 14. (Kor.) Na seji ukrajinskega parlamentarnega zastopstva je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva z ozirom na najnovejše sklepe Poljakov kot predpogoj za politično sodelovanje Ukrajincev v poslanski zbornici zagotovilo inerodainih faktorjev, da bo mirovna pogodba v Brestu Litovskem izvedena do pičice in da bodo zahteve ukrajinskega naroda v Avstriji glede ustvaritve posebne ukrajinske kronovine izpolnjene. Odobritev od Poljakov stavljenih pogojev bi prisilila ukrajinsko parlamentarno zastopstvo v najstrožjo opozicijo. PARLAMENTARNE STVARI. Pieoarna seja zveze nemško-nacijonalnih strank. DUNAJ, 14. (Kor.) Na plenarni seji zveze nem-ško-naci]onalnih strank je bila soglasno sprejela resolucija, v kateri izraža zveza najprej zahtevo, da je treba v svrho dosege zmagovitega miru združiti vse sile in s skrajno energijo uničiti vse poizkuse razkrajanja države. Resolucija obžaluje najnovejši preobrat na poljski strani, ki ovira zbornico, da bi dovolila državi za končanje vojne neobhodno potrebna sredstva. Ako se stališče drugih strank, zlasti Poljakov, ne izpremeni, bo državi, kar potrebuje, zagotovljeno tudi brez parlamenta. S podpffro nemško-avstrijskega naroda bo država vztraiaJa. dokler ne pripravi razvoj zunanjih dogodkov pot sporazuma s slovanskimi narodi. Ako bi bilo vsled krivde nekaterih strank delovanje državnega zbora prekinjeno, naj porabijo Nemci in vlada ta čas ne samo za to, da store vse, da odpomorejo stiski treuotka, ampak tud!, da pripravijo politiko prihodnje dobe, ki naj bi združila vsa plemeni te države k skupnemu delu in skupnim uspehom. Nato je bila soglasno sprejeta resolucija "gospodarskega značaja, ki za slučaj, da bi bilo zasedanie državnega zbora neplodno, poživlja vlado, naj takoj izda potrebne gospodarske odredbe. Glede gospodarskih odnošajev z Nemčijo se izraža rcsolucija sledeče: V težavnem času preizkušena gospodarska skupnost zveznih držav, ki je dosegla pri pogajanjih na vzhodu tako sijaine uspehe, nas upravičuje v zahtevi, da naj se gospodarska skupnost obeh držav monarhije z Nemčijo poglobi in izgradi, da se za vedno doseže enotno gospodarsko ozemlje. „Lavoratore" In JugoMja. Na moj članek v Edinosti od pretekle nedelje je odgovoril Lavoratore v številki od 11. t. m. z daljšim polemičnim izvajanjem, nadovezanim na prevod mojega članka. Tudi ta prevod ni bil točen. To povdarjam, ker hočem zabraniti, da bi veljalo za priznano kakor od mene rečeno, česar nisem izrecno priznal. S tem namenom, z nobe- — Cisto prav, kajti uživanje je namen fivljenja, vsaj edini namen, ki ga pojmim in odobravam jaz. — Da, toda mojih štiritlsoS frankov je zelo hitro izginilo ob takem življenju. Ko sem imel samo še petindvajset cekinov, sem si dejal, da je čas, da si zopet napolnim svojo mošnjo, in sem se vrnil v št 113. Toda moja rečna zvezda je izginila. Zapustil sem igralnico brez denarja. Prihodnji dan sem odpustil voz, prodal uro in del obleke ter šel zopet igrat. Izgubil sem zopet, toda upanja pa nisem izgubil. Prodal sem še ostalo obleko in obdržal samo ono, kar sem imel na sebi. Preselil sem se iz svojega prijetnega stanovanja v majhno luknjo in sem zopet šel igrat. Izgubil pa sem tudi tokrat. Šel sem v Temple, prodal novo obleko, ki sem jo imel na sebi, in neki starinar mi je poleg obleke, ki jo imam sedaj na sebi, dal še dvajset frankov. To je bilo nekako pred osmimi dnevi. Hitel sem zopet v igralnico in sem s svojimi dvajsetimi franki priigral deset cekinov. Ta teden mi le še šlo in nisem ne dobival ne izgubljal. Snoči pa sem končno, ko sem prišel v igralnico, našel vse navzoče silno razburjene. Rdeča je prišla že dvajsetkrat zaporedoma. Mislil sem si, da se mi sreča zopet smehlja, In stavil sem vseh deset cekinov na črno. Toda rdeča je prišla zopet enoin-dvajsetfč, in. ostal sem brez beliča. Sel sem domov. Davi pa je prišel k meni moj gospodar in je^ te val, da naj m« plačam stanovanje za en t^- niin drugim, sem tudi v "prejšnjem članku pisal, da Lavoratorov prevod poročila Edinosti ni bil točen in da to poročilo samo ni bilo do besede veren posnetek govorov, Id so se govorili na zborovanju v Narodnem domu 30. pret. m. Lavoratore me je pa razumel, kakor da sem hotel s povdar-janjem netočnosti poročila Edinosti — na netočnost prevoda ne reagira — kaj popraviti ali preklicati. To nesporazumljenje bi bil iaz morda preprečil, ko bi bil podrobno označil posamezne netočnosti, a za to je manjkalo časa, prostora in potrebe. Bistveno ca navzočno diskusijo ie bilo vendar samo to, da sem res proglasil kot našo zahtevo, da naj Trst z vsem vzhodnim jadranskim obrežjem od soške ravni naprej pripade Jugoslaviji, in da sem pa obenem tudi res pov-darjal, da hočemo svoje zahteve uresničiti potom sporazuma. Sedaj vidim, da sprejema Lavoratore to formulacijo kot nekako ublažitev tistega, kar sem govoril v Narodnem domu, in posebno, če se ne motim, kot preklic mojega izreka v sklepnem govoru, ki se je po poročilu Edinosti, v tej točki vsaj bistveno vernim, glasil: »Danes smo tržaški Jugoslovani postavili mejnik in sicer dvojen: v prostoru in času. PovedaH smo brezdvomno, da Trst in vsč Primorje pripada k Jugoslaviji in da v tem ne poznamo nobenega kompromisa. Postavili smo pa mejnik tudi v času In to na izrazit način, ko smo od boriteljev za avtonomijo postali kulturen narod, ki se bori za svojo državo«, — dočim se to v Lavoratorovem prevodu Čita takole: »Oggj noi Jugoslavi di Trleste ponemmo un duplice monumento, nello spazio e nel tempo. Enunciammo risolutamente che Trieste e tutto il Litorale appartengono alla tnadre Jugoslavia, e in cio non conosciamo compromesso di sorta con alcuno. Da guerrlerl(!l!) cl trasformammo in altrettanti paladlnl della cIvlltžL« Res je, in to ponavljam tudi danes, da v vprašanju pripadnosti Trsta in vsega vzhodnega jadranskega obrežja odklanjamo, oziroma (ker se o tem še ni formalno sklepalo), da moramo odklanjati vsak kompromis. Toraj ga vidite nacijonalista, pohlepnega, kapitalističnega, imperialističnega šovinista! slišim, kako mi sega vmes prijatelj Lavoratore. Prosim malo potrpljenja. Će pustimo na stran ožji, tehnični pomen besede »kompromis« kot razsodiške pogodbe, se ta beseda vsaj v slovenščini kakor v nemščini rabi v navadnem govoru za označbo takšne sporazumne ureditve kakega spora ali vsaj interesnega na-sprotstva, pri kateri vsaka stranka nekoliko popušča. V italijanščini itna| morda »compromesso« širši pomen, nekako kakor sporazum aH pogodba vobče. In zato bo morda v italijanščini primerno in točno prestavljeno, če se za nemški »Verstfm-digungsfriede« ali za slovenski »mir na podlagi sporazuma« pravi »pace dl compromesso«. Iz tega pa ne sledi, da se tudi. v slovenščini iir nemščini sami smeta zamenjavati oba izraza, sporazum (VerstSndigung) In kompromis. Sporazumna ureditev je nasprotja nasilne ureditve, kompromisna ureditev je* pa takšna sporazumna ureditev, pri kateri vsaka stranka nekaj popušča. Kompromis je mnogokrat neobhoden za sporazum, a odklonitev kompromisa, če onemogoča sporazum, š£ ne pomenfc da stopa na njegovo mesto nasilje. O kompromisih, ne samo sporazumu, med Italijani in Jugoslovani se bo lahko govorilo in se bo moralo govoriti, ko bodo na tapetu vsa vprašanja, ki se imajo urediti med tema dvema narodoma; a vsakemu od njih mora biti na prosto dano, da že v predidoči diskusiji ozuači tiste točke, v katerih ne more popustiti. Ali se s tem zapuščajo tla sporazumnega pogajanja, in ali je s tem že zanikana resna in poštena volia do sporazuma? V ostalem ne bi tega, da ne verjame naši trdni volji, priti z Italijani do sporazumne, ne pa nasilne ureditve našega mejnega vprašanja, še toliko zameril Lavcratoru, kakor mu moram zameriti tisto strašenje — tudi na to se je nanašal očitek predvojne frazeologije — z našim imperijalizmom in z našimi nasilnimi tendencami, kakor da bi se sploh mogle uveljaviti (Pur di spimtarla su Trieste, il nazionalisino sloveno dichiara cosi di essere pronto a ricorrere anehe aila violenza, anehe alla soprana:', i one, anehe aH' estorsione con tro gli Ita-liani). Težko je odpustiti, da nas Lavoratore po štirih letih vojne smatra za iako zaslepljene, da bi se zanašali n^ silo (kakšno silo?), a še težje, da se dela, kakor da bi se te sile zares bal za naše uboge sosede. Katerim najvišjim človečanskim ciljem naj služi osvoboditev narodov in sporazumna ureditev njihovih medsebojnih odnošajev, mislim: da ni predmet navzočne diskusije, in zato menim, da mi ni treba odgovarjati na oni del Lavoratorovega izvajanja, ki je z njegovega socfjalističnega stališča povsem primeren in vsega upoštevanja vreden. Naj pa den naprej. Ptosil sem ga, da naj počaka, toda pokazal ml ie Trata, šel sem. Bil sem lačen, a nisem imel kal Jesti. Dan je minil, toda ne mogel bi povedati, kako, kajti zavedal sem se le napol, kaj sem delaL Hotel sem iti k Jcann PauTu, toda to sramotno flvljenie, v katerem se ml je obetala ječa in morda celo tndi še morilni oder, ml je vzbujalo strah In grozo. Na drugi strani se pa nisem mogel odločiti, da bi potem, ko sem nekaj tednov živel tako imenitno, zopet prodajal proti-znamke ter nosil jopič In čepico. Rajši smrt, sem si dejal, is mol sklep je bil kmalu storjen. Zveče-rilo se je. Hotel sem še zadnjikrat pogledati vse dražesti in omame sveta, ki sem ga mislil zapustiti za vedno, in sem šel zato še enkrat v pa-Iais RoyaL Ostalo pa veste, gospod baron. Zaustavil ste me na pragu smrti, in zato vas vprašam seda): Kaj nameravate storiti z menoj? Baron mu je odgovoril z resnim liceflt, a zelo ljubeznico: — Na to vprašanje, dragi moj imam odločen odgovor. Slučaj vas mi je poslal, in vzeti vas hočem za sina, ki ga mi je odrekla ljubezen. Odpreti vam hočem na stežaj vrata v srečno in u-živanja polno ilvljenje, navezati vas hočem nase z vsemi vezmi In hvaležnostjo ter vam biti več, kot pa je oče sina* kajti v meni ne najdete strogega in čmernega nravstvenega sodnika, temveč vedno prezanesljivega prijatelja in zaupnika. MoJa mošnja vam je od danes daije ua razpjlago, Lavoratore v ostalem praša tiste jugoslovanske socijaliste, ki ne živijo med svojimi sorojaki tako topo in brezčutno kakor, rekel bi, v občudovanje svoje popolnosti zatopljeni evnuhi, nego ki čutijo s svojim narodom, naj praša njih, ali zares ni emancipacija slovenskega naroda v smislu naše deklaracijske politike prvi predpogoj, da se tudi slovenski delavec dvigne iz sedanje materijalne in duševne svoje tlačenosti. Na moje vprašanje, okoli katerega edinega bi se imela vrteti navzočna diskusija, namreč do kam bi smela po Lavoratorovem mnenju z italijanskega stališča segati Jugoslavija, odgovarja Lavoratore z nedoločno irazo. Kdor pozna narodnostne In druge za odmejitev dveh teritorjev me-rodajne razmere naših krajev, ve, da ne zadostuje reči, da naj sega Jugoslavija samo do tam, do kamor bivajo izključno ali pretežno Jugoslovani. Ce bi bil Hamburg od pamtiveka naseljen izključno po Angležih alt če bi bila Genova starodavna francoska naselbina, ne bi se vendar že s tem samim argumentom mogla uspešno zavrniti zahteva Nemcev in Italijanov, da se te dve mesti vtelesita njihovim narodnim državam. A Trst ni izključno, pač po večini, a ne pretežno Italijanski, je od Rojana do Skednja, v najožjem kolobarju, obdan od slovenske zemlje, da, z vsem novfm, večjim delom zgrajen na slovenskih tleh, in je v zadnjih narodnostnih naslagah od konca 18. stoletja sem ne več naslednik srednjeveškega municipija, nego proizvod ztenanjih*vplivov, a predvsem, kar se Razvoja zadnjih desetletij tiče, proizvod sistematične, v marsičem nasilne asimilacije slovenskega življa. O vseh teh vprašanih pozneje obširnejše, ko bo Lavoratore enkrat določno odgovoril, kod naj teče mela Jugoslavije napram italijanskemu narodnemu ozemlju. Vsem tistim nalogam, katerim naj služi Trst po Lavoratorovem naziranju, — in v bistvu ne more biti o teh nalogah nobene razlike mnenj —, bo Trst lahko služil vsaj enako,,če ne bolje, tudi če bo pripadal — namestun.pr. kakšnemu Deutschoster-relchu — Jugoslaviji v onem smislu, kakor si želimo Jugoslovani, ne v imperljallstični pohlepnosti, ne s pomočjo sile, t"' nego na pod- lagi sporazuma in pravice. Dr. Josip VVilian. 0 dogodkih o Prosi In o Jušo-\ Ml. I Dr. Henrik Turna je priobčil v »Lavoratoru« članek, ki ga podajemo v Slovenskem prevodu. Odgovor pride v torkovi »Edinosti* iz peresa drž. poslanca dra. O. Rybafa. Razprava v »Lavoratoru« med sodrugama Pittonljem in Puecherjem na eni strani in vedenje predstaviteljev Jugoslovanske socijali stične stranke na drugi, ml nalaga kot pripadniku te poslednje dolžnost, da preciziram svoja nazirania o deklaraciji z dne 30. maja 1918. Čehov-SIovakov In Jugoslovanov, kakor tudi o vedenju naše stranke napram temu predmetu. Usoda Trsta in ona Jugoslavije ste tako tesno spojeni, da ju ni možno ločiti, niti ne diskusije, ne političnega vedenja obeh socijalističnih strank, italijanske In slovenske izjavljam naravnost, da je stališče, ki je je zavzel sodrug Pittoni, povsem opravičeno: opravičeno, ako izhajamo od socijalističnega načela in taktike, toliko bolj za tistega, ki pozna dejanske okolnosti, ki obstoje na polju Cehov in na onem Jugoslovanov, in ki pozna zgodovino postanka obeh deklaracij z dneh 30. maja: češko-slovaške in jugoslovanske. Obe deklaraciji ste imeli svoje resnično izhodišča na konferencah v Londonu v aprilu 1917« na katerih so predstavitelji sporazuma sklenili Izjave skupno s poljskimi, češkimi in jugoslovanskimi nacijonalisti glede na formacijo narodnih, neodvisnih držav v etnografični meji, ne da bi razpravljali toliko vprašanje meja med bodočo veliko Italijo In ujedinjeno Jugoslavijo, kakor tudi vprašanje avtonomije svobodnega mesta Trsta. V zvezi s konferencami v Londonu — očlvldno inspirlraniml od visokih krogov — sta se tudi v Avstriji formulirali obe deklaraciji z dne 30. m^ja. To dokazujeta predvsem svobodno razpravljanje nacionalističnih strank, tako češke kakor jugoslovanske, in neovirana agitacija, ki jim je do voljena za bodočo češko slovaško in jugoslovan sko državo, ki ste v odkritem nasprotstvu z du alističnim zistemom v Avstro-Ogrskl. Socialistična stranka češko-slovaška je nastopila kot odkrita pristašica nacijonalističnega cilja velike teritorijalne češko-slovaške države, ki bi vsebovala tudi Nemce Češke, Moravske in Šle-zije, a ni imela ta stranka nikoli poguma, da bi povedala jasno in odkrito, da se opira izključno kakor tudi dobite po meni imetje. S tem pa, kar vam nudim, pa mislim, da vam dajem malo, kajti zahtevam za to vašo ljubezen, vso vašo ljubezen. Ali mi jo hočete nakloniti? Baron je vstal in je zadnje besede izgovoril % povzdignjenim, strastnim glasom. — Da, da, — je odgovoril Hannibal, katerega je ta neobični In nepričakovani prizor genil do solz, — vsa moja ljubezen je posvečena vam. — Torej sin moj, — Je nadaljeval Maubert z velikim igralskim talentom — pridi na srce svojemu očetu! Hannibal je objel barona, in tako sta ostala dolgo časa trdno objeta. Mladenič se je brez postranskih misli vdajal radosti, ki je kipela v njem, na veselem prijaznem obrazu gospoda de Mauberta pa se Je mogel čitati izraz pikrega za-smeha in vražjega roganja. Delal pa se je, kot da si je obrisal iz levega očesa solzo, katere seveda ni bilo. Nihče bi si ne mogel predstavljati skupine Mefista in Fausta bolj satanski in bolj živo. Baron Je prvi prekinil svoje himbene ljubeznivosti. — Biti moraš silno truden, dragi moj sin, — je dejal. — Sem res. — Torej se odpočij. Jutri bova govorila dalje o stvari, zlasti pa o bodočnosti. (Dalje.) na samoodločbo narodov, in da bodoča češkoslovaška država se ne more nasloniti samo na narodno pravo brez ozira na zgodovinske meje. Njena taktika je bila povsem nacionalistična. Jugoslovanska nacijonalistična stranka pa ie že z »ljubljansko resolucijo« 1. 1909 proglasila ne samo pravice satnodoločbe treh narodov, slovenskega, hrvatskega in srbskega, ujedinjenih po istem narodnem čutstvovanju, marveč je tudi izrecno izjavila, da edina taktika za uresničenje ujedinjenja in ustanovitev svobodne narodne države, je mednarodno-socijalno demokratična. Še odločneje je stranka potrdila to načelo In to taktiko z »re-solucjio« v decembru 1917, v kateri je izjavila slovesno, da samo delavska internacijonala vsega kulturnega sveta more doseči popolno svobodo narodov, in s tem da je samodoločba narodov možna edino le na podlagi narodne ideje v najtesne-jem smislu besede, siremeče po Istem kot mednarodna ideja. Svoboda narodov in soglasje med narodi vsebuje sporazumno določitev mej med sosednjimi narodi, in potemtakem more le svoboden italijanski Trst določiti potrebne narodne meje med seboj in svobodnim slovenrfcim narodom. Agitacija Cehov in Jugoslovanov, ki se Je razvila na podlagi deklaracije od 30. maja, pa pre-korača za mnogo poim samoodločbe narodov, ker si Cehi prisvajalo zgodovinski teritorij Češke, Moravske In šlezije in si Jugoslovani prisvajajo ves teritorij od obal Adrlje, brez vsakega ozira na znamenito narodno bistvo, ki že tisočletja živi na tej zemlji, ne glede na svetovno pozicijo Trsta kot mednarodnega trgovinskega em-porija. Dokler se Češke in jugoslovanske stranke ne odločijo, da bi precizirale svoje stališče napram Nemcem In Italijanom, s katerimi skupno žive, dokler nacijonalistična agitacija Cehov In Jugoslovanov sega do skrajnosti šovenstva, nI nobenemu Iskrenemu socijalistu možno, da bi se udeleževal njihovih proslav deklaracij z dne 30. maja, ki ste v navskrižju z Izjavami svobode In samoodločbe narodov! In v slučaju neumestne udeležbe bo temu socijalistu kot predstavftelju delavske internacijonale v dolžnost, da se pač izjavi za popolno svobodo narodov in izlasti neoboroženih in zatiranih, a v isti čas bo moral Izjaviti na ves glas, da edino le mednarodni boj združenih delavcev vsega sveta, more biti mogočno sredstvo in v stanu, da doseže popolno svobodo človeka in žnjo popolno svobodo zatiranih narodov. Smatram za politično pogreško, ne Ie z gledišča socijalista, ampak tudi v interesu lastnega zatiranega naroda, da se je kak Golouh udeležil proslave Korošca kot jugoslovanskega predstavitelja majniškj deklaracije, in da kak Kristan in kranjski sodrugt, udeleževaje se nacionalističnih shodov, nimajo poguma, da bi odkrito rekli, da je ubrana pot zgrešena, in da edino le mednarodni boj revolucionarni in razredni, je v stanu doseči samoodločbe slovenskega naroda, da taktika ki jej slede udeležniki, je nacijonalistična In šovenistična ter da je v nasprotju s taktiko, predpisano po socijalističnih načelih. Izjavljam tudi, da bi bila velika socijalistična pogreška, toliko v interesu italijanske socialistične stranke Trsta, kot v pravem interesu italijanske narodnosti, morebitna udeležba Valentina Pittonija na slavnostih v Pragi. Sodrug Puecher pozna veliko premalo dvoumne politične okolnosti, ki nadvladujejo v čeških strankah in malo pozna vulkanična tla Prage, kjer nI možna iskrena in jasna beseda tnednarodno-re-volucljonarna. in kjer ie še manj možno upirati se šovenističnemu toku, ki deluje globoko v vsem češkem narodu. Sodrug Pittoni ima popolnoma prav, če pravi, da slavnostl v Pragi so morale zadobiti nacionalističen značaj. Slavnostl v Pragi Js priredila meščanska stranka, Kramara In Rašlna, in na slavnost so bili povabljeni le predstavitelli nacijonalističnih strank. Češke socialistične stranke so morale, iz notranjih političnih razlogov, prirediti posebno proslavo, preobrazivgf Jo v prilog značaja manifestacije zatiranih narodov. Šele v februvarju 191S. je Kramaf ustanovil svojo stranko, takozvano demokratično, izjavivši, da se mora bodoče politično gibanje vršiti v ljudski masi. Kranraf vidi v ljudskih masah kmetu, rokodelca in uradnika. Meni pa, da je veličina češke države odvisna od meščanov, industrijalcev, trgovcev in intelektualcev. Masa »malih Ijudij« jim mora služiti torej le kot podslava, ki bi morala biti v podlago usode bodoče češke kapitalistične države. Namene Kramafeve je doL>ro razumela toliko socijabiodemokratična stranka (Nemec), kolikor narodno-socijalna (Klofač). Ta poslednja stranka je bila ustanovljena v letu 1R97 kot odpor proti socialistični stranki, ki se Je Izjavila tedaj proti češkemu državnemu pravu, po-stavivši se brez pridržka na mednarodno podlago. Proti temu radikalnemu in mednarodnemu noji vtisi iz done volne. Spisal H. Jerkič. (Dalje) Završalo je tedaj po zraku — tisoč zlokobnih duhov; tisoč iantomov je zarajalo In se zakroho-talo dijabolično, da so zašklepetala okna in se lomili vrhi dreves in je angelj miru plakajoč zbežal iz goriškega raja. Burja je divjala ves dan in ni je pomirila noč, ni pomirila viharja, kJ je besnel v meni In odganjal od ležišča Morfeja, dokler ni potrkalo na okno jutro z rožnatimi prstki. Kakšno je bilo to jutro! Vse oblito z zlatom, vse prepojeno s ptičjim žvrgolenjem, vse tako mirno, da sem se čudeč vprašal: »Kam so izginili vsi težki glasovi, kam so Izginil« vse močne pošasti, ki so tulile skozi ozračje, da je stiskala groza vsa srca in ni nihče zatisnll trudnih očes? Temu dnevu |e sledil večer, ki ga ne pozabim nikdar. Sedel sem na klo-picl pod kostanjem in Boj, moj zvesti, dobri Bol, se Je stiskal k meni in upiral name svoje lepe to-mne oči, češ, kaj si danes tako zamišljen, zakaj me ne božaš in se ne pogovarjaš z menoj kot po navadi? Strmel sem v daljavo, proti Krnskim planinam, odkoder Je vel tako topel, tako mehak dih preko goriških livad, ko bi božala majčina roka spavajoče dete in mu šepetala: »Ne boj se, ne boj se, saj te čuva dobra mamica!* Polagoma Je vsta-al mesec in lil svoje srebro čez hrib in plan In razpel svoj mehki pajčolan čez gotlJ-kl raj, da bi * F Stran II. »EDINOST" štev. 161 V Trstu, dne 16. junija 1918. stališču je hotel Kloiač razvneli maso kmetov, rokodelcev in malih uradnikov, te nadaljna agitacija je vsled neprestanega Šovenističnega nemškega pritiska, in ob podpori vlade postala tako silna, da ie Češka socialistična stranka, da ohrani svojo politično pozicijo, morala preiti k separatizmu, to je, izjaviti se neodvisno od avstrijske taternaeijonale, ustanovljene in vodjene od leta 1889 po nemški socijalistični stranki. S to potezo |e češka socialistična stranka rešila lastne organizacije Industrijalnih delavcev, prepustivši »male ljudi« narodnemu socijalizmu Klofača. (Zvršetek prihodnjič.) Quod iicet loul, non llcet boni! Graška »Tagespost« je razpravljala te dni na prvem mestu o važnosti ljudskih shodov In narodnih svetov (volksratov). Izvajanja graškega lista so tem zanimiveja za nas, ker so značilna za razpoloženje naših Nemcev. Dajalo nam primer, kako naj bi bilo razmerje med narodi države, kakor si le mislilo in zahtevajo oni. Kako naj bi se razdeljevala dolžnost in pravica, kako naj bi eni le dajali in nič uživali, s drugi sicer tudi dajali, pri tem pa vse uživali. Kako naj bi se pri nas uzakonila in ustalila za vse Čase: dvojna mera! »Tagespost« ne piše sicer te besede Izrecno. Ali, 6e si vso prakso nemške politike In postopanje njihove Seidlerjeve vlade ogledujemo v luči teh Izvajanj, ie nam predoča jasno in izrazito nemški pohlep po državni uredbi, ki naj bi dajala Nemcem vso neomejeno svobodo gibanja In uveljavljanja, druge narode pa naj bi vezala na rokah in nogah. * Tagespost« Izvaja, kako Je Sttirgkhov absolutizem politično vzdramll nemško prebivalstvo k jHvemn zanimanju za javne stvari in za samoodločbo! Že tu se nam kaže kričeča neiskrenost. Dokler Je bil Stiirgkh §e živ te na oblasti, izvajal svoj absolutizem ter bagatelizira! parlament, tedaj nI ime! graški list nič proti temu. Se veselil se Je toga absolutizma In Je užival pri njem. Sedaj pa, ko leži mož v grobu In ne more več ne koristiti, ae škoditi, napadajo njegov absolutizem kot nesrečo za nemštvo, ker da Je politično »izstradal* nemštvo. V Izgled navaja, kako je cenzura ulto-vala nemško časopisje v okove. Mari samo nem-fcko? Ali ne tudi slovansko? In sicer ravno to najbolj. Dušenje našega časopisja pa ni prav nič vznemirjalo tenke vesti graškega lista. Pa kaj govorimo o minolostl, ko nam sedanjost tako krici! Mari ne kriče sedaj Nemci po najstrožjem postopanju proti Cehom in Jugoslovanom? Mari ne ustreza Seidlerjev režim tej njihovi zantevi z vso pokornostjo? Dokaz za to so pobeljene kolone po slovanskih listih dan za dnem. Kdo ne razume? Vladni aparat naj le davi Slovane, naj le duši slovansko časopisje! Naj le politično — pa tudi drugače — izstraduje slovansko prebivalstvo do obnenioglosti In narodnega umiranja! Zato pa naj z dovoljevanjem vse neomejene svobode nemštvu in njegovim glasilom kaže gvoTe — svobodo'.jubje! Svobodoljubie, kakor je specifično nemško svojstvo! Potem pa je »Tagespost* toliko lojalna, da izjavlja, da je avdiienca alpskih Nemcev »deloma« odpravila nemške »pomisleke«. Priznava torej: Seidlerjev režim se je postavil v Izključno službo Nemcevl »Tagespost« se veseli dalje na tem, da se je nemško prebivalstvo ^politiziralo«. To Je: ; začelo Je razgrajati in grometi na zborovanjih in Jrazpaljatt po časopisih nemško ljudstvo do eksce-isa. Ustanovili so se — se raduje »Tagespost« da--jje _ volksrati tudi v alpskih deželah in pospešu-•je se čut narodne skepnosti, kar naj dovede do močne organizacije. Ta misel da Je potreba časa. posebno pa sa bodočnost. »Bližamo se — citiramo doslovno — težkim časom, ki bodo teži, nego •so bili oni, ki smo Jih preživljali doslej, kajti boj 'za državno In narodiio ekzistenco Se davno nI iz ■ voJe van l To politično bedno stanje zahteva združenja vseh moči, vseh strank in vseh soplemenja-kov. To pa zahteva seveda tudi skupnega dela s i poslanci, ki so — naj jih že hvalimo ali grajamo t— na koncu konca vendar-le zastopniki ljudstva v parlamentu.« Vse prav, pravilno in pritrjamo. Samo menimo, ;da vse te resnicc veljajo tudi za slovanske narode 'v državi. A kako prakticiralo Nemci s »Tfcgespc jrto« vred ob vsakem najrahlejem pojavu v našem [taboru?! Tudi v našem ljudstvu se je zgodilo isto, Lkar v nemškem; tudi ono se je politiziralo; tudi lono se je začelo krepko oglašati s svojimi zahte-jvami; tudi v njem je oživel čut skupnosti; tudi jono se — zavedajoč se usodnosti časov in v skrbi 'za svojo bodočnost — pripravlja za odločno bor bo za svojo državno in narodno ekzistenco; tudi ono se je odloČilo za sodelovanje s svojimi izvo Učnimi zastopniki; tudi ono se zaveda, da so sedaj na dnevnem redu vprašanja, ki so življenske 'važnosti zanj. A kako reagira nemštvo na vse to. Vse take pojave Izrabljajo naši narodni nasprotniki v nem-Skem taboru na Imernalen način: za denuncijacije Ker zahtevamo za-se isto, kakor Nemci za-se, smo veleizdajice, Je naše gibanje nevarno za državno ! skupnost, izpodkopuiemo državo in pripravljamo >Bje pogubo! Celo pred prestolom so si oglasili takimi klevetami. Zahtevali so celo kar naravnost, naj se parlament izloči Iz političnega življenja edino zato, ker bi tam tudi slovanski narodi mogli zastopati svoje postulate, nastopati za svoje interese in odbijati zločinske klevete 1 Sploh vse naprave, ki morejo služiti tudi Slovanom, pa naj so tudi bitstveni sestavni deli ustavnega življenja, naj se (čeprav smo menda konstitucijonelna država) odpravijo, in ostanejo naj le tiste, ki morejo služiti le Nemcem. Pa res vidimo, kako se sedaj pri nas — ob glasni hvali Nemcev in po njihovi zahtevi — zasledujejo narodno in politično zavedni ljudje, se razpuščajo društva, plenijo in obu-stavljajo časopisi, prepovedujejo zborovanja, uvajajo mučne preiskave le na gole In morda naročene denuncijacije od strani perverznih in v narodu likvidiranih strani! In ker Je slovensko ljudstvo v soglasju s svojimi poslanci, niso ti poslednji — tako trde Nemci — pravi zastopniki ljudstva! Ce le možno, naj bi jih državna oblast pozaprla! Vse te drakonične odredbe se vidijo »Tages-posti« v najlepšem skladu z nje gori označenimi Izvajanji! Veliki borilci za svobodo, če naj jo uživajo le — oni sami! Za njih vso neomejeno svobodo do ekscesa brez nobenega ozira do čutstvo-vanja in pravice drugih. Za nas pa okove cenzure, sodnih preganjanj, kazni, ječ in bodi tudi ešal: sploh dušenje vsakega svobodnega diha. V to konstatacijo nas Je prisilila »Tagespost« s svojim člankom, v katerem se odraža vsa neiskrenost, zavratnost in perverznost politikujoče-ga nemštva. Pred vsem pa njihova sovražnost proti resnični svobodi. Kajti svoboda Je svoboda Ie tedaj, Če Jo uživajo vsi v isti meri. Zato so Nemci pravi profanatorji pojma resnične svobode. Dokler bodo oni diktatorji te strahovale! vlad, ne pridemo v državi do svobodnega življenja. In nič jih ne vznemirja pri tem misel, da s svojo politiko, posebno pa s svojo nasprotnostjo proti parlamentu, ubijajo pravice in Interese tudi nemškega ljudstva, da tudi njemu odtezajo Javno tribuno! Z eno besedo: zahtevajo, naj se življenje v državi uredi po tistem reku: Quod llcet lovi, non licet bovi! Kar Je dovoljeno nemškemu Jupitru — saj "čutijo se bogove — naj ne bo dovoljeno — slovanskemu volu! Pravice In dolžnosti, luč In senca, bremena ta uživanje: naj se razdeljujejo po dvojni meri. To Je sinteza njihovega narodnega In političnega razpoloženja. Kako dolgo še? O tem vprašanju naj bi razmišljali merodajni In z2to tudi odgovorni krogi! Kajti: tudi slovanski narodi so se politizirali, tudi oni se zavedajo svo-ib pravic, potreb in teže sedanjih časov! Naj razmišljajo in krenejo na druge poti, sicer bi moglo priti zlo, veliko zlo! V tej državi ne bo smelo biti Jupitrov in volov, ali pa države — da govorimo z besedo, ki imajo Nemci, sedaj vedno na jeziku, ne da bi cenzor reagiral — ne bo! Sluvencev, in da so sploh Slovenci, naj dokažejo i% zapisnikov zadnjega ljudskega Štetja. Nestrpnost nemških nacijonalcev do Slovencev se kaže v njihovih nasilnih sklepih proti slovenski duhovščini v močno jezikovno mešanem Celovcu, zlasti v sklepu celovškega občinskega sveta proti uredniku glasila koroških Slovencev; ti sklepi nasprotujejo ustavni zakonodaji o svobodnem gibanju državljanov. Opozarjamo vlado na nepregledne posledice, ki bi utegnile nastati, ako bi se sankcionirala ta politika sile nasproti političnim nasprotnikom. Najodločneje obsojamo postopanje vlade, ki pristransko prepoveduje Slovencem na njihovih lastnih tleh shode v obrambo svojih postavnih pravic, dočim dovoljuje Nemcem zborovanja tudi na slovenskem ozemlju. ga nihče ne motil v sladkem snu. Vse je bilo tiho fin pokojno in še slavček v bezgovem grmu je u-'molknll, prevzet tolike lepote — a kmalu zopet [so zadoneli njegovi glasi in vsplavali kot srebrn [zvončki v daljavo, da zlijejo svoje hrepenenje (mainikovo noč. Vzdramile so se vrtnice, da so za ; trepetali biseri v zaspanih glavicah in se čudili ičarobnim glasovom. Jasmin je odprl svoja jasna •očesca in zastrmel v to Čudovito noč in še celo glicinije so zganile na zidu svoje težke glavice in :ei šepetale; xKako krasna je nocoj!« A slavčkove >kmelodije so vrele tudi v sobe; tožile so in prosile ■ dokler sc ni odzvalo mehko in milobno in zahre ipenelo skozi okna v vrt: »Luna sijec----Plavali !So tihi clasovi k meni, ovijali se me mehko In ne 12uo tožili so In plakali, da mi je hotelo počiti srce neznanega koprr.enja, še neznane tuge. Kajti Do ; movina, ti me raniš, ti mi braniš, da ne more sr jce moje najti pokoja. Domovina moja draga, še j nikdar tako krasna, še nikdar tako ljubljena kot I nocoj! Kdo ti se te hotel okleniti za vedno, za 'večno in ne bilo bi je sile, ki bi me mogla kdaj J odtrgati od tebe, neskončno ljubljena. Kako bi ■hote! postat: gigant, s srditim ognjem v očesu, .bliskom in mečem v roki ,da bi z njim odganjal i sence, potuhnjene in pošastne, ki so vstajale i vseh krajev in stegale proti tebi svoje pohlepne nečiste roke! Kako bi hotel preliti svojo srčno kri . ko bi mogel z njo odkupiti vse solze in gorjč, k: Razne ©eiltRne vesti. Poslanec Conci objavlja v »Lavoratore« nastopni protest: Ker so me v raznih listih glavnega mesta tirolskega napadli precej ojstro ta sem postal predmet Javnih manifestacij, se obračam do uljudnosti tega si. uredništva, ki Je dovolilo gostoljubje raznim meni ugodnim člankom, naj objavi to-le mojo kratko izjavo: L Da mi ostane svobodno izvajanje mojega mandata, si ne puščam od nikogar kratiti pravice do izjavljanja naših tožeb radi krivic, ki se nam gode, kakor tudi smislu simpatij do prebivalstev, ki se jim godijo enake krivice. II. Ker me vzgoja srednje plasti InomoSke poživlja; naj odstopim kot namestnik deželnega glavarja, Izjavljam, da se nisem nikoli hotel smatrati kot zaupnik nemškega prebi valstva dežele, a Je manje nemškega prebivalstva Inomosta. Zato ae morem — odklaiuajoč tisto izjavo nezaupanja od nekompetentne strani — vzeti tega do znanja in izvajati kakih posledic. DL Ce mi pa deželni odbor tirolski Izraža svojo indignacijo in obžaluje, da me ne more izključiti iz svoje srede, ga ne smatram najmanje za pozvanega in avtoriziranega, da sodi o mojem javnem delovanju, posebno pa o načinu, kako izvršujem svoj parlamentarni mandat. Zato ne morem drugače, nego da odločno zavračam tisto manifestacijo ta se izrecno pridržujem nasproti njej pravico, da začnem zopet z izvrševanjem deželnoodborskih iunkcij v tistem času, v tisti meri in za dobo, ki jih določijo dogodki. Protest vodstva korlškšh Slovencev. Odbor »Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« Je imel dHe 10. t. m sejo, v kateri je razpravljal o položaju v državi in deželi in je soglasno sklenil sledečo izjavo: V polnem obsegu odobravamo sklepe zastopnikov slovenskih strank na sestanku v LJubljani dne 28. majnlka 1918. Pozivamo Jugoslovanski klub, da naj odločno nastopi proti brezparlamentarncmu m vsenemškemu kurzu sedanjega kabineta. Plame neč protest dvigamo zoper mistifikacijo o resnič nem položaju v deželi, ki jo je zakrivila koroška deputacija pred cesarjem. Izjavljamo, da člani de-outacije, ki so zastopali v Badnu koroške Slovence, niso bili od koroških Slovencev za to legitimi rani; po svoji politični pripadnosti ta svojem Javnem delovanju so ti gospodje najhujši nasprotniki tako mizernim, ker so dahnile nanje pomladne sanje smešek brezskrbnosti..... Počasi so se prelivale melodije otožne noeturne, solzile so se strmeč in tožile, in njihove solze so kanile v tiho noč, kanile so na cvetke, da so raztužene nagnile svoje glavice in plakale, plakale. Kanile so solze v slavčkovo pesem, da Je zavzdihnilo v bezgovem grmu in so utihnili srebrni zvončki ta so plakale skozi noč samo zamolkle elegije. Vedno bolj temne, vedno bolj tužne so se oglašale strune, kot bi dahnila vanje smrt svoj ledeni dih ta jim kli cala »memento mori«. In »memento mori« je odmevalo v tiho noč, šepetalo je v vrstah pogreb cev, ki so se vile pred menoj v brezkončnost obup in grozo v očeh, upalih, velih lic, in ki so plakale, plakale. Plakale so ta žalost ie vila Iz njih solza venec, brezkončno velik in krasen, kot ga ni še nikdo položil ljubljencu na krsto. Kajti brez končna Je bila ljubav ta brezkončna žalost, ki je rodila te solzČ — brezkončno ljubljena prekrasna deva, ki jim Je umrla — Domovina! Počasi se je pomikal sprevod dalje ta krvavordeče plamenice so ji gorele v zadnji pozdrav, veličastne in strašne, kot še niso svetile mrliču, ta veličastna in strašna je bila pesem, ki Jo Je spremljala na zadnji poti, močnejša od tuljenja viharjev ta strašnejša od gromenja neviht. Vedno dalje se je pomikal sprevod in ved^o bolj v daljo so izginjale brez-domovincev vrstfe. vedno medlejši je postal svit Slovensko realna gimnazija v Trsta. Nemške srednje šole so že naznanile dan vpisovanja ta sprejemnih izpitov; glede slovenske srednje šole pa imamo samo obljubo tržaškega namestnika, da vsekakor vsaj »aposlovalnl tečaji slovenske soriške gimnazije v Trstu, ni pa zagotovila, da se bo vpisovanje vršilo na vsak način tu v Trstu. To Je gotovo že mnogo, ali za večino slovenskih starišev tudi premalo: saj gre tu za bodočnost In eksistenco njih lastnih sinov. Nekaj nasvetov ta pojasnil bo zato gotovo vsem dobrodošlih. Slovenski učenci v slovensko srednjo šolo«. To bodi naše geslo ta to naj si zapomnijo vsi slovenski stariSI, zlasti oni takozvani višjih in srednjih krogov. V tem oziru ima naše delavsko ljudstvo več narodne zavednosti ta ljubavi. Slovensko srednjo šolo v Trstu dobimo gotovo In Jo moramo dobiti; način, kako Jo dobimo, in naslov, pod katerim nam jo dado, je važen le za one, ki imajo radi to večno zakulisno Igranje celo s šolskimi vprašanji. Naša želja pa le utemeljena, naša volja je trdna ta prepričanje o pravičnosti naše zahteve — zmaga! Konec naj bo enkrat za vselej naše malodušnosti to bojazni. Zavedajmo se svojih pravic ta svoje sile Zato pa slovenski srednješolci v slovensko srednjo šolo! Vaše število bo govorilo o naši moči in o naši narodni zavesti ter bo najboljši dokaz potrebe takega učnega zavoda. V tem šolskem letu imamo 216 dijakov na za-poslovalnih tečajih slovenske soriške gimnazije, 170 na nemški gimnazij! In redni gimnaziji in 127 na nemški realki, torej 543 učencev; gotovo več nego zadostno število za popolno samostojno slovensko srednjo 5olo. Letos se je vpisalo v L razred zaposlovalnih tečajev 116, nemške gimnazije 24, realne gimnazije 22, realke pa 40 učencev, skupno torej 202 učenca. To število bo s prihodnjim šolskim letom še višje. In dolžnost slovenska starlšev |e, da vplšeio svoje sinove v slovensko Solo. Tudi učenci drugega in višjih razredov na} prestopijo na slovenski zavod. Ali mi se ne smemo zadovoljiti s sedanjimi za-posl ovalnimi tečaji, zlasti ne ▼ njihovi sedanji obliki! Mi hočemo imeti in sahtevamo svojo lastno srednfo Solo, In sicer realno gimnazijo. V to šolo moramo pritegniti vie naše srednješolsko dljaštvo; in ker si ml moremo dovoliti ta nam tudi drugi faktorji gotov« ne bi privoščili luksusa, kakor si sa privoščijo Nemci, da si lahko izberejo med gimnazijo in realno gimnazijo nadomeSča gimnazijo ta realko. In to Je ravno re-moramo izbrati ono vrsto »ol, ki najbolje alna gimnazija. S prihodnjim lolsklm letom se lahko otvorijo Se trije nižji razredi, kajti prvi ta drugi razred gimnazije ta realne gimnazije se bistveno ne razlikujeta. In četrti razred se da morda tudi otvorit!, Ce se grščina takoj nadomesti z latalijanščlno ta se skuša ustvariti prehodna doba, morda na račun latinščine, ki Je ▼ prvih dveh razredih nI. In v večjem številu nr, nego Je to predpisano za redno gimnazijo. S tem bi imeli popolno nlilo realno gimnazijo; število učencev bi na podlagi letošnjih podatkov znašalo okoli 400. Realno gimnazijo pa moramo zahtevati tudi ta drugih vzrokov. Živimo v dobi tehnike in Industrije, v mestu trsovine ta obrti, in v takem mestu gotovo ni najboljša šola..... klasična gimnazija. Seveda ne odgovarja tudi realna gimnazija našim potrebam; ali, od vseh tipov srednjih šol je ta za nas ugodnejša, izlasti, Ce pomislimo, da Je od tretjega razreda naprej odkazano veliko Število ur drugemu modernemu Jeziku, v našem slučaju drugemu deželnemu leziku, — italijanščini. Z ustanovitvijo realne gimnazije pa bi bili rešeni tudi slovenski stariši težkega vprašanja: realka ali gimnazija? 'odzval povabilu, da se udeleži tega sestanka. Ko pa Je dospel popoludne v Nabrežino, so ga sprejeli z vestjo, da je okrajno glavarstvo v Sežani brzojavno prepovedalo sestanek. Ukloniti se je bilo treba. Namesto sestanka pa se je nekaj mož — duhovnikov, učiteljev županov in podžupanov — sestalo na privaten razgovor. O. Ivan Caharija je priobčil, da je sestanek prepovedan. Nato je posl. dr. Ryba? izjavil, da je prišel tem raje, ker Je Nabrežina silno trpela ca različne načine. ' " Vojaška uprava ni dovolj skrbela za red. In sedaj se ne meni za to, da bi se škoda popravila. Po zakonih poškodovanci nimajo pravice do odškodnine, če je Škoda nastala po sovražniku. Pač pa odgovarja vlada za Škodo, ki so jo napravile lastne Čete. Tu Je pripovedoval govornik, kako visoke svote so se priznavale na Tirolskem. A pri nas? Kdor zahteva, ni — zvest cesarju. Govornik le dajal nasvete, glede poti, po katerih naj prebivalstvo skuša priti do svoje pravice. Naj se ne zadovoljuje z Jeremijadami. Ce se nič ne doseže pri okrajnem glavarstvu, oziroma komisiji in namest-ništvu, pa treba iti do upravnega sodišča. Na pripombe, da so komisije cenile površno in le tam, kjer Je bila Skoda prav očividna, na vpra-šanje, ali ne bi bilo umestno da bi se županska zveza obrnila do komisije, in na poziv, naj Jugoslovanski klub zastavi vse svoje sile, da se pomore ljudstvu, ki ie trpelo največ, je odgovarjal dr. Rybdf: Qlavarstvo Je dolžno izdati vsaki stranki odločbo, da bo vedela, koliko so jej priznali. Zakon zahteva, da se sporazumno s stranko določi odškodnina. Na Tirolskem je tudi stranka dobila po en izvod zapisnika. Na razna vprašanja glede aprovizacije, posebno pa na pripombe g. Ivana Caharije, da so ljudje prišli domov na gola tla, da je velika veČina tistih, ki so bili v taboriščih, prišla brez vsega, da od tega, kar dala aprovizacija ni možno živeti, kako da naj obdeluje — In to se zahteva od njih, — ako nima hrane?! — Je odgovarjal dr. Rybar: V Trstu utegne biti za las bolje nego pri vas na Krasu. Ali verujte, da je povsod slabo. Vsaka treh primorskih dežel — Goriško, Trst in Istra — ima svojo komisijo. Na Goriškem je posebno slabo zato, ker dan za dnem prihajajo begunci, za katere ni preskrbljeno. Prihajajo tudi taki, ki bi ne smeli priti. Zlo je, da se mnogi niti ne prijavljajo, da komisija niti ne ve zanje. A ti morajo tudi živeti. Posledica Je, da se radi njih mora od-trgavati drugim od določenega kontingenta. Glavni vzrok zlu pa je ta, da res primanjkuje živil in da tu vsa uredba ni primerna. Ko je bila deputacija ki se je Je udeležil tudi govornik — na Dunaju, se ie uverila iz izjav ministra, da res nedostaje živil, da res nimajo. da v kraljevem Zagrebu sezidajo drugo ognjiiče narodne prosvete. In tudi naša bela Ljubljana čuti kakor sramoto, da je bilo njeno svetišče odvzeto Muzam, ter hoče to popraviti s tem da jih dostojno zopet uvede v hram, njim posvečen. Trst, ti krasni biser ob az'urni Adriji, ki se dvigaš ponosno in obetaš JugosIo"\ anstvu lepo bodočnost, tudi ti moraš vstati in se skušati dvigniti do svojih posestrim zlate Prage, kraljevega Zagreba. bele Ljubljane. Tvoj narod jugoslovanski je svesten, požrtvovalen, kulturen. V tvoji sredi naj vstane spomenik in dokaz našega napredk;-, na^e civilizacije, naše krepke volje do srečne, slavne bodočnosti. Naša dramatična umetnost Je skromno doslej gostovala v naših skromnih narodnih domovih. Pretesni so ji prostori, postali smo večji, krila Genija se širijo, kraljica Muz Išče dostojnega svetišča. Našemu narodnemu razvoju, rastočemu političnemu vplivu, gospodarskemu razmahu mora odgovarjati povečana skrb za našo umetnost. Vidni znak tega našega prizadevanja, našega napredka bo: Jugoslovansko gledališče v Trstu. Jugoslovani I Zberiino svoje moči, žrtvujmo, delujmo, gradf« mo! Dokažimo, da si hočemo priboriti zares svojo neodvisnost in samostojnost v vsakem oziru In v vsakem pgledu Borimo se za nju s plemenitim orožjem: z uma svitlim mečem. Prosvjetom k slobodi! Zbirajte, zbirajmo. kakor zbira mravlja, pola-gajmo kamenček h kamenčku, vztrajno, vnetot navdušeno, požrtvovalno, do cilja, ki Je Jugoslovanski TaJfihi hram ob Adriji! Dramatično društvo v Trstu, 10. Junija 1918. Dr. I. M. Cok, predsednik, VI. Rybir. tajnik. »Dramatično društvo v Trstu« si je stavilo nalogo, da stori vse v dosego gori navedenega ci'la in je tudi že pričelo z delom. Prispevki z »Jugoslovansko gledališče v Trstu« naj se p< ""Halo na naslov društvenega blagajnika g. Frana Pe^u, Splošna hranilnica. Trst. JlBrovSzscIIsSse POJASNILO. Zaradi začasnih zastankov v dovozu, vsled Katerih ie potrebno, da se v prId vzdržanjti proizvajanja kruha % dosedanji izmeri čim najbolj Stcil z razpoložljivimi zmletinaml, se ta teden n?me'.» 650 g koruzne moke. ki se Je dobivala doslej kot nadomestek za kruh. dobi na osebo po 400 g Koruznega zdroba ter 125 g prosene in 125 g ječmenove kaše, torej vsega skupaj tudi 650 g. Kot i . . bolišek se dobi na osebo % kg krompirja ter i dkg maščobe (torej 4 dkz namesto dosedanjih J *dkg), potem prtkajeno meso in vojna kava. Zaupen razgovor v Habrežlnl. V petek se Je imel vršiti ▼ Nabrežini zaupen sestanek v svrho razgovora • raznib vprašanjih, ki tišče sedaj tamotoje prebivalstvo krvavega! Ker se Je državni poslanec dr. RybAr že svojedobno stavil Kraševcem na razpolago za brambo njihovih Interesov, se Je drage volje sem k meni, dokler ni utihnila. Izginila, v medli luči majnikove noči. — Izzveneli so zadnji akordi Chopinove žalne koračnice In vzdramil sem se Iz sanj. Krog mene Je bilo vse tiho in pokojno; na nebu se Je smehljal mesec ta HI svoje srebro na spavajočo Gorico. Tedaj Je naenkrat zagrmelo v Brdih tako votlo in zamolklo Je donela v tiho noč — vojna se le pričela. Tam ob Sofii pa se Je pojavila bela žena in Je začela klepatl koso. Počasi in neslišno Je plavalo nad mestom, spuščalo se nižje in nižje in dahnilo svoj temni, mrtvaški poljub na solnčno mesto. In glej, sence so se vlegle na jasne ceste; tiho in neslišno so sc splazile v dotlej vesele domove in pregnale iz njih smeh in radost. Zatvorila so se okna, ta soln-čna očka, polna Južnega bleska ta veselja in tonila so v temo in žalost in le rože, uboge rože so samevale za njimi ta umirale v hrepenenju po soln-cu. A tudi v dušo so se splazile mračne sence, te žko so legle na srcć in šepetale besede, polne groze ta črne slutnje. In lfudjc so trumoma zapuščali rodni krov; s krvavečim srcem so se tr gali od zemlje, neskončno ljubljene, da ubežijo strašni Oorgo (pošast v grfki mitologiji), ki je plavala nad njimi, nevidno ta težko in se Jih že dotikala s svojimi mrzlimi, mrtvaškimi rokami. Sli so mimo mene, hrepenenje mi ustih, smrt v očeh, dolga, neskončna vrsta ta srce mi Je umiralo tuge. Glej, solnčno življenje stopa mimo me- Na pripombo, da pri razdeljevanju živil manjka pravice, da nekateri dobivajo mnogo, drugi pa nič. Je odgovoril poslanec: Velika nesreča pri vsem tem je dualistični ustroj monarhije. Ne Ie, da si puščajo Ogri drago plačevati, ampak zahtevajo še posebne koncesije tudi v političnem pogledu. Naši vojaki so bili dobri, ko so branili njihovo zemljo, ko pa naj bi nam Ogrska pomagala, zahteva za to posebne konce-sije. Na tem zlu Je kriv zistem. Niti ogrska vlada nI toliko kriva, kajti tudi ona ne more dobiti od ogrskih agrarcev, kolikor bi hotela. Tisza je sicer zatrdil, da se Je dualizem v tej vojni sijajno obne-sel. Morda za Madjare, za monarhijo pa ne I Saj ie znana stvar, da so Ogri celo med vojno po-šiliali svole izdelke v sovražno Inozemstvo. Očitajo radi poslancem, da se bavijo le s politiko. Morajo se, saj je od te vse odvisno. Madjari delajo ob dualističnem ustroju, — in to je politika — kar hočejo, pomagati pa nočejo. Ker se zato moramo baviti s politiko, nas označajo za — ve-leizdajalce. Od neke strani se mu je namignilo, da bi hrvatska vlada nam vendar dala dovoljenje za izvoz vsaj do neke množine. Morda naj bi županska zveza storila primerne korake in on poide rad na roko. Nato Je dr. Ryba? rekapituliral in Še enkrat obrazložil svoje nasvete glede korakov, ki jih je treba ukreniti, da pride ljudstvo do svojih pravic toliko v stvari odškodnin, kolikor aprovizacije. Navzoči so se iskreno zahvaljevali g. poslancem. O drugih točkah dnevnega reda, določenega za prepovedani sestanek, se niso razgovarjali. Kot znak časov, ki Jih moramo preživljati, naj zabeležimo 5e, da so prišli orožniki parkrat gledat, da-li se prepovedani sestanek morda vendar ne vrši?! 'JC- šte-a Jugoslovansko gledalište o Trsiu, Jugoslovanil 2ivo so nam še v spominih prekrasne majuiške praške slavnosti; dokazale so nam, da je gledališče ona točka, ki tvori glavno oporišče nele kulturnemu, ampak tudi političnemu gospodarskemu, socijalnemu življenju naroda. Pridno so vsled tega pričeli bratje Cehi zbirati sredstva za drugi la-lljta hram v Brnu. Bratje Hrvati se pripravljajo, KAJ DOBiMO TA TEDEN? Ta teden, od 17. junija do 22. junija (37 k Ijevanje) se bodo mogla proti preščipnjenju vilke 37 izkaznice za živila dobiti naslednja ž i In drugi predmeti aprovizacijske komisije in na osebo in teden: KORUZNA MOKA NAMESTO KRUHA. 400 g (.40 dkg) koruzne moke, oziroma nad -' i 700 g (70 dkg) koruzne moke za delavce pri it -kih delih. Dodatni odmerek koruzne moke se bo izročil proti izročitvi odrezkov dodatne Izkaznice za kruh, veljavnih od 17 Junija do 23. junija, in predložitvi Izkaznice za nakup kruha, nernu i odmerek pa proti preščipnjenju živilske izk.= e na štev. 37. JEČMENOVA KAŠA. eno osminko ječmenove kaše po K PROSENA RASA. eno osminko prosene kaše po K 2' k<. SUHA ZLLFNJAD. 10 dkg suhe zelenjadi po K II— kg. JAJCA. eno jajce na osebo in teden po 70 vin., za manj Imovite (rdeča črta) po 50 vin. MARMELADA -eno osminko marmelade po K 7 (ob. 57) 17. 6. ul. Cologna 2, 84 vin. ea kg. — Sv. Jakob: št. 501—700 (ob. 5S) 17. 6. ul. Guardla 4?. št. 701—900 (ob. 58) 17. 6. ul. Rigutti 11, št c '-H00 (ob. 58) 17. 6. ul. Concordia 17. 5t 1145 (ob. 58) 17. 6. ul. Oluliani 21, 84 vin. z. g. — Skedenj: št. 1—50 (ob. 59) 17. 6. Skedenj 50-, S4 vin. za kg. — Kjadin: št. 1—248 (ob. 56) 17. o. uL Media 52, 84 vin. za kg. — Roian: št. 151—200 (ob. 59) 17. 6. Rcjan 4. 84 vin. za kg. — Gr-^a: št. 1—350 (ob. 59) 17. 6. ul. S. Anastazlo 9, 84 vin. za kg. Premog. 20 kg na modre izkaznice. Novo mesto: št. 1—100 (ob. 40) 17. 6. ul. Qep-pa 10, Št. 101—400 (ob. 40) 17. 6. ul. Amalla 13, i"2-1 za 10 kg. — Stara mitnica: št. 1301—1450 < b. 43) 17. 6. ul. Acque 20, št. 1—500 (ob. 44) 17. ' ul. Acque 20, 174 za 10 kg. — Sv. Vid: štev. 1 ?00 (ob. 36) 17. 6. ul. Lazz. vecchio 17, 1*24 / 10 kg. — Nova mitnica: št 501—1000 (ob. 36) 17. 6. ul. S. Francesco 2, 1*24 za 10 kg. — Sv. -.h: št. 1001—1080 (ob. 36) 17. 6. ul. Ouliani 21, 1*66 za 10 kjr. Koks. 10 kg na modre Izkaznice. Si aro mesto: št. 1—120 (ob. 3S) 17. 6. ul. Mura 12. 2'70 za 10 kg. — Novo mesto: št. 401—500 (ob. 40) 17. 6. ul. Geppa 10, 2'70 za 10 kg. Oglle. 50 kg na rdeče Izkaznice. S-iro mesto: št. 1—500 (ob. 19) 17. 6. ul. Volto 2, f- * vin. za kg. — Novo mesto: št 1001—2000 (ob. 15) 17. 