Le*o III- štev. 43- V €elf*i, iorek due 12. aprila 1921. Pavftalni franko. I Licliska knjižnica ^V J^BH^^Bl ^^SHBr ^HhuHr HRusHP ^H^^^^^Ä v-MH' celoktno 120 K, mesečno 10 K. — Oglasi za vsak mm v'^iiie stolpca 1 K 20 v. Reklama med tekstom, osnirtnice In zanvaie 1 K 50 v. — Posamezna številRa »fane 1 K. Izhaja vsali foreK, čeirtek in sobofo. UreänldtVO Strossmajerjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon St. 5"x Upravnlšivo Slrossmajerjeva ul. St. 1. priillcje. Telefon St. ;>5 RaCun kr; poStnega čekovncga urada St. 10.066. Zbor zaxpnikov JDS v Lc-tošnji.zbor zaupnikov .IDS, ki sc jo vršil v nedcljo 10. tm. v Ljuhljani ob vrliki udcležbi (nacl 300 zaupnikov iz ce- lc Slovenije), je stal v znamcnjii novin nalog, .ki eakajo stranko. lzzvene! jc v propričanje, da je prva naloga stranke, ki jo jc prevzcla po prevratu, kousolidacija in utrienje države na znotraj in na zunaj, tako dalce izvršena, da lahko icie stranka via dclo za uresničenje svojcj>".i gospodar- skega programa- In tako je stnl ncdeljsM /bor zaupnikov v znamenju tell novih strankinih nalog, ki jili mora pričcti izvr- scvati takoj, ko bo po sprejetiu ustav.: in izvedbi njenih določb drzavn postnv- Ijcua na trdne t cruel je. Zborovanje je vodil minister dr. Ku- kovec, ki jc uvodonia .sam tudi obširno pcročal o političnem položaju in o nalo- gah stranke v Kornjeni sjiiishi. Delo za Kospodarski napredek nuroda, zlasti dclo za nialega obrtnika in male.ua posestnika v zvezi s pospcševanjcm napredka vseh cirugih stanov inora biti v bodoče zve- zda-vodnica našega stremljenja. Izginiti pa mora iz naših vrst tuJi vsaka senti- mentalnost in v bodoee se ne smc vcC goditi, da zancniarjamo svojo politico organizacijo na Ijubo novirn političnhn tvoibain. Rrez ozira na desno in levo moramo zaeeli zopet dvigati moč .svo.fe ¦stranke tudi po deželi. Narodni poslanec dr. 2er.|av jc stvar- )!o in temeljito razpravlial o ustavnem nautti, o težkočah, v katerth se je porrr- dil, o kompromisih, ki so btli potrebni, ter končno o ve'.ikih nalo^ab, ki čakajo slranko v delu za gospodarsko konsolt- dacijo države. Poverjeiilk dr> Ravnlhar je osveilil yKodovino pokrajinske vlade za Slovcm- jo, katero so klerikale! liotcli napraviti za nekakšno od centralne vlade neodvisno napravo. Naslikal je datinšnji položaj v pokrajinski vladi ter — kakor ze minister dr. Kukovec in poslanec dr. Žerjav - P^>kazal na veliko va7nosf obCitisVih Vrv- litev. Njcrovo noroeilo jc tflede od stranke v pokrajinsto vladi že doseSenili uspehov ¦spopolnii v popoldanskem zborovanju noverlenlk Rlbnikar. O «o.^podarskein provjranm stra ike za t):iznj0 bodočnost je z «loboko stvar- ;bJJ0 r»2PravliaI g. dr. Moho»-ll5t o obrr- nis'kem Programii g. VramUettl ^«a vsa ta pornčila >e $c povrnenuv Ker so za političiio Solan.!- nasega Ijiicl- stva vciike važnosti. V debati, ki se je nato vršila, se Jc ^asti razpravljalo o dclitvi Slovcnijc v 2 obiasti. Zbor je (rajal 6 ur. Poglobijenjc MrnnkineKa dela na kultnrnem In gospo- darskcm noljn 1>O brczdvoinno lljegovn posiedlca. R. RAEBLER: Jludfuska Sola nii »ijflfiki doin? Celje, dne 8. apr. Kai ne. čudna, za neinformiranega P«Poliiü.ma ncraznniljiva zveza. V prejš- nji «Studentenheim« se je po prevratu "ajprej naselila »Državna policija«, a za !Uo rudarska sola. Kmaln pa se je poka- 7%}<\ da bi bil v scdajiiih težkili časih I)i- jaški dom za revnega dijaka bolj potrG- ^u, iicjco je bil pred vo.isko. A kam x Jwm? I^rostori so zasedeni. To jc pro- »ei»i. Nikakor ne kaže ta problem tako "'". kot si to nekateri prcdstavljajo. amrcf. rudarsko Solo postaviti na cesto J" Posltjpje porabiti za Dijaški dom. — Ador ve, s kako velikim trndom je bila rMciarska sola ustanovljena. koliko ne- ninorucga dcla je bilo truba. da se je pa- uk že s šolskijii letom 1919/20 mogel priccti, ne more odobravati raznih pred- lugov, naj se sedaj sola kratkomalo oprv sti. ali pa v najboljšem slučaju piestavl ne vein kam. Rudarska sola v Celj« je edina strokovna sola svoje vrste za vm Jiigoslavijo, kjer se intcligentncjSi'rudaT- ji i/'obrazujejo za paznisko in podurad- nisko službo. Razun Slovencev jo obis- kuiejo tudi Srbi in lirvati- Za državo, v katcri se bo rudarstvo vsled bogatih prl- rodriih zakladov od leta do lcta bolj rasr- vijalo, je taka sola brezpogojno potrebtm. Nam Slovencem ne more in ne sine biti vsceno, če dobi vodstvo nekega dnc ukaz: Poiščite si prostora v kakem dni- KeiTi kraju. Prepriean sein, da bi se v ßosO ali Srbiji trgali za rudarsko §oTo, Oe bi jo mogli dobiti, in da bi ji radi -dali potrebne prostorc brezplačno na razpa- lago. Spccijclno nam Celjanom ne bi bi'o v posebno east, pa tudi ne v korist, če bl se skuisali izuebiti zavoda, ki ima vcl!- kansko bodočnost in ki je take -cminerti- ne važnosti Zi, narodno gosj)odars{vo na- S,n«n iaVC" AH PlaČUJe 5oIa I1Icstl» obclnl 4000 K najemnine ali pa Vee. je popolncK. ma postranska stvar. Tnkaj bi samo mi- mogredc omcnil, da jc ravnateljstvo rn- darske sole v zaclnjili dvcli letih za prs pravila na poslopju izdalo uckaj st:» tispc kron, akoravno bi morala vzdržcvati PO- slopje tncstna obcina- Celjani bi morali biti vfiscli in ])onos* ni, da ..si ic državna uprava ravno naSe h.'po n?e«;t:) izbrala za sedež nidarskc sole. VV.i poznamo mizerijo našcga sred- njeJSolca, ki mora plačevati drag denar /n slabo stanovanje in ki si morn z instruk- cijami pomagati, da se vsaj za silo pro- živi. Za to pa: Rudarska Sola in Dijaški dom! Kdino na tej podla^i je treba in sc Jnora vpraSanje rešiti. Kako, to je y.opm druga stvar, in o tej nnj »mcrodajnj fak- torji- razinišljajo. M gornjim izvajanjem, katerlh bistv^ v poliiem obsegn ^dobravamo, pripomni- iiio samo sledeče: Mestna obeina celjska je prvotno dala Dijaški dom za rudarsko šolo v nnjem do konca šolskega leta 1920 -21 Vkljub neoporečni potrebi, da se Č5m prej vzpostavi Dijaški dom, je mestni so- svet letos podajjšal najemno dobo do koiica Solskega leta 1921/22. Hotel Je s tern mcrodajnim krogom dati priliko, da mijiio razmišljajo o tern, kako bi sc dalo vprasanje obstoja obeli zavodov v Celju sporazumno reSiti. Sklicala bi s\) naj en- keta zastopnikov rninistrstva za Sume in rude, v katerega podmčje spada rudar« ska Sola, zastopnikov tnestnr. občinc Hi zar.topnika tukajSuJe državno girnnazijc, ki naj vprašanje z vseh strani temeljito pretresc ter nnjno stavi potrebne pre(?- logc. Doeodki v Beoj?raduP Razprava o Obznani. — Zaupnica vladi. H e o g r a d 8. aprila. Z veliko nape- tostjo pričakovana danasnja sejf? konsti- tuaiite je biJii ogronino obiskana. zlasti Se s strani opozieije, pri katcri jc bilo o- pažati nervoznost. Na znano intcrpclaci- jo komunista Markoviča je odgovarjal obSirno in z gtoboko stvaniostjo na pod- lagi dokumentov nolranji minister dr. Draskovic» Početkom pravi, da jc vpra- sanje komunizma na dnevnem redn vsen držav sveta, in da ic zato skrajni Cas, 0a se izvrsi debata o njetn tudi pri nas. Ko- niunistični fronti ste dve: cvropska m azijska. Evropa jc zavzola naprain ko- munizniu sovražno stališče. Azija pa nln je kot novemu evangeliju Siroko odprla vrata. Naša država se je postavila n« stališče Evrope. Boljševizcm pa obstoja tudi v naši državi- Na kongresu socijall- stičnih strank v Vukovani 1. WJti so imeli konuuiisti veeino iu je bil sprejet njihov program, ki jc sei za revolueijo in za raz- padmn države. Vlada ic do skrajne meje tolerirala to gibanje, samo da ne izzovc prevcč pozornosti v osiaiem svetu. Ko- rn »nisti pa so začcli zlorabljaii dclavske sindikatc kot bojno sredstvo proti «.bur- žoazni« državi, so zlorabljali stavkc, ki so ena prvih pravic dekivea xa skrajno obrambo proti niatcrijalnemu izkorišča- nj'.i, kot politično bojno sredstvo; z groZ- tjjanii in terorjem so prisil'li delavce za- pustiti delo, vsilili so stavko žtleznieai- jeiii in rudarjem. Za vsc to svoje razdor- no dclo so dobivali denar iz Rumunijc, Mad/arskc in Amerike. V tcli državah s$ nabirali denar za državljansko vojno. To deistvo Jc dokumentarno dokazano. Pa tudi ilnigaüc so vršili saboiažo nad dr- žavo. L'kradU so cclo državuo (lokumeii- te iz raziiih uradov- Ti doknmenti so se naš1] pri preiskavi v Radniekem dorn«. Najhujšc jc pa bilo razdorno delovanje konuinistov v rniši vojski, v katcro so hoieii potom destniktlviicsa dcJa spravl- (j razsulo. Zavedli so cclo njkaj častni- kov in orožnikov, nagovarjali vojsko k bcKunstvu. i^cš da jih prisega nc vcže. Kcfmnnisti so pa imeli tudi stalnc zvcze i r.otoričnimi mednarodnimi zločinci in razbojniki. Ljudje, ki so za časa okupacl- k colali, uslngc Avstriji in Bolgarski. so dancs prvaki komunistov, in to celo taki, ki so po zločincih ubijali naše ljiidi. Mcd komunisti na HrvaSkem so ljudje, ki so v Rusiji ropali in plenili v srbski.h poslani- ?tvih v Moskvi in Petrogradu. rinako so v Dalmaciji komunistični voditelji ljudje, ki so za časa vojne bili na uslugo Avstri- ji in njeui agenti- Vsc to, ker hočeio zrn- Siti državo- Odtod tudi tesne zveze s ko- mpiiisti v Italiji. V odboru trojice in pc- tonce, ki so edini vedeli za največje taj- nusti stranke, so izžrebali osebe, ki so bi- le doloOeiic za atentate. Vlada je vnči- gled vsernu temu in vočigled dejstvom, da sc je na podlagi vsega top:a pripravljal za konce decembra državni udar potom revolncijonarn-ega akta, mogla ali roke prekrižati in čakati, ali pa — delati in ocl- vrniti od državc nevarnost notranjih bö- jev in razpada. Go vor ministra Draškoviča je ikt- pravil najgloblji vtis- Za njiin so govorill: komunista Markovič in Paviovič, sol. Kristan, zeinljoradnik .loca Jovanovic", demokrat.Pcčič in drugi. Koncem debate se je ponovno oglasil minister PraSkovlC, da odgovarja na nekatere trditve komp» nistov. Izvaja, da je ciržava močna do- volj, da napravi v siučaju ncredov mir v državi. BoljSevizem ]a doživcl povsocl polom svojih idej. Na Ruskcm je sicö* nničil ruski kapitalizem, a boljšcviška Ruslja je padla sedai na koleisa pred ameriSkiml niHijardcrjl. Ljcnln sain je priznr.1, da Rusija ne more živcti brez kapitalizma zapadne Evrope. Mi pa nc. pustimo uničiti kapitalizma, ker služi dru- žbi. Nato sc je vršilo glasovanje o zaup- njct vb.dl. Proti vladi so glasovali koinu- nisti in socijalisti. repiiblikancf. del zem-, Ijoradnikhv in radikalec Ivanič, za /zvp- n'eo \lad! pa radikalci in demokrati. ifr. •Vošnjakova skupina Narudni Klnb in Itfo- ribalcl. Vladna politika proti komunlstoin ,Ie bi!a z ogronino vcčhio odobreiia. Či^čenje polož^ja. Protsč osamlien. B c o g r a d 9. aprila. Veenijšnja seja konstHuante jc mnogo pripomogla do razeiScenja. Iz kluba zemljoradnikov bo sk'dilo §e več poslancev Milovanoviču m vstopüo v dr. Vošniakov klub. Protič jc v »Srimoit.pravi« zahrbtno napadel vlac!o radi Obznanc in je hotel iz/vati da bi nv- dikaici glasovali proti vladi. Na led mn ic Sc! edino radikalec Ivanič. Upi Proticcvih prijateljev ¦•— zlasti slov. kierikalecv — da bi Proiič mogcl še igr.jii kako veejo u'logo v radikalni stranki in v našem jav- ncm /Jvljenju. so vedno isianjši. V Istri se boji nadaljujejo. VojaStvo ZuSeda krajc. Zascdlo jc tudi rndnik v Labinju, pri C-emnr je priSlo do krvavega boja med vojaštvom iu rudarji, ki so spiejeii vojastvo '/. granarami in streli !z pušk. Vojastvo je naskoSilo rndarje z ba- , joueti. 2 rudarja sta mrtva» 4 ranieni. Iz kluba zcmljoradnjkov Je izstopil srbski poslanec Milan Milovanovič ter vs'iopil v klub SKS; utemeljujc korak s tern, kcr je po^topn.nje zemljoradniškega kluba dancs taksno. kakor bi bil podmz- nica komunistiene stranke. On pa ni bil od luii'oda poslan v zbornico, da bi ruSil vlndo in dižavo, ainpak da seiti narodne intcrcse. V vladi na Grškem je prišlo vsleu grSkcga poraza v Mali Aziji do krize. Oo- vori se, da prevzame predsedstvo novc viaue Ounaris. Štajerski dežclni zbor v Oradcn je 8. tm. sklenil, da se 20. ma.ia izvedc po ncmSkcm Štajerskem glasovanje ^lede priklopitve Avstrije k NemCiji. I3oj med vlado in rudnr.ii na Aiigie- šhcm. Vslcd prctiranih zaiitcv rudariev, ki slavkaio, je prislo do skrajno uapete- ga položaja. Vlada se ne udn in hoče /. vsemi sredstvi nastopiti zoper ncupravl- čene delavskc zahteve- Izvrsern je mobJ- ! lizacija anglcškc vojske. Lloyd Oeorge | ic dobi] kot diktator neoiic'cnn j)oob!n- | stila. i Albanskl parlament bo skllcan na ?1. i oprlia. PeCal sc bo z Itaiijatisko-atbnn- skim sporazumom. IWariborske novice. I-cpo krš^aiisko usnilljen/e so poka- zali mariborski klerikale! s tem, da so 13 strankam v nisi nasproti franOiškanski ccrkvi, katcra hiša jc njihova last, cdpo- vedali stanovanja — v dnch §e vedno stražnc stanovanjskc mizcrije. Zgraditl hočcjo tarn veliko novo tiskarno — ki J0 seveda nujnejša, nego da so Ijndje pod strcho- Upamo, da bo poverjenik za so- cijalrio skrbstvo tu z \rso odločno^tio vines posegel. Na mariborskein irgu so 4 dni zapo- red izvršili prei^kavo mleka. Prvi dan Jc od 36 mlekarie imelo jih S mleko potne» Snno z vodo, driigi dan 4 od 22, iretji dan Se 2, Cetrti dan nobena. Dohro ^draviJO! Celjske novice« STANOVANJSKO VPRASANJE V CELJÜ. Kakor čujemo, se preseli policijski oddelek kr. okrajnega glavarstva iz Ijo* tela Skoberne v mestno hi5o nasproti okouške slovenske 5olc. S tcm bo ustre- žjno dolgolctni iipravičcni zahtovi gosp. Skobcrneta, ki trpi občutno i^kodo s tern, da jc ves njegov hotel s kegliiScem vred zascden. V zvezi s tem pa jc trcba pre- seliti iz hiše, kamor pride policijski urad, S—9 rodbin, za katcre treba 8—9 novih rodbinskih stanovanj. In kje dobiti te, je vnrašanje, s kojirn bi .cc naj v Celju nc bavila samo stauovanjska komisija, am- päk predvsem tudi vsi oni činitelji, ki so vt'dno na mestu s kritiko in vpitjem n krKicah, ki jih ta komisija bah povzroca in noi?gn hiSnim posestnikom In strt;n- karn, koje mora izriniti iz mesta, ako ho- čc spraviti pod streho Ijudi, ki morajo v mestu stanovati- Danes snio ?e srcdl jiprila, čujerno. da se zidn v Pcgradu, Zagrebn in Ljubliarl, pri rns se nc stavi ru'jmanjsa koča, in vsc izgleda, da smo *nr n v T üoc,\'« °"-- .*? mi isti poti, kakor lani, samo s turn raz- ločkom, da bo letošnjo j-eseii in zhno sta- novanjska kriza mnogo hujša, kc je bila lani. Na državno denarno ponioč ni ra- čunati, kakor vidinio; treba misliti na lastno delo in podjetnost, na sodelovanjc ne samo mestnc, ampak tudi okoliške ob- čine, na tukajšnje bogat-j denanie zavo- de in pnvatni kapital trgovine in indu- strijc. Te akcije pa stanovanjska koniisi-. ja ne more izvesti. Cas jc, da se drug! faktorji zganejo. P- Trlglavaiiske slavnosti. ki so se v proslavo 45-letnice obstoja akad. društva »Triglav« vršile v soboto v Ce]ju, so prl- vetlle v našc mesto velika štcvilo niož. katcrih imena so v našein javnen. čivlie- nju bodisT po njili političucin ali knltnr- uem delovanju dobro znana. Vidcli pa sruo tudi obeiicm visoke (!o?tojai!srver»!- ke.....civilne in vojaške —: miiiistra dr. K'ukovca, dež. predsednika dr. HaltiiTa, generala Maistra, povcvionika Skabertic- tu it) mnoge drugc. Po popoklanskem spr^jcmu na kolodvoru. kaierega so je udeležilo lepo štcvilo občinstva. so jc vr- ši! ob 5. uri v Nar. domu obuii zbor sla- vcjšiPSkc zveze »Trigava .: sklenüo Vö je, c'a se razdeli delovanje Zveze v o- krozji Maribor, Ptuj, Celju, Brežicc, Ljubljana, Novoriostn. .'"iec/grad in zaso deno ozemlje .Za vse te kraje so izvoljc- ni noverjenirtl. ki imajo tialogc, i/vest* v svo.iih O'krozjih or^anizacijo.' Izvuül se je zvezni odbor pod predsc'dstwm siv.!. r.adsvetnika g. Toalalf j v Alariboru, kjer je zaeasno tii'Si scJ.-č Zveze. Zvcčer &'_• y-' vi?i1a v vs,'!i i:omiih prostorih N-trod- iicga doina krasno obiskana plesna zaba- va z vojaško godho pod vodstvom kapd- mxi Herzoga. 1're.i otvoritvo plesa se jc po n:itfo\ oru ^ospe Adelo Dcčkove v imenn celiskih Slovens: izvršilo slo- vj.po pripetje srebmcga vcnci n.i triffla- vafiski prapor. k ir je izvrSilo miuistrova soprcga Anicn :!r Kukove^va Zahvalil se jc podpredscdnik Trighva >.:!iv ci/er V in».tin starej^iii ie spregovori! okr. ^ia- var dr. Zužek, dalje /astopnik akad. drn- šlva »Jugoshvijex iz Zagreb.". g f>vl;i Mejak v imenn ,-ikad društva «Jadn>.n<- v tjubljani. V oku.sno prirejenih prostorüt, za kar grc predvscm livu'a soproj;i soi'P- polkovn. Kerchelicha, se ,ie nato razvUa neprisiliena zabavi. V ncdeljo popclcijie so izlc-teli Jiaži gostje na Stari cirad, od- koder so nživali lep raziiled po naSi zenilji. Na 1000 K globe je bil obsojen neni- Ski odvetnik dr- Ricbl, znaiii hail^vski za- griztnec, ker je blatil naše obUusti Občni zbor podružaicc »Jutfoslovan- ske matlce« v Celju bode v jionedcljclv,. 18. tm. ob 8. uri zveeer v veliki dvorani Nar. doffla z nasledniim sporcdom: I. Predsednikov nagovor. .?. Tajnikovo pn- roČilo. 3- Blagainikovo noročilo. -1. Voli- tev novega odbora. 5. Slučajnosti. Potl- pJsani odbro najuljudneje vabi, da se ude- leže zborovanja vsi člani in članice >\Tu- gosi. niatice« cel.iske zato, da bodo slišali o njišcm delo van ju in da se skupno po- ^ovorimo, kako bi v bodočno.sti delovali - ter kako bi lahko največ storili za visoTci cilj svoje »Matice«- Dra^o nam bo, nUo se lideleže zborovanja tudi dnigi sloven- ski Ceijani, ki nir>o še v naScin dmštvn. Naj pridejo, da spoznajo naše plcmenite svrlic. se na tem ogrejejo zn naše iclcje ter se nam potem prWruZiJo, da bo tndl «age lepo Celje slovelo kot piavo narod- no, probujeno mesto, ki se zaveda novih cast nib dolžnostl napram iii?vi, svobodnl doniovini, kl danes cnoduSno teži za teir. da čimprej osvobodi ua novo zasužnjeiic našc brate! Vsak clan naSe podnrhilce raj csebno affitiue za najobilnej?io iidcTc- ibj. — Odbor padr. »Jugoslov. matice« v Celju. Zivljenje celjske mladine pied 30 let! U bilo vse drugačno kakor jc dunes. Ka- ko pisano so nas gledali iietnski mo^otci, kako so nas prezirali ter ffazili, kjerkoll so inoKli! NaSemu dija^tvn ni bilo tak'o lahkc pri sreu, kakor je danes- Pijaki pa so ffojili svoje ideale in ker so vanjc ve- rovali, niso klonili duhom. Predavanje o tedanjih razmerah hi Kotovo zanimalo naše mlade in stare- Zato je knit, prosv. mis. Celjskega sokoia naprosll j»:osp. dr. Scfiv. aba, na I bi predaval o tisti zanimivi dobl Oosp- d; Schwab je bil takrat Stu- dent' celjske gimnazije in zato je dra&c volj. -'¦ 'nuil da bo pf^daval- Kcdaj m kjp - :• ?vhis v "Novi Dobi«. - Kult. prc/.. ,. CtijSkcga sokpJa. Siirtm. slove.tsko žensko drustvo v CcIJa prirc-i.i v čeflek 21. tm. ob 8. un zve<-et v m,4i Jvorani Narodaeffa doina jav-no predavanje. Predava gospod dr. Schwab o »lepoti žene«. Ker nam obctrj predavanje mnogo lepega in nam bo po- da! predavatelj gotovo miiogo prakticnili nasvetov v zdravstvetiem oziru, vas va- bhno, da se udeležite tega predavanja. -- Pridite tudi zato, ker smo to dolžni prc- davaleljn, ki nam je znan po svojih lepih predavanjili in se je z idealeno požrtvo- valncstjü sam pomtdil, da bo predavai slovcnskim ženam v njiliov Iasini dobro- bit. Splošiio sloveiisjko žeusko drt^tvo v Cel.;u iiaznanja vscm onim, ki se žele nduk-žiti srbohrvaškega tecaja. da je tfimn- ravnatelj, gosp. prof. Jeršinovic, Id iKirn je obljubil voditi ta rečaj, sveto'vai preložiti ga na jesen. Pride poletje, vro- čina, počitnice, v katerih marsilcaiera ovS- potuje in bi točaja ne dokončala. MLsliuio toraj, da bo vsaka naših elanic pozdravi- la miscl. da se naj vrši tcča.i v casu, ko se homo v dolgih jestMJskiii in ziiüskili večerili veselilc teh uric in se z vso \ ne- mo nCile mile nam srbohrvaščinc. Jiigosfovaiiski godalui kvartet (prej kyartet Zika) nastopi v Celiu v pondeljck IS- tm. v veliki dvorani Niirodnega doma. Miniili petck so konccrtirali v Mariboni z velikanskim vsestranskim tispeliom. — upaino, da bodo tudi Ceijani z lnnojca- brojnim obiskom pokazali razumevanje za nad vse idualno streiuljenjc štirih od- li;:nih glasbenikov: R. Zika, Sancin, Cer- ny. L. Zika. Na programn so: Mozart, Cnjkovsky, Dvorak. Vstopnice iz prijaz- liosti v predprcdaji pri Ooricar &" Lcs- kovšek-ii. Poročilo lnesfnega f!zi*:ae vcč drugih spravijo v dobro voljo tudi naj- bolj čmernega fili.:tra. Psinior kirn ro- jakom bo vzbujala knjiga otožno-ve- sele spomine, vsak prijatelj zdravega humorja pa ostane pisatelju hvaležen za prijetne urice, ki mu jih bo knjiga na- klonila v obilni meri. — Knjigasena- roča pii Tiskovni ?.adrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. Sokolstvo. Sokol v Vojniku ponovi v nedcljo, dne 17- aprila tl. ob pol 16. uri v dvorani tukajšnje posojilnice narodno igro s pet- jem ^Divji lovec«. Del -istega dobička je naJiiciijen »Jugoslovanski Matici«. — Na velikonočni pondeljek uprizorjena igra »Divji lovec« je bila nad vse pričakova- tije izvrstno igrana. Vsi igralci so pogo- dili svoje vloge prav dobro- Posebno žu~ pan (ličitelj g. Julijan Sinigoj), Majaa (učiteljica jrdč. Pavla Kosančeva) in .la- liez (g. Vlado Brezovnik) in Tonček (.^r- Josip Ooričan) so igrali mojstrsko. Ob- činstvo je bilo prav zadovoljno. Bila je precej velika posojilnična dvorana po- poinorna napolnjena, posebno Rostov Ce- ljano\ je bilo mnogo. Vsein udeleženccm se odbor Sokofa najtoplejc zahvaljuje. Izvanreden dobrotnlk Sokolstva. Na Laskem je v tožbi radi žaljenja časti mo ral plačal Johann- Janoz Killer star, iz Hrastnika, znan narodnl škodljivec, za »Sokola« v Hrastniku tisoč kron. Tožite- Iju klicemo »Zdvavo^« Obrtni vestnik. Cfil JSKA OBRTNA NADAIJEVALNA ŠOLA ie napravila dne 4- aprila tl. poučni izlet v Ljubljano. Udeležilo se je tcga Izleta 98 obrtnih vajencev in vajcnk z nčitelj- stvom. DospevSi v Ljubljano, so se na- potili izletniki naravnost v ogromno po- slopje srednjc tehniške sole, kjer jih Je pričakoval profesorski zbor in jih k1 z lopiin nagovorom pozdravil vrhovni rav- natelj zavoda. vladni svetnik K- btlblc- Zahvalil se je za prisrčen sprcjem vodja izleta, naduCiteli r. Bizjak. Nato sc je zn- čelo ogledovanie rosamcznih obrtn h st ok Pod vodstvom nadzornika obrtmh nadalicvalnlh SollnZ. R. hoorsterja; za- vort je priredil izletni -m veliko razsia- vo risarsklh izdeikjv z na.irazliCnej§ih obrti. Vsa dela so bila zasnovana po raziicnih narodnih mcrtivili naše sirne Siovenijc; in človeku sree igra iskrenega vj.s'jija, ko vidi v teh mnogoštevilmh in krasnih risbah čisti slovcuski slog z do- maeo oriianicntiko. Vsa ta dela so tako «epa, da jih bodo tudi tujci opazovaH z Htijvečjim občudovanjem in si želcli ta- kih izdelkov. (jg, profesorji in profcsoii- co so razkazovali izletnikom izdelkv svojih gojenccv in sojenk z ncutrndljivo požrtvovalnostjo ter ponazorili svoja predavanja z liajrazličncjšimi učili, stroji itd., kar vse je napravilo na izletnike globok utis, ki ne bo nikdar pozabljcn. Vsem «dnim močem srednje tehniSkc soK;. ki so v blag nainen dragevolje žrr- vo\ali riajlcpši čas prostega dneva, sc i/reka v imenn napredka slovenske obrti najglüboküjSa zahvala! -- Po opoldan- skem odmorn so odšli izletniki v Narod- no galerijo, kjer jim je upraviteljstvo do- vf)lilo prost vstop. Krasni umotvori so zauimali siccr vse izletnike, najbolj pa. licence slikarskc in kiparske obrti- Iz galerije so mahnili izletniki v naš krasni dcželni muzej, katercga ravnatelj g. dr. ivUinUiani jc navzoči mladini razlagal z veliko ljubcznivostjo vse zaniniivosti Jiiiizoiskih zbirk. Iz mu/Ja so nd.šli izlet- niki iia kolodvor in so bili zvcčer zopcl v Ct-lju- — Poueni izlet jc napravil na vso mladino oni globoki vtis, katercga si v/tfojitelj le žcleti more. Mvala grc vlad. svetniku :<. Liiukn, ki jc daroval 44 K za žclezuLsko vožnjo euegsl Tibogega nčenca; v isti nanicn je i/rocil vod'itL-liu izleta drž. komisar za p-;sije.ševanje obrti g- ZaložnlU znesek 44» K. ZeLo Skoda, da se vsk'd rev§Wne hi mi;.;¦;]o udeležiti tcga velepornemb.neffa izleta še nad 100 obrtnih ucencev. Zn 5. maüntk se moniSi udeležiti vsa« vsi učenci clektrl- karske, kovinske in stavbene stroke. — Naj bi gg. mojstri ubogiin vajcnccrn ¦oniojiočili vsaj ta poucni izlet, ki bo 7m njiliovo obrt velike vrednosti; vpostcv bi prišla le vožnja po želcznici, 44 K od ust'be. Vodstvo sdIc. Kaj cerkev? — polltlk« ?e prvo! — ZiKicilon dogode-k ->e nrun |)oroča iz koz- janskega okraja: Pri podružnici Pilsta- nja, Sv. Trojici. "je bila - - kakor vsako leio -- napovedana za Veliko nedeljo slovesna masa. Kaplan .ie bil že vtqö oltiirjcin in je pričel niašcvati; pa priPcl jc komnj do darovaniu; k;>r Mi bilo liosii- je, iv moral prenehati in Ijudstvo i/ 4 žiipnij je ostalo brez liiafie. Seveda, sal je prvo, skrbeti za politietio hujskarijo, hostijc in drugo jc postranska atvar. Selnčni nirk 8. tm. je bil pri nas ra*- nicronia le malo viden in nepopok'ii- O- pa/ovanje je zaradi oblakov bilo težav- lio, solnLna obla se je prikazaia same mcstoina. Ljudsko štetjc v Prekniurju izkazi'ie v okraju Murska Sobota "->AJ)\I. v dolnje- Iendavskem okraju 38.405 prebivaiccv. skupaj torej 92.416- Od t ih je 74.417 Slo- vuiiccv, 763 Srbohrvatov, 2030 Nemcev, 1-1.435 Madžarov, Rimskih katolicanov je 66-414, protestantov 24.714, židov b42. Mesta uradnih žtvinozdraviiikov t Cnioiniju in Krškem so razpisaua. 1'ros- njc sc vlagajo do 30. aprila 1921 pri po- vorjcništvii za kmetijstvo. Natancucjsc določbe so v razpisu v Uradncm H«*tu- Poslanec Etbin Kr'stail Imcaovan 2Ta wpravnika v BaranjK P^iaučno-ekonom- ski komite je 6. tm. končno odločil, da po- stavi za upraviiika Friderikovih velcpo- scstcv v Baranji posl. Antona Kristana, ki bo še tekom tega mescca podal ostav- ko kot poslanec in odpoloval v Baranjo. d:i prevzame svoje mesto. Kristan je na podlaEi pORodbc nastavljcn za tn lcta- Na nicKovo poslansko mesto pnde stro- kovni tajnik Tokan iz l-JHblKinc. Oollce 2-a brzojavke sUmcjo od U- aprila naprej ^0 vin. Mcduarodnl dljaški kongrcs v Pragl, ki jc bil 6. tin- zakijučen, je določil kot se- dcž centralnega iidruženja za 1. 1921 Ru- muiiijo. L. 1924 se vr§i svctovni dijnški kongrcs na Poljskem. Od več naročnikov smo zadnje case prejeli pritožbe, da lista ne dobivajo kljul» temu, da so plačali- Naša upniv;» nam javlja, da se list vsem naročr.ikom redn« odpošilja in mora biti krlvda brczdvomno kje drugje. Da pridemo lakim pojavoni «I, *-? * *? r> v T ü rr v T -r STran 3. Vttkoiu, prosimo vs3 cenj. naročnike, n«j nan1, vcdiio takoj javijo vsako nercdnost pn dostavitvi lista. Do pi si« V Slov. Bistrici so kbrikalei pod v«nistvam dekana Cerjaka razbili koiii- promis med narodiiinii straiikami in po- stavijo z neinskutarji in socijalisii nc- kaksuo obrtno-delavsko-iiioš&insko Hsu». Deiiiokrati nastopijo $ svojo listo- Središče. Za gerenta v Obrežii je »lesio Andr. Bedjaniea, ki nam ga jc vsi- !i!a Ar- Brejeeva vlada, imomivan gosp": Ivan Raušl, posestnik v Obrc/.u, bivSi zupan, id so ga klerikalci radi njegovega iiüprednega politicnega prepriämja oci- ^tavjli. Ci. Raušl jc na ta naein dobil za- doščenje za klerikalno krivico- Narodno gospodarstvo. Cene pscnitMic moke v Nemčiji. — »Frankfurter Zeitung: < poroea, da bouo } koniuiuilnc zvczc dobivale vslod posrc- čenih cenejšili nakupov od državnega pšeničnega zavoda amerikansko pšcnič- tio mako, prvovrstno kvalitcto, po 6.25 mark kilogram, in oddajale konsnmcn- tuiu po 3.5U mark fnut- Tako staue iiem- škega konsumenta aprovizacijska nioKa M do 15 naših kron. /Mm zavod za Slovesirjjo jo v likvi- vlaciji- Nemci ponudifi vagoue za vojno od- škodnino. Nemška vlada je pouudila naši vlacli na račun vojne odškodnine, ki jo inia dobiti Srbija, liabavo 85 kompletnili vjakov. Vsak vlak bi imel eno lokomotl- vo in 50 voz. Kakor se nam poroča. jc na- ša vlada to ponuübo natelonia sprc-jola in je zaprosila samo 5e cntento za dovo- Ijtuje. oziroma odobrenje toga aranž- inaja- Trgovsko-gospodiirska orsaiiizacija. L'Staiiovit<><; narodne države nalaga ^iaši uvozni in izvozni ;.rg;A'ini nove, ve- like naioge, kakoršnili prcj ni imcla v tuji nam drzavi- S j)odporo te tuic nam drža- vc in razmet jc bila posebno velika ttgo- «ina v rokali tujcev, ki so preskrbovali fcaS iivuz in izvoz. To veliko in za naše »arcdiio gospodarstvo in narodui polozaj Lrevažno nalogo mora prevzeti sednj na- 4a Irgovina. Uvidcli pa so naši trgovski Hrot'.i, da ni posanieznik samo gnmtno fJJt-slab. nego so tudi ra/,mere take, da Huora naša trgovina to nalogo izvrševati fe z združcnimi gmotnimi in nioralninu silanii. Z;Uo je po nalogu lanskoletnega trgovskega slioda v Lj'ibljani Zveza tr- ^«vskih gremijev in zadrug skiipno s Tr- Kovsko zadrngo r. z. v ?Jnbljnni sklcnila astanoviti vcliko trgov.sko organizacijo, ki bi prevzcla posle. katere stopanju poslanccv Protiča in Ivanica. Izstop Protiča iz radikaluc stnnikc je so- tovo dejstvo. Ustanovi b:ijc novo stran- ko. Ustava bo sprejeta v prvi polovici iuntja- 13 c o grad 10- apnh. Ministor zn konstituanto Trifkovič otvori v cetrtek v konstituariti načclno debato o nstavnem nacrtii. Vsa razprava o tistavi bo irajala največ sest tcdnov in bo nstava v pwi polovici iunija sprejeta. Naš proračtiu. 15 e o g r a d 10. aprila. V fin. ministr- stvu sc jc končala rrizprava o proračunu trgovinskega tninistrstya in pričeln o pro. lacuiiu ministrstva za proinet- Clre naj- i več za izboljšanje proineta in zgradbo nckaicrih novih žcleznic Stavka v pcčujskih nidnikiii- i H e o grad 10. nprüa. V rudnikih pri FJcčiiji; je včeraj izbruhniln stavka. ki irna gospodarski znacaj. Uvcdenn so pn- gajanja- Upajo, da bo zadeva v 2~3 dnch koiičana. Polfski dementi o novi vo'ini z Riisijo. Zagreb 10. aprila. Poliski konzir- lai derncntira vesti, da Poljska priprav- Iju iiovo vojno 7. Rusijo. Vsc vesti izlia- jajo iz krogov, ki so hoteli povzročiti pa- dec poljske valute. Angleži iii delitev Gor. Slezije, London 10. aprila Poročajo, dn Angleška ne bo delala zapiek razdelitv! Oor. Slezijc med Ne-ničijo in Poljsko. Rnzdelitev se izvrši skoro gotovo po Korfantyjcvem načrtu. Še vedno Karl. 15 as el 10. aprila. ^Rasoler Nacn- riclitcn« poročajo o preiskavi v zadc\nf oilpotovanja razkralja Karla iz Sviec Preiskava doslej ni dala pozitivnih uspe- hov. Pariz 10. aprila. ^Tcnips« poro?a \y. Madrida: Zunanji minister je izjavft, da spanska vladn ni stavila pvedloga, naj sj Kar! naseli v Spaniji. L u z e r n 10. aprila. Porocajo. da se po.caja Karl, da se sprejme v kako dnigo dr?avro, kjer bi se stalno nnsclil Indnstrijska vo.ma na Anglc^kem. London 10. aprila. Danes so se Pričela pogajania med žclezničarji in traiioportnimi delavci na eni ter mm- p/eds. Lloyd Qeorgcm na drtigl strani. Upauje je, da se posreči najti Jzfiod iz nc- varnosti industrijalnc vojtie. Od rnnogih strani javljajo, da so nekateri rudniki fstnli v obratn. Francoska g»ozi NemCi.'i. Berlin 10- aprila. Ako do I. maja r.e bo dosežen sporaznm ¦/. Nemčijo, !in frriiicoska vlada storiJa nkrep-e. ki bodo pomenili katastrofo za Nemčijo. Položa] je skrajno resen. Obravnava zaradi uniora Us re. Budimpešta 10. aprila. V torek se prune pied (ukajšnjim sodiščem glav- na obravnava v zadevi nmora groia Tisze- 'l'rajalu bo ves teden. Vladua kriza na Ogrskeni- lindimpcšta 10. aprila. Zdi sc, da se reši vladna kriza jütri. Orof Tele- ky skoro gotovo ostane, na vsak načln pa vztraja pri ostavki zunanji minister dr. Giatz. Njegov portfelj prevzame grof Teleky, Narodna skupščina se sestanc v čelrtek. ! županstvo rlVbovlje in posojilnica v Brer- • | zicali; po 2,30 K: po g- upiaviteljn ]v. ! ! Prckuršeku izročeni zncsek, ki se je na- i j bra! v gostilni Kvas v Vojnikn; po 240 kron: pisarna g- dr. Hrašovea v Celjn v treli kaz. zadevali; po 200 K: občinski in ad Laško; po 150 K: obeinski zasfop j j trga St. Jiir ob j. Ž-; po 123 K: nradnistvo | ppštnega nrada v Celju (zbirka za ma-v rec); po 120 K: nčitdjstvo ljudskc šolt v Dobjcm; po 100 K: g. 6i\ Rasto JoZc Kunc, notar v Slovenjgradcn ,okr. odbor v Ocrnjemgradii, g. Jos. Lonuiric, žnp- « nik pri Sv. Jederti nad Laškem, g. .fulko Kcvačič, trgovec v VojnikM (o priliki sla- | bo obiskane gledaliske nredslavc v prld Dij. kuliinji), g- ^1'- -'0Sl Karlovšck, odv. v CjIju, županstvo trga Mozirje, ga .barb- nicü. Mag- Müller in g. baron Cde Mar- tens o priliki godu g. prof. Kožiiha; po 70 K: vcsela družba v Natkovi gostnni »pri mostu«, šolsko vodstvo v Vclcnin. po () J K: nameščenci davčncga okrajnega oblastva v Celju (zbirka za niarec); po 50 K: g. prof. Jos. Kardinar, ga. I. Bakar- čič, trg. soproga, g. prof- Pavel Moleček, vsi v Celju; g- dr. Vinko Tainšek, zdrav- i;ik v St. Pavln in g. Jak. Kitak, župnm v Sniartneni nad Mozirjem; po 48 K: ucl- tciistvo v Makolah; po 40 K: g- Anton Ccsinik, prof, v Celju, g. Anton 1'azarinc, žnpaii na Ostrožnem pri Celju, g. Fr. ICoblek, veleposestnik v Zalcu, liraniini- ca in posojilnica v St. Peiru na Med. sc- lu: po 30 K: nčiteljstvo Ijudske sole na Goruiiskem, g. Pr- Roš, učitclj v St. Pav- li! pri Preboldu; po 28 K: po g. Mirkn Mcglicn, blagajniku Kred. banke v Celjn g. ucitelj Jnrko na Dolu; po 20 K; vod- st1» o ljudske Sole v St. Lenartu nad La- Skeni, g. Jož. Pretnar, kaplan v lyilStan3iu g. Jini Mikolič, kaplan v Lučali, g. dr. Janko Stanovnik, odv, kand. v Celjn, g- Jos. Weixl, župnik pri Sv. Križu pri Ljii- tomeru; po 15 K: g< Fr. Skaza, uCitelj v Velenju; po 14 K: osmošoici v Celju po tov. Spindlerju; po 10 K: ga. 1- Jcschon- nig v Arji vasi in neimenovan. Vsctn do- brotuikom iskrena hvala! Lastnica in izdajateliica: Zvezna tiska:na v Celju. Urednik: Vekoslav Splndler. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Oglas. Oficirski Dom Celjskega garnizona se da v najem. Dobi se zgradba in prostori z vso opravo, postrežba za čitalnico, jedilna soba in kuhinja, kjer je poprečno 30 oficirjev na hrani. Reflektanti se pozivajo, da se ja- vijo v nedeljo 17. t. m. ob 10. uri v štabu 39. pešpolka v kasarni Kralja Petra I. II. nadstropje. 443 1 LOKAL za urarsko obrt na prometnem kraju kakega mesta v Sloveniji se iLče. Ponudbe pod 3/82 na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana. 444 2—1 Goveja creva snažena, se dobivajo v trgovini preka- jevalnice VIKTOR ZANY v Prešernovi uüci v Celju. 396 4—4 Išče se za takojšni nastop kontoristinja i večletno prakso, vešča slovenskega ali hrvaSkega in nemškega jezika ter zmožna korespodence, strojepisja in stenografije. ObSirna ponudba z naved- bo place je poslati »Zelezarni na Muti ob Dravi.« 442 3-1 Dijaška kuhinja v Celjn je sprejela od 1. do 31. marca tl. razun ?.e objavljc- nih prispevkov še sledeča darila: po 500 kron: Ceška Union-banka in okr. zastop v Celju; po 400 K: pisarna g. dr. Orožna v Celju v dveh kaz. zadevah; po 300 K: Šprejme se spretna plačilna 2—1 nafokarica za takojSnji nastop. Ponudbe naupravn. Stanovanje \z (.WqU sob, kuhinje in s priNklinarni v Ljubljana se zamenja z enakim v Celju. Naslov v upravništvu lista. 411 3—3 Spalno pohištvo f in drugi predmeti na prodaj. Olavni trg 16 II. nadstr. 438 1 Sveže mleko se dobi vsak čas v mlekarni na Slomškovem trgu. 437 1 Hiša v Vitanju ob državni cesti, pripravna za trgovino ali gsOStiJno, se proda. — Naslov pove upravništvo. 2—1 Zahvala. Za izraženo in izkazano sočutje povodom smrti na§e nepo- zabljene mamice Marije Podmenik izrekamo tem potom najiskrensjšo zahvalo. Zahvaliujemo se za spremstvo k zadnjemu počitku si. prost, gasilnemu druStvu lirastnik in Dol, si. glasbenemu in pevskemu društvu Hrastnlk-Dol, gg. rudniSkim uradnikom, poduradnikom in sploh vsemu občinstvu, spreljevalcem iz Trbovlj, lirastnika in Dola. Zahvaljujemo se za od občinstva poklonjene vence. Zahvala gg. zdravnikom in cast, sestram dež. bolnice v Ljubljani za 50-dnevno pomoč in postrežbo v zadnjih dneh upanja. Mrastnik, Trbovlje, Osijek, dne 5. aprila 1921. Hodbine: PodmBiJb, Babič, Naglav. L.2LATOROQ Ne kupujte dragega inozemskega milal kajti Zlatorog milo prekaša vse. Zastopstvo in zaloga za Spodnje Št*v l^ ¦* ul. 12. 6—1 ZLATOROC: Stran 4. »NOVA DOBA. Stev. 42. ¦•¦BEIIJaiaBIB((R»iaa!IBB9ISNIBBBIS«siinaBIDSaiBBBgBBflaiIE9IIRlBai8IRa3fllBBBHDllllMIIIIIIIIIIBBIIIIIB9BIIID« Ustanovlj ena leta 188O. v lastni palači NARODMI DOM Rezervni fandi in ws^dai^st last nut Wz i:vx K 7,009,000. Eden najstarph sloYenskih denarnih zavodov. Sprejema hranilne vloge na vložne knjižico in tekoöi raöun ter jih obresiuje najugodneje. Daja posojila na menice, vknjižbe In v tekočem računu. Otwapja trgovske in obrtne kredite. F3nano3«*a industrij- OtauOnQiiaf ska podjetja. ObavBja vse denarne transakcije, daje vsakovrstne informaoije brezplacno. aiiEbiCfeiüfilfc flfSsyas5BM«w»:BKaEÄaasH!MHHHBaJHnBiawnBeHDiaB3acR!3BB /* Stanje hranilnih vlog čez K 37,000.000, ~\ Y&5ttlI5*ff9I9f1 DsagOBfl L Gaberje 16, nasproli vojašnice prcstolonaslediiika Aleisairira. If..... ..,, n*x**fa cHan, _______________________ III 374 150-7 Hi Tiu$. &f»fj*ud?iik manufakturne in špecerijske stroke, vešč slovenskega in nemškega jezika, želi premeniti sedanje mesto. Cenjene pormdbe na upravništvo. 5—2 Rnjipaii prvovrstna ssrnostojna moč, zmožna stenografije in strojepisja, se takoj sprejme v Gelju. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovania na upravn. 1 Korespondenco srbo-hrvatsko in francosko odpravljal bi inteligenten gospod — drž. uradnik — vsaki dan 1—2 uri v kakem uradu ali veletrRovini. Povpraša se v upravn, iista pod »Korespondent«. 446 Lesne odpodhe »treske« irna za odclati, ter dostavi v hiSo lesna trgovina Fr. Pujinan, Celje, Gaberie 85. 441 30 zidarjeu se sprejme takoj pri stavbenem pod- jetju Inž. dr. Miroslav Kasal, Ljubljana, GradiSče 13. Stanovanje preskrbljeno. —----------— 396 3—3 ——------------ Delnidka gii«rowsss*na Laško bšču p^w^z^a^^ iiHui in iRodna TRGOVINA Celje, Kg*alja Peira c. je dobila f telovadno' | obleko! ^«¦¦BBBBBlBBIilBlBIBBBBBlBIBlBBBIBB ¦¦¦!>«¦¦ BIIBIIIBIQdtQNIlfiaBiaBlHIIiaaaaa«^ ina podpisovanfa delniclj Da se osvobodimo inozemske uvozne, izvozne in posredovalne tr* govine in tujih uvoznikov, izvoznikov in posredovalcev ter njihov?ga ne- potrebnega dela in zaslužka, si ustanovimo lastno weliko nakupovinino druzboi SLOVENSHO THQOVSHO DELNISKQ DRUZBO v Ljubijani katera bo s svojimi velikirni gmotnimi in duševnimi sredstvi v stanu nam preskrbovati vse blago po prvotnih cenah naravnost iz prvih virov in prodajati piidelke in izdelke naSega poljcdelca in proizvajalca narav- nost mozemski veletrgovini in konzumentu. Na podlagi odobrenja ministra za trgovino in industrijo z dne 4. (ebruarja 1921, St. 499 konces. listina oddelka ministrstva za trgo- vino in industrijo v Ljubijani z dne 31.marca 1921 St. 2309 se daja v pcdpis 5 miiijonov k«*on delniške glavrtice razdel;ene v 12 500 na prinosca se glasečih delnic po 400 K, Prijave sorejemajo: Trgovska zadruga r. z. v Ljubijani, vsi Trgov- ski grcmiji in zadruge v Slov^niji, Ljubl)anska kreditna banka v Ljub- Ijani, Jadranska banka v Liubljani, Slovenska eskomptna banka v Ljub- Jjani in vse njih podružninice. Podpisowanj» se vr;i do 20. aprüa I92I ter se bodo izdajale delnice v izvcdih po 1, 5 in 25 delnic sküpaj. Znesek delnic po 400 K za kos in za kritje raznih stroškov pri izdaji delnic po 40 K na vsako delnico je takoj plačati pri podpisanem mestu oziroma nakazati Slovenski eskomptni banki v Liubljani. Odbor ima praviro svobodno odločati o delitvi delnic. Ooozarjamo podpisovalce, da vsak iamči le z zneskom delnice ter ni nikakega nadaljnega jamstva zvezanega s podpisom slelnic pri del- niški družbi. Koniur je mar lastna gmotna korist, nasa gospodarska neodvisnost od inozemske, nam tuje posredovalne trgovine, bo pristopil kot delničar k na5i družbi, za koje us[>evanie so dani vsi po^ioii. UpoStevajte, da more le velika in gmotno močna organizacija ku- povati naravnost iz prvih virov brez tui h posre-Jovalcev in niihovega zaslužka. UpoStevajte, da leži prvi in glavni dobiček trgovcu v nakrpu. Le Ugodni nakup ornogoča konkurenco v prodaii. Podpfsujte tor-ej delnice naš s „Slouenske trgouske delniške družbe u hjubljani." Ljubljana, due 7. anrila 1921 Za ptripr-awljaUiS »tlburi Ludovik Smole l. r. trgovec v Scvmci; Trgovso »adruga r. z. o. z v Ljubijani, |vaa Ko »ten l.r. trg"vec v Ljubijani; Wiktor Meden I. r. trgovec v Ljubijani; Fran Ztbai l.r. trgovec v Liubljani. 439 .________________ __ __ ___^ Ponudbe na ra^nateljstwo» OHgp s......'"""¦ -......' """'"' ?& v bližini Mari bora, 5-6 Dr. Beseljak, Ljubljana-, ~^byke,| Oiavni cenik z več :isoč slikami se poälje !! vsakemu zastonj !! xens o in moLko korafrkcifci moško in žeriiko jjciJ^i bluzet ki*iif atte» na« piit-tumcrje, no.Le, kovöke in razno modno iu galanterlteka Hiaflokuplte v of;roii)ni izbiri hi zaruUi veiikanakcga direktnega nakupa po čudovito nizkih 25 cenah v veletrgovini 17 R.Stermecki,Celje Najholjšainbela črna vina, žganje inj-pirit po najnižjih cenah vedno v zaiogi pri pdraciRJuncindrug Celje, Prešernova ul. 12. Špecerijska trgovina ečoVlllv*ltCre!ie' Ca^arjeva ulica Stev, 4, se je preos.iovala v novo tvrdko PETEK ¦"'DRUG tei se je znat-o poveCala in bode cenjenemu občinstvu v vsakem oziru najbohe postr^ia. Z* obilen obisk se najtopleje priporoča Petek in druo. !