naš tednik
LETO XXXX. Štev. 26 Cena 8,— šil. (200 din) petek, 1. julija 1988
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec *
KAJ JE NOVI DIALOG?
Javne diskusijske in informacijske prireditve z državnim poslancem KARLOM SMOLLETOM:
• BILČOVS - gostilna MIKLAVŽ -petek, 31. julija, 20.00
•	LOČE - gostilna PUŠNIK -
sobota, 2. julija, 20.00
•	VELIKOVEC - dvorana AK —
torek, 5. julija, 20.00
Za vse osebne razgovore je Karel Smolle na razpolago vsak prvi ponedeljek v mesecu od 9.00 od 12.00 v prostorih Kluba slovenskih občinskih odbornikov, Viktringer Ring 26, Celovec, tel.: 0463/511 553.
Trst: Slovenska skupnost spet v deželnem zboru
Slovenska skupnost v Trstu, prijateljska volilna stranka koroške Enotne liste, je uspešno ohranila mandat v deželnem zboru — na volitvah, ki so bile preteklo nedeljo.
To je gotovo glavna izpoved dežel-
nozborskih volitev, ki so bile preteklo nedeljo in ponedeljek na Tržaškem in Goriškem. Dolgoletnemu deželnemu poslancu Slovenske skupnosti (SSk) dr. Dragi Štoki je namreč sledil tokrat nabrežinski župan Bojan Brezigar.
Župan Bolan Brezigar je bil izvoljen kot novi deželni poslanec Slovenske skupnosti.
S tem je nasledil dr. Drago Štoko.
Bojan Brezigar je za Slovensko pkupnost nabral 8682 glasov, kar le nekaj več ko 1 %; to je zadostovalo za mandat v deželnem zboru. V Italiji imajo tudi sistem „preferenčnih glasov“: teh je nabral Bojan Brezingar v Trstu 1539, v Gori-ci pa 358. To je za italijanske raz-reere nenavadno veliko, kar pomeni, da je Bojan Brezigar dobil upravičeno potrdilo volilcev, ki so 9a spoznali kot uspešnega župana v občini Devin-Nabrežina.
Poleg Brezigarja sta bila izvoljena na komunistični listi še dva slovenska poslanca, tik pred volitvami pa so tudi socialisti odkrili slovenskega kandidata, ker so ugotovili, da ima sicer neznani so-eialistični kandidat svoje otroke v slovenski šoli. Sicer pa se je za rržaški deželni svet potegovalo kar 15 kandidatnih list, ki so med seboj tekmovale za skupno 62
mandatov.
Zmagovalci volitev so vsekakor socialisti, ki so na volitvah prido-uili pet mandatov in bodo po vsej verjetnosti prvič stavili tudi pred-
(Dalje na 5. str.)
Naš tednik, Slovensko kulturno društvo Celovec in Slovenski pastoralni center v Celovcu
vabijo na koncert
LJUBLJANSKEGA OKTETA
v petek,
8. julija 1988, ob 20.30
v Celovcu — Modestov dom
Ljubljanski oktet šteje med najboljše slovenske zbore. Pridite v Modestov dom — doživeli boste edinstveno pevsko prireditev.
Papežev obisk
STRAN petek, _________C. 1. julija 1988
STRAN o petek,
O 1. julija 1988
Svečano božjo službo sta s papežem praznovala tudi nadškof Alojzij Stalni diakon mag. Herman Kelich, je asistiral svetemu očetu pri božji Šuštar in krški škof Egon Kapellari	službi.
PAPEŽ JANEZ PAVEL II. NA KRKI
Janez Pavel II. se je skupaj s krškim škofom Kapellarijem odpeljal med množico vernikov
Evropi potrebna novasvangelizaciia
Na Krki sami je vrvež bil že zjutraj velikanski. V tiskovnem centru so kolegi hodili ven in noter, mnogi so se še akreditirali in vsak je — razumljivo — hotel biti v najboljšem poolu. Zunaj so na vsakem koraku bila stojišča z najrazličnejšo robo, prednjačili pa so jedila, pijače in pa devocionalije, med katerimi je bilo tudi veliko kiča.