6. ul S. Zaccharia 3, 84 vin. za kg. » « t Maksimalna cena za oglje. N išja cena za prodajanje oglja na drebno Je od i-, junija zrn :ana na 82 vin. kg (v oddaljenejših : estnih delih na 84 vin. kg). je .i ravr: p--: ken prcc! 8. Čil tre i; v 8. cfjal; pošti pešt; za. ! triča Sc' Er Dome*«* jnovanja v poštni službi. Trgovinski minister enoval: V okrožju poštnega ln brzojavnega „teljstva v Trstu poštna upravitelja Franca acca In Alionza Ravnikarja, kakor iadi poštna •ilorla Ivana Schwager!a in Ferdinanda Ru-'a za višje kontrolorje, dalje ad personam v vni razred uvrščena poštna kontrolorja Pe-pazzapana in Viktorja Klinarja, ad personam Ciaovni razred uvrščenega poštnega nadofi-i drugega razreda Antona Sussmela, dalje tega upravitelja Mihaela viteza Vuceticha, ie koirtrolor*« Antona Dietza, Franca Schmut-"crdinanda Scarpo, Josipa flolda, Josipa Pe-, Alojza Gregoriča, Emila Ankersta. Silvija ?hka. Antona \VoIIaT Josipa Vrlo\ca. Julija P>! : TV::,Brentf-h? Viktorja \Vebra, Marija Fabra, Ivana Vcietiča in končno poštne višje oflcijalc drugega razreda Alojza Vernika. Edvarda Soriana, Ivana Podgornika, Ivana Vermolio, Izidorja Tylla. Leopolda Haraper-la. Franca Semruva. Jakoba Kobeia in Karla Lassbachcrja za višje poštne kontrolorje. Malo nazaj! Prejeli smo: V slovenskem »Železničarju* od 5. junija t 1. se piše s postaje Opčina med drugim tudi, da sta dva izprevodnika eksponirana tamkaj. Pred dvema mesecema je objavil Isto tudi nemški »Eisenbahner«. Čudno, da ravno naše železničarje vidi vsak človek. Zakaj? Prav gotovo sta Slovenca. I seveda, saj Nemcev ne morejo pošiljati v Zgornje Ležeče, ko jih kmetje tako ali tako ne razumejo, ko ne znajo drugega kakor nemški in še tisto skoraj nerazumljivo. Dotični dopisnik pa vidi samo, naše Slovence, ne vidi pa Nemcev, ki se že od izbruha italijanske vojne šopirijo na Opčinah in to ne dva, ampak štirje, ki imajo dvakrat tako velik zaslužek kakor ga imata zgoraj imenovana. In še to vprašanje? Kaj pa dotični Železničarji, ki se vedno vozijo na Dunaj ln vlačijo s seboj neke zaboje in vreče, in gotovo ne praznih? Da, onih ne vidi nihče, ker so jih rodile menda boljše matere, ker so pač Nemci in zraven pa še socijalni demokrat je. Kaj ne, gospod dopisnik? Goriški magistrat ln slovenski beguncL Prejeli smo: Zdi se, da se je pridužilo nezmiselnim zakonom in odredbam, ki z ene strani podijo begunce v njihova prejšna domovja, s druge pa ovirajo vrnitev, še nekaj, kar je zelo podobno narodnemu sovraštvu. En slučaj: MoJe starše so Italijani odgnali v Italijo. V lastni hiši so pustili natlačeno polno pohištva. Človeški razum pravi, da ima edini sin pravico skrbeti za blago In hišo. Goriški magistrat pa je drugačnega mnenja. Ko sem bil prvič v Gorici, so mi dejali gospodje na magistratu, da Ima to pravico le hišni posestnik. Ker nisem zaupal »obnov!* Gorice, sem se vdrugo peljal v Gorico — razume se, da so med tem Časom izpraznili tatovi hišo — ln skušal doseči, da se mi dovoli nastaviti v hiši delavca, ki bi čuval vsaj vrata, okna in pode pred tatovi. A tudi tc pravice ima ie hišni posestnik. Kot poslušni podložnik te naše pravične domovine, sem si izprosil sodnjiska potrdilo, da smem, edini sin, upravljati premoženje svojih odsotnih staršev. — Medtem so pametnejši ljudje, brez uradnih listin, iztesali s sekirami nekaj kljuk in ključavnic iz vrat. Da se take pravice ne razširijo, sem pooblastil nekega begunca, da prevzame varstvo hiše, katere kurator sem. Begunec gre z mojim pismom na magistrat in javi preselitev. A tu mu odgovore, da jih pismo ln pooblastilo nič ne briga, ker da gospodarji v Gorici so le oni. Ta begunec je bil Slovenec. Istočasno sem prejel pismo nekega italijanskega begunca, ki me prosi dovoljenja bivati v imenovani hiši. Hotel se je že tje preseliti, a magistrat da mu dovoli Ie, če ima pooblastilo hišnega posestnika ali njegovega kuratorja. Mislim, da je tu dvojna mera zelo jasna! Res je sicer, da živimo v času, ko vlada moč pesti, ali toliko dalekovidnosti bi pa vendar prisodil gospodom pri goriškem magistratu, da bi pomislili, da ni nič večnega ter da se bo pravi goriški živelj pokazal ob svojem času v pravi luči. Tedaj se prav lahko zgodi, da pregledamo račune. Povodom odhoda k vojakom iskreno pozdravljam vse prijatelje In znance ter jim kličem: Na veselo svidenje v boljših časih I — Josip LJubIS. Vera Ponikvar Dr. Josip Ke)~nev danes poročena. Trst-Sv. Ivan, 16. junija 1918. Mestna zastavljalnica v Trstu (Civico monte di pieta) daja predujme na vrednostne papirje, kakor n. pr. obveznice, državna in občinska posojila, efektne loterije itd. s 6% letnimi obresti. Sprejema v prostovoljno prodajo na javni dražbi vsakovrstne vrednostne In brezvrednostne predmete, ne da bi se isti zastavili, in v navadno shrambo vrednostne papirje po zmernih odškodninah. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Ulita Mim vogal uL Karla Terca. - Ustna palača. DelnISka glavnica K 100.000.000. - Rez. zaklad K 32^300.000 Izvrtaj« kilaitM m kantin h ■ojalnični tmsakdji Uradne ure od t-1 pop. Češko Budjevička Restavracija (Bosi-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. :: MALI OGLASI:: se računajo po S stot. besedo. — Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša :—: - pristojbina znaSa SO stotlak. :—: (IftftflM učiteljica uči nemščino in francoščino. VcMiiU 12 k: mesečno. Ulica Bacchi it. S, IL srednja vrata. 2213 njtHfiSj (2 mes.); lakasti čevlji M predajo. UL rfllMU Bosco 22, IV. Kri jak. 2319 Dmrlff tO 2 Poro^ni postelji; vzmeti, 2 nočni rl U U v' J12 omari, umivalnik z mramorjem, 2 chiffonier, omaro b 4 predali ter lepa postelj, vzmet in i in. niča. Solitario 29, L n. Kranj c. 2314 lfl3KU?At¥l vreče, kovine, vrvi in rabljeno po-RU^uj&ni hištvo. Degrassi nI S. Caterina 8. SldadišČe. 2311 novo, nekaj kosov platna ln bombaža ae proda ali zamenja. Naslov pri In«, odd. Edinosti. 2318 u.n. moško obleko bi rada zamenjala sa je-nUVO stvlne. Trg Cavana 6, UL n. :812 OtrOŠRd ^ postelja In ^voriček^ r dobrem Hessier. stanu se proda. Tor S. Piero iter. 6, 8316 ueč otroških oblek zamenjam sa I i vila. Ortolani ni. Bachi 8. . 2315 ProEfn se . '»i. i o 12. koza in kozliček za 350 K ali se zamenja. Marija Magdalena Žgor- Zdravljenje konoentrlrane^a Balsaparig.Ha ▼ulgo e it rak t ■. Najboljši in najnspafinejši pripomoček za čiščenje krvi. Lekarna Coderznatz. ul. Riborgo 17. 11 tO ! NADOMESTILO MILA za prs doslej Avtorlzovonl iKa^lr c-eljah od 9—2. Borzni trg 7, IL Znbim. 2249 HISUentten kvas £KSm8S? amonjaka ter po istem načinu kakor v normalnem času, se dobiva v lekarni Jeroniti, Piazza Oaser-ma št. 6. D 17 HmcVmIa Mft švicarske avtomatično orgije z rfuuuju 515 28 kosi in artistični predmeti. — Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 2303 It 11*1 Altfl šivilja izdeluje in popravlja ženske l&lirjKIlU obleke po naj zmernejših cenah. Največja eleganca. Sprejmejo se dekliee proti mesič-nici. Steindlor, nI. Zovenzoni H. 5. D 28 |2£a m takoj 14—17 leten mladenič, zdrav, IHK K vešč hrvatskega (oztr. slovenskega) in italijanskega jezika, s 2 mfl 3 letno prakso ▼ trgovini paprrj» In galanterijskega blaga. Dobra hrana, stanovanje in plača. Reflektira ee tudi na gospodične, Pismene ponudbe na trrrdko Martin Sreboth Poreč (Istra). 8196 Iffolfl fO Udalji sa Tržič (Honfalcone). Hrano IšlvJU st in stanovanje dobijo v delavnici. — Pojasnila uL Carradori 4, IL Adriawerke. 2293 Orsde vsake vrste kopije Bablč Fran Moliao grande 20. 2310 Klepar In kleparski pomočnik kakor tudi začetniki se iščejo. Ulica Sv. Marka 18. J2307 Prođasta se Mžu^&SuTš pranje perila, izborno peneče in prekaša vse ilei v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj prometu se nahajajoče t. j. 8 kg K 12 —, 1 zavo^ z 10 kg K 23 — Preprodajalci dobe popust pn naročbi celega zaboja 50 kg-. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. — Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—. — Toaletno mOo e fi "im vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 veL kosov K 18.—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste-Izvozno podjetje M. JOnker v Zagrebu SL 33 Petnnjska ulica 3, lil., telefon 23-27. r ZOBOZDRAVNIK Dr, J. Čerm^k v Trstu, rilca Poste vecchie 12 vogai ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bpt ledin. —• Plombiranje, UMETNI ZOBJE ~~ LZ Ustanovljeno L 1893. Ustanovljeno 1. 1893; £~ro uenich. 2308 Vzajemno podporno drufluo«Ljubljani registrovana zadruga m omejenim jamstvom dovoljuje članom posolila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, pose- stev, vrednostnih papirjev aH proti zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 7V„ 15 ali 227, letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih Kdor teli posojila, naj se obrne na pisarno v LJuMJanl, Kongresni trg Stav. 1», k1 daje vsa potrebna pojasnila. Zadruga sprejema tudi hranilne vloga In |lh obrestuje po 41/«'/. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.348 40 K. — DeleZnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15615 dele2i, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 K PODPISUJTE Ffi ^nri+ltnn ^ ki Imela res veselje do knji-llOSPOUllliOi garne in k temu primemo izobrazbo. posebno posna^je slovenske Iteratare. j me takoj knjigama J. Stoka, Trst, ul. Molino sprejme piccolo 10. 2309 Pristni biM, vosek ztfz&ft barvanje blaga; kolonjska vode, fotografični predmeti, krtačo, metle, parfemi, zobna krema itd. v veliki izberi v mirodilnicl OHlia, Trst, Yia delle Poste 6. D 31 EtatAAuftC Anton Jerkič posluje v svojem ateljei n FOlOSrai r Trstu. Via deJle Poste lt 10. 40 ! m« 30 dek kruha dnevno, kaj dobim? Eoaudbe Lil na Ins. odd. Edinosti pod »Kruh«. ' E 17 ffaraunc mineralne vode rJs^1 v mirodiloici Cillia. ulica de le Poste 6. D 30 vešč knjigovodstva, sloven- ________uf ske, nemške tn Italijanske kot espondence, zanesljiv, samostalen delavec, išče v popoldanskih urah zaposlenosti. Cenjene ponudbe pod »Uradnik" na Ins. odd. Edinosti. B 14 „LftUOre GOđlna" StLiu, ekmim m nevralgiji, rev- prstini) se prodaja v vseh lekarnah. D 16 Mmli ksDsmio Hi pri li. iMi i Tnta reg*-trovana sadruga z neomejenim poroštvom vabi na redni občni zbor U se bo vršil v nedeljo, dne 30. JunUa 1918 ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročila tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Prečitanje poročila vladnega nadzornika. 6. Razni predlogi in nasveti. 7. Volitev odbora in nadzorstva. Odbor. KUPUJEM po najvišjih cenah, g BUCHER, Trst, S Lesni trg (Piazza s delle legna 12, I. n. | ki sestoji iz al 57a državnega posojila amortiziranega v 40 letih, davka prosto po K 92«—°/0 s odbitkom obresti enega meseca, t. j. K —-46, tedaj nstšo po H §1.54°! Os Podpisuje se lahko nominalnih od K 50.— naprej. RendiblSIlsiis, naivišia: 7.36° ,, najmanjša s b) 51/,0/. državnih zakladnic davka prostih odpovedljivili po nominalnih vrednosti od 1. septembra 1924 s prednaznanilom od 6 mesccev. liefto po K 95.50V — Rendihllltetn: 6.43°lo Podpisovalcem državnega posojila in državnih zakladnic se ponuja veči dobiček s tem, da odrezki ki zapadejo dne 1. septembra 1918 (s izvanredn m uživanjem obresti za 3 mesece) se takoj izplačajo, tako da bodo posojila iz zakladnice imele odrezke od 1- marca 1919. Sledeče banke sprejemajo podpisovanja in nudijo z ozirotn na posebni patrijotični namen tega posojila vse možne olajšave se dajejo vsa potrebna pojasnila: Jadranska banka, Trst in Dunaj, 1. Tegctthoffstrasse 7. Podružnica Anglo-Avstijske banke, Trst in Dunaj I. Waltnerstrasse 2. Centr^na banka nemških posojilnic. Banca Commerciale Triestina, Trst in Dunaj, L Schottermg 2. Trž t-ška podružnica Ljubljanske kreditne banket Banca di credito popolire. Banca Generale di depositi podružnica v Trstu, Via S. Nicolo 8. Podružnica c kr. priv. avstr. Krediine^a zavoda za trgovino in obrt, Trst in Dunaj Vil, Zoller gas se 2. Banka Union podružnica Trst in Dunaj I. Wachtergasse 1. Podružnica Zivnostenske banke, Trst in Praga Panska ulica 7. BUCIf J&Hl fJg^Pp® IMilp^l m^L s®- i w % Dohroznana urarna m zlatarna PovSi Trst, Trg Stare mitnice (Barriera vecchia) štev. 3 Kupuli ziRto, srebro in tMO'g i. i. i Kdor hoče v resnici izdatno poskrbeti za svojo rodbino« naj se posluži izredno usednih pogojev Brez zdravniške preiskave! — Takolšnia veljavnost I Brezplačna pojasnila ln proračune podaja za zavarovalni oddelek c. kr. avstr. sklada za voiaSke vdove In sirote za Trst, Istro In Gorlško-Gradiščansko (pogodbeno društvo: ces. kr. priv. zavarovalnica na žiyljenje Avstrijski Feniks na Dunaju), Trst. ulica Lazzaretto vecchio St. 3V Trst. Stran IV. »EDINOST« Utv. ttf/ ^-r^OTC V Trstu, dflo !«. *m!j» IMA " r Slovenski tržaški otroci na prehrani na Hrvatskem. V četrtek, 6. t m., odpeljala sva z učiteljico Ivo Sabadin Iz Vrdeie pri Trstu 50 šolskih otrok, v bratsko Hrvatsko na prehrano. Južna železnica nam je dala na razpolago lasten voz proti plačilu vse do Zagreba. Vožnja ie bila zelo prijetna in otroci prav veseli. V Zidanemuiostu iias je čakalo prijetno iznenađenje. Skupina tamošnjih slovenskih gospa in gospodičen, nas je pričakovala na kolodvoru ter nas pogostila z belo Jcavo, kruhom, jajčki, sušjem, črešnjami in bom-bončki. Da je to otrokom posebno teknilo, nI treba, da posebej omenjam. Vrle gospe in gospodične jnaj bodo prepričane, da jim naša zahvala ni bila le vsakdanja fraza, temveč res odmev srčne hvaležnosti. Iz Zidanegamosta do Zagreba smo skoraj vso pot prepevali ali pa gledali v lepo, rodovitno pokrajino, ki je v svoji pravi svežosti neverjetno dobro vplivala na naše razpoloženje. Kmalu po 8 zvečer, smo srečno dospeli v Zagreb, kjer so nas čakali odborniki tamošnje človekoljubne naprave, ki si ie nadela nalogo, da prehrani jugoslovansko stradajočo deco, dokler neha ta grozna svetovna morija. Spreveli so nas ,v Josipovec — zavod za siromašno deco, kjer so otroci dobili vsak svojo meseno klobaso in velik kos pšeničnega kruha. Tu, v Josipovcu, smo tudi prenočili. Drugo jutro smo šli v Zrlnjevec v umetniški pavilijon, kjer smo dobili za zajtrk gorkega čaia in velik kos kruha. Nato so slikali skupino. Ob 10. uri smo spet dobili velik kos kruha, na-jmazan z marmelado. Po južinl smo šli nekoliko 3:0 mestu, se peljali v zvezdarno ter razgledovali liraljevi Zagreb in rodovitno, lepo okolico. Ob 1 jso dobili otroci v umetniškem paviljonu za kosijo: skledo dobro zabeljenega ječmena s fižolom, imeseno klobaso in lep kos kruha. Po kosilu smo jih odpeljali, bili so namreč od potovanja in ju-trašnje hoje trudni, v zavod, kjer so počivali. Pod noč so dobili lahko večerjo in kmalu šli k počitku. Spremljevalci pa smo se sestali z glavnim odborom za prehrano v sedežu na Kipneni trgu 5t. 9. Tu smo Izvedeli in spoznali velikanski i>omen te akcije naših bratov Hrvatov, ki so do tega dne oskrbeli že r»reko 16.000 siromašnih otrok iz Dalmacije. Bo?ne-Hercegoviue in Istre. Izvedeli smo, kako vv seh meslih Hrvatske lu Slavonije delujejo lokalni odbori, kako ti skrbijo, da pride deca samo k dobrim, premožnim ljudem, kako ti odbori neprestano nadzorujejo deco, kakor tudi njene nove rednikc. Izvedeli smo, da bo zasedaj mogoče sprejeti Še kakih 600 slovenskih otrok v preskrbo in sicer 200 iz Trsta in okolice, 200 Goriča-nov od Devina do Gorice in 200 od Gorice do Bovca. Govorilo se je. da bo treba skrbeti, da se osnujejo na Slovenskem taki odbori. DQsedaj imamo tak odbor v Ljubljani pod načclništvom vrle gospe župaiHe dr. Tavčarjeve, ki naj posluje kot središnl odbor Slovenije, in v Trstu lokalni odbor pod vodstvom gospe dr. Ryb*i?eve. Enake lokalne odbore bo dobro osnovati v večjih krajih na Goriškem. Tudi v Zagrebu se osnuje slovenski odber, ki bo imel nalogo, da sprejema in vodi v Zagreb prihajajočo slovensko deco. Zato se posebno zanima dr. Knaflič, naš dobro znani rojak. Od hrvatskega centralnega odbora se pa posebno trudijo poleg gospe in gospodičen, vseučlliškl profesor dr. Silovič ter gg. dr. Basarlček in dr. Cu-IIČ. Toliko mimogrede. V soboto jutro smo rano odpotovali z otroki pod vodstvom šolskega nadzornika Jurčiča v Varaždin. Slovenski otroci so določeni v varaždinsko županijo In to radi tega, kjer tam govorijo večinoma v kajkavskem narečju. Za pot smo dobili od prehrane za vsakega otroka velik kos kruha, ker je bilo za čfrj ali kavo prezgodaj. Kruh smo razdelili otrokom v vlaku. Po skoro peturni vožnji no lepi rodovitni pokrajini, v narodnih pesmih toliko znanem Zagorju, prišli smo v Vara/din, kjer nas je čakalo 5e večje presenečenje. Domači odbor, mnogo drugih gospa in gospodov, praznično oblečeni šolski otroci in mnogo naroda, nas jc pričakovalo na koldvrti. a voditelj tega odbora, dr. Sclmeider. nam Je prišel že do »Varaždinskih toplic« naproti, šolski otroci so vsem našim odvzeli prtljago ter jo nosili namesto njih. Spremili so nas na vrt »Rdečega križac, kjer je mala Nadica Bahovec, hčerka bančnega ravnatelja v Varaždinu, presrčno pozdravila sestrice in bratce Slovence, ter jim zaklicala v imenu vseh malih Varaždincev krepak »Dobro došli!« Tu so otroci takoj dobili hlebček kruha, a že ob 11 pravo gosposko kosilo: krpice na mesni juhi, krompir, pečenko z makaroni, velik kos kruha in lep, »kot sneg bel, maslen« bulitel. To je bil pravi praznik za naše male, reči moram — tudi za nas spremljevalce. Ljubezniva gospa Gabrijeia Vaničkova voditeljica »Rdečega križa« v Varaždinu, kakor tudi gospa Gabrijela Bahovčeva, mati prej omenjene male Nadice, ste poleg drugih gospodičen in gospodov, skrbeli za našo deco kakor tudi za nas s pravo slovansko gostoljubnostjo, za kar jim tu javno Izrekamo najlepšo zahvalo! Po kosilu .so zdravniki pregledali otroke, jih vse cepili ter razdelili: Nekoliko jih ie ostalo v mestu samem, ostali pa so šli v bližnji kraj Vidovec, kamor je prišel po nje bilje/nik s tremi vozovi; na katerih so se krog 2 popoldne odpeljali. Po zaierdilu voditelji velike županije Varaždinske in drugih fakLo.jev, kjer smo otroke priporočali, se bo o-trokom tukaj pri bratih Hrvatih gojilo prav dobro. Po vtisu, ki smo ga dobili pri tem, smo tudi mi prepričani, da bo res tako, in starši so lahko hvaležni tovarišici Sabadinovi, ki je vse to s pravo ljubeznijo tako srečno izpeljala. — Dovolil bi si pa, par opomb vsem tovarišicam in to- četrtka zjutraj ponj. To bodi zgled, kako je erjefi, prvim vestem, ki jih pošiljajo otroci — otovo vsled razumljivega domotožja, katero se - i.oro vedno po prvem tednu bivanja v tujini o-u blaži, a tam tembdj kjer Ji® ostaja kruha, kate- rega pri nas skoro več ne poznamo I Jo se mi je tdelo potrebno, da omeni. — A. G. Včerajšnje predavanje dr. Jos. Zgrabljiča profesorja iz Pazina v »Ljudskem odru« je bilo vkijub tukaj gostujoči hrvatski operi precej dobro obiskano. Predavatelj je v lepi zveneči hrvaščini podal v uvodu Izrazni naris dobe, v kateri je začel Preradovič delovati. Orisal Je naše jugoslovansko kulturno, socijalno in politično življenje od dobe francoske revolucije do razširjenja njenih pridobitev za naše dežele v letih 48. in 67. — Ravno s tem, da je postavil Prcradovlča pred tako markantno ozadje, je postalo predavanje o Prerado-viču samem 4ehko umliivo in zanimivo. 2el je občno hvaležno pohvalo. Pozorl Da se Širokim tlojem prebivalstva omogoči podpisovanje vojnega posojila, so se uredile razne olajšave. Med njimi je predvsem treba omeniti možnost predujma na posojilo. Ta uredba o-mogoča podpis tudi onim, ki danes nimajo dotične svote, temveč si Jo morajo šele privarčevati. Tudi ti morejo postati deležni velikih koristi vojnega posojila: če se zastavijo obligacije, oz. začasnice, se plača za vsakih 100 K nominalne vrednosti izžrebanega vojnega posojila samo K 15*17, ker se za 75% nominalne vrednosti dobi predujem. Za 100 K nominalne vrednosti se dobi na leto od države K 5*50 obresti, dočim pa je za posojeno svoto do 30. junija 1924 na leto treba plačati samo 5%, t j. K 375 obresti. Tako ostane torej na leto K 1'75 obrestnega prebitka, ki se še zvišuje za one, ki tekom tega časa vrnejo del posojene svote. Pomisleki, ki jih ima marsikdo proti taki obliki podpisa, so popolnoma neupravičeni, ker tu ne gre pravzaprav za dolg, temveč je vse le sredstvo, da se bodoči prihranki že sedaj nalože ko-ristonosno. Recimo, da bi komu ne bilo mogoče zmoči prihrankov, kakor Je upal, ostanete dve možnosti: ali počaka, da se mu vrneio njegove obligacije, ali pa jih proda na svoj račun» posebno če bi obresti po letu 1924. ne bile več ugodne zanj. V prvem slučaju ostane, ker se vračilo izvrši po nominalni vrednosti, 25 kron za vsakih plačanih K 15r17, t. j. premija K 9'83 za vsakih podpisanih 100 kron. V drugem slučaju bo vedno mogoče obligacije prodati po ugodni ceni, ker bo vedno živahnega povpraševanja po njih zaradi njihove porabnosti za davčne namene po izdaj-nem kurztt. Kakor je razvidno iz povedanega, zadostuje dobra volja, da vsak stori svojo državljansko dolžnost. Iz Vrdelce. Kakor že javljeno, priredi danes točno ob 5 popoldne otroški vrtec v Vrdelcl-Scoglio svojo otroško veselico v pokritje stroškov vrtca. Ni nam treba mnogo besedi, kajti vsak nas pozna položaj Vrdelce in žalostne razmere, katere vladajo ravno v tem zapuščenem okraju. Razmere so žalostne, orje se in seje se, a sadu Je tako silno malo. Toda ne čudite se: pritisk od vseh strani Je močnejši kot pa zavednost okraja, dasiravno biva tu skoraj izključno naše ljudstvo, naš živelj. Imamo vrtec, in če tega ne bi bilo, gotovo bi še to malo zavednosti izumrlo, namesto da bi ohranili vsaj to, kar Je res našega. Zato upamo od strani zavednih meščanov in okoličanov, da ne bo to vabilo glas vpijočega v puščavi, marveč, da prlhitite v večjem številu na našo ubogo Vrdelco In pokažete, da hočete ohraniti, Se bolj pa rešiti ono, kar je bilo in mora ostati n*5e. Vrtec, kateri šteje 140 otrok, se nahaja v materijalnih stiskah, podružnica CMD nima sredstev, vodstvo pa težko nadlegujemo v teh težkih časih. Zato upamo pomoči od onih, ki čutijo zavedno In hočejo hraniti ta sveta tla in naš rod. Spored Je obširen. Pričetek točno ob 5. Vstopnina 60 vin., sedeži 40 vin. Preskrbljena je tudi pijača. Vodstvo. Seja izvrievalnega odbora Z. J. 2. se bo vršila jutri, v ponedeljek .zvečer ob običajni uri. Ker ie dnevni red izredno važen, so odborniki naprošeni, da se seje poluoštevllno udeleže. Tržaška podr. SPD — na Artvlžah. Krasen dan, še krasneja pa vsa prireditev planinskega Izleta, tako, da si Trž. podr. Slov. plan. društva« nedeljo 9. junija t. L lahko zabeleži med najlepše uspele prireditve. Bili smo gotovi, da nas povedejo naši planinci, kakor vedno, v veselo zabavo, a to pot so nas presenetili v vsem. Artviže niso že davno na svojem vrhu sprejele tolikega števila planink in planincev, kakor v nedeljo. Veselo je bilo razpoloženje po vsem potu, ki se vije po bujno zelenem gozdu, a nad vse (Mven in očarujoč pa razgled na obširen prirodni svet, ki se odkriva tu v vsem veličastju in raznoličju svojem. Solnčno-iasne višave, prostrane planjave, doli in prijazna selišča, vse se je zlivalo v tako pestro sliko, da ni zaman zaorila vesela pesem — prirodnemu svetu v pozdrav, .čital nisi le veselja in zadovoljstva na slehernem obrazu, temveč navdušenje, saj kdo ne bi bil prevzet od veličastva, ki se odpira s tega vrha v širni svet naše domovine. Opoldne Je bilo pripravljeno kosilo. Pod zeleno senčnato lopo, kjer je blestel planinski pozdrav, Je bilo prirejeno s cvetjem odičeno omizje, ki ga je objel lep krog, pester venec 62 tržaških slovenskih planink in planincev. Prav dobro Je postregel podružnični odbor s planinsko kuhinjo. Bilo je veselo, saj tako neprisiljeno, domačo zabavo ie najti res le med onimi, ki imajo srce za lepote našega prirodnega sveta. Tem srcem je nazdravil podružnični načelnik, poudarjajoč lepoto naše zemlje ter pomen poletov v njeno naročje. VzneSenim govorom in pozdravom dr. O. Rvbafa, dr. M. Pretneria, J. Cveka, podružnici, planinski misli, tržaškemu narodnemu vodstvu, planinkam itd. je sledilo nad vse lepo ubrano petje naših pcvcev-planir.cev. Ni čuda, da se ie zbrala okoli vsa vas od malega otro-čiča, do sivega starčka in ženice. A čas Je potekal. Planinke in planinci so se zavrteli 5e ob zvokih domače godbe, fotograf nas Je pobral v svojo torbo in hajd na pot k odhodu. Izmed množice vaščanov, ki je navdušeno pozdravljala pri slovesu izletnike je stopil domačin ter se s prisrčnimi besedami v njihovem imenu zahvalil za poset ter zagotavljal, da bodo oni, delovanje »Slov. planinskega društva« vsikdar podpirali ter spreje- mali planince in planinke v skromni vasici s > sebnim veseljem. Se en pozdrav in pot zeleno^ J vade in iHiesa gozda n^i objela k zadnje^u . cilju, težki vrnitvi od tako krasnega dneva, ki ! ostane vsem v najlepšem spomina. Sokol pri sv. Jakobu. Jutri, v ponedeljek, 17. t. m. seja odbora in vaditeljskega zbora ob šestih in pol na Acquedottu L nadstr. K tej seji vabim tudi brate Člane, Id so v Trstu, posebno pa, da se je udeleže vsi odborniki, vštevši pregledovalce računov. — Podstarosta. Mestna zastavlialnica. V ponedeljek se bodo dopoldne In popoldne prodajali na lavni dražbi razni nedragocenl predmeti, zastavljeni na zastavne listke serije 142. Knllževnest In umetnost. Kr. hrv. zagrebško deželno gledališče. — Snoč-nla ponovitev »Tosce« je dosegla zopet najlepši uspeh, v posameznostih morda še popolnejšega kot pa prva uprizoritev, na čemer gre poleg Izvajalcev glavnih ulog: gdč. Ogrodzke ter gg. Rijavca In Vuškovlća, gotovo vse priznanje dirigentu g. MIlanu Sachsu. Spev »O dolci baci« v tretjem dejanju se Je moral na splošno željo zopet ponoviti. Na konen dolotrajoo odobravanje, vzkllkanle in cvetje. OledallSČe razprodano. • * * Danes, ▼ nedeljo, popoldne se saradi tehničnih ovir ne bo pela Donlzettijeva »Lncia d! Lam- inermooir«. Zvečer ob 9 prvikrat ZajČeva opera »Nikola Šublć-ZrinSskl« z Markom Vuškovlčem v naslovni ulogL Druge večje uloge so v rokah ge. Polakove In Zličarjeve ter gg. Jastrzebskega, Rijavca, Le- siča in Primožiča. Dirigent Krešimir Baranovič. ♦ . • V ponedeljek tretjič »Tosca«. DAROVI. — Za bodoči barkovljanski otroški vrtec Je prejel blagajnik sledeče darove: o priliki otroške veselice pri Bajdovcfh v Barkovljah dne 9. t. m. K 17*12; učenci Lojzek ln Marij Sosič In Starec Karel so nabrali K 7*10; v isti namen so podarile Marička Oerbec K 2, Ouštin Jultina K 2, Gandol-fo Josipina K 1 In Darinka Cernd K 8. Presrčna hvala vsem, posebno pa pridnim ln narodnim učencem 1 — V počaščenje spomina pokojne gospe Lojzike BralMure daruje rodbina dr. Frana Brnčlča v TrstiT*50 K za šentvldsko 5olo ln 50 K za istrsko družbo sv. Cirila in Metoda. Priporočljive trvdke. Rokavice in modne potrebščine. IT. VENIER & Comp. Corso 14. Modne potrebščine in izdelovanje rokavic. OiffSenj* ln popravljanje rokavic- Oene zmerne. 1310 Trgovina jestvin IVAN BIDOVEO, Trst, nI, UampaniU 18 (Jfrg Ponterosso). Ima v zalogi: Čaj, paradiino konzervo, mnogo vrst koek sa juho, lenf in tudi blago aprovizaegska komisije. Pristni Jamaika rum, konjak Marty, vermontk, mal;novee, »livoree ter već vrat mineralnih rod. V«e po šmarnih cenah.. 414 Mehanična delavnica. ODLIKOVANA. IAVARNIOA OSVALDELLA. Via Med a 20. Izdelovanj« in popravi strojev la'motorjev. Proračuni. i Knjigoveznica PTETRO PIPPAN, Trst, ulica Valdiiivo lf. Artistična vezava. Žepni kolodaiji lastnega izdelka-Vpisniki (registri) posebnega sistema. 207 Majolične peči in Štedilniki M. ZEPPAR, nI. B. Giovanni S in 12. Najboljša Izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Oaas smerno. 202 Hotel Continental Trst, ulica 8an Nlcol* lt. t5 (blizu Corsa). Prenočišče sa vojake. Dvigalo. Cene zmerne. Postrežba točna. _I»0 Papir. VELIKA ZALO0A PAPIRJA za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarno — Valftki raznih barv in velikosti. Oene smerne. — Gastoae Dolliuar, Trst, Via dei Gelsi 16. 256 Damska krojačnica A. RIEGER, Trst, Oomnieroiale 3. Izdeluje vsakovrstno obleko po angleikeas in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledaliSSe Itd. Oene zmerne. 337 Hranilnico In posojilnico o Bolluncu registr. zadruga z neona, za v. vabi na redni občni zbor k! se bo vršit v nedeljo, dne 23. junija 1918 ob 3 pop. v zadruginih prostorih v Bolj uncu (nasproti cerkve). DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva in nadzorništva. 2. Poročilo in sklepanje o potrditvi računskih zaključkov za leti 1916 in 1917. 3. Dopolnilna volitev dveh članov v načel-nlštvo. 4. Dopolnilna volitev dveh, oziroma tudi štirih č anov v nadzorništvo. 5. Predlogi članov v smislu § 33 sadr. pr. Pripomba: Ako bi občni zbor ob nave deni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor, ki pa sklepa veljavno brez ozira na Število navzočih in zastopanih članov. V Boljuncu, dne 9. junija 1918. Načelnik. % M 0. JESS V Trstu bo zaprla v kratkem svojo prodajalno izgotovljenih oblek v ulici Barriera vecchia Št. 15. Poživlja se zato cenjeno občinstvo naj uporabi to priliko, da si preskrbi po znižani ceni blago ki je še v zalogi, posebno zimsko blago, kakor obleke za ženske in deklice, bluze, svile, satin, obleke za otreke, klubuke i. t. d. i. t. d. - Zamenja m tudi za živila. - Kupujem vinske od 200 I naprej. SiMe vino MAKS mut Trst, ulico Patroma Z. zmožno popolnoma slovenskega, italijanskega in nemškega jezika ter strojepisja = sprelme taksi = VolnoMtnl zavod« Gorici (Via Seminarlo 5). — Plača po dogovoru. — Tvrd k a Viktor Znlteii — OPČINE — Ima na razpolago veliko množino 1 Umetni zobje z in brez čeljusti, zlate krone in obrobfci VILJEM TUSCHER ! konces. zobotehnik Trst, dL nafivoj. Frana Josip« ijjl. ^ Ordinira od 9 pred-, do 6 zvečer. um ai® mm Trst - Corso štev. 39 - Trst £ MU aoaocrsoaB B a n užatanaDDoac* t*- □O----------- o □□ Razglednice v ph»tinu. Specijaliteta i slike v barvah/ fotoschizzl. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake j § slike. — Električna razsvetljava. — fTIH^eBIMBRIHkUiJ' J" a i £J { O cq Trst - «la Stadion 10 - Trsi Odprt od 8'»zvečer naprej Vstopnina K 2 IMo-MMflčnl rtfeljč Trst usca del Rivo št. hi (urinim) Trst t m ZsvrSnjo vsako foto^Tdflčno delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokulor, porcelan ploSče Ji ^"»kovrst* ppomonl'r«. POSEBMOSti POVU^AMJa m VSAK2 PSTOaa&flJS III Radi udobuosti naročni- kov sprejema narofiba in jih ia-vr3uje na doma, ev. tali zanaj mosta po naj zmernejših cenah. itn hti Trs!, ul. M Rivo tiev. 42 po zmernih cenah. Zlatarnica^ G. Pino v Trstu m Je preselila na Corao li tO v btvto zlatarnico Q Zarcc-svltz a FtjMo. Velika izbera srebrnih In zlatih ur« uhanov, prstanov« verižic itd. Cene smerna. Cene amaru«. Vsako 2ensKo naj čita velezanimivo navodilo moderna gojitev prs fzkuien nasvet pri oslabelosti ln pomanjkanju krepkostl. Pišite z polnim zaupanjem na IDO KRAUSE, Pressburp (Ogrsko) IMmrn l Abt. 19 Hm lian« nUI Ne stana nI { Veliko skladišče klobukov deinikov, belih In pisanih srajc, platna iepnih robce/, moških nogavic Itd. Itd. K. CvenkeS Trst c©rs© 28 Cene zmerne. - Narodna trgovina. Peslref'53 točna. » Narodna trgovina. :»T«Mm.-. III IIUFlIl II" Ljubljanska kreditna is&nk® ss335==ss Podružnica v Trstu ---tr-^a Ulica Coserma štev. 11 Uradne ure od 9-1. Kupuje to prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Vlose no Knjižice obrestuje 4 % neffo Vloge no tekočI ln žiro-raftin najbolje po ifosouoru. Obavija nakazila vojnim ujetnikom. —■ Poslovalnica c. kr. razredne loterije. JADRANSKA B ANICA ^ Wa 1793 in 2676. URADNE URE 3 od 9—1 pop. itlfOMT HS NIC -