Pri vstopih na bogoslužni prostor je bii drenj največji, kakor tople žemlje pa so šli stolčki in pa dežni plašči. In brez obeh pripomočkov je bilo dan mnogo teže prenašati, kajti občasno se je vlila krepka ploha, noge so pa tudi bolele.
Združeni cerkveni zbori so pridno vadili, nekaj pihalnih orkestrov je krajšalo čas, slovenski potrkovalci pa so očarali vse s petjem zvonov.
S skoraj polurno zamudo je papež priletel v spremstvu helikopterske eskadrilje na Krko. Na celovškem letališču so ga sprejeli najvišji politični in deželni predstavniki s škofom Kapellarijem in deželnim glavarjem Wagnerjem na čelu. Papež se je vpisal v knjigo obiskov mesta Celovec. Na Koroško je prišel iz Zgornje Avstrije.
Po pristanku na Krki se je papež s papamobilom peljal
Okoli 70.000 romarjev iz Koroške, Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in peščica iz Madžarske je prišlo v soboto, 25. junija, na Krko na romanje treh dežel in da bi se srečali s papežem Janezom Pavlom II. Že navsezgodaj zjutraj so prvi omnibusi prekoračili mejo na Ljubelju, ki je ta dan ni bilo, mejna lesa je bila široko odprta. Slovenski romarji so se med 10. in 12. uro srečali pri Gospe Sveti s Korošci, v Brežah je bilo srečanje Korošcev in Štajercev, v Weitensfeldu pa so pogostili Furlane.
skozi vrste navdušene množice, pri tem sta ga spremljala škofa Kapellari (Celovec) in Weber. Nato je v stolnici pomolil pred Heminim grobom, vmes pa so prepevali cerkveni zbori. V spremstvu duhovnikov in škofov somaševalcev je šel na oder z oltarjem, ki je vzvišen pod velikanskim baldahinom stal sredi več desettisočglave množice.
Celovški škof dr. Egon Kapellari je papeža pozdravil v treh jezikih v imenu svoje škofije ter slovenske cerkvene province in graške škofije.
V pridigi je sveti oče podčrtal spomin na sveto Hemo in pa pomen romanja treh dežel in je potem takoj prišel v srž svoje izpovedi: dejal je, da je evropska kultura v svoji različnosti globoko krščanska in da so vselej spremljale krize njeno zgodovino. Evropa, tako
sveti oče, potrebuje ponovno evangelizacijo, kajti „če kristjani svoje vere ne bodo več izpričevali z zgledom in besedo, jim bo odvzeta luč in prišli bodo drugi in zavzeli prostor, ki
O papeževem obisku poroča Franc Wakounig
ga kristjani več ne zavzemajo“. Pozval je k molitvi za duhovniški in redovniški naraščaj in je še posebej pozdravil letošnje novomašnike ter zla-tomašnike, ki so pred 50 leti bili v duhovnike posvečeni na Krki.
Potem je kratko nagovoril vernike tudi v slovenščini in italijanščini. Slovenskim romarjem je dejal, naj vztrajajo v veri in pomagajo mladini, da bo vero spoznala.
Zastopniki šestih družin, ki so se posebej izkazale v krš-
čanskem in verskem smislu, so prinesli na oltar darila. Ofer maše pa je namenjen beguncem iz Mozambika.
Papež je obhajal izvoljene vernike iz vseh koroških župnij, med njimi tudi očeta letošnjega slovenskega novomaš-nika Janka Krištofa iz Vidre vasi.
Po maši je papež s helikopterjem odletel v Celovec, od tam pa v Salzburg.
Zgoraj:
Mag. Bertej Logar (sredina) je božjo službo s papežem pevsko sooblikoval kot solist.
Spodaj:
Kolona avtobusov je bila skoraj nepregledna, zadnji verniki so morali nekaj kilometrov peš v Krko.
Ob robu povedano
Da je Koroška domovina dveh narodov, Slovencev in Nemcev, in da je krška škofija v svojih sinodalnih sklepih enakopravnost obeh narodov zasidrala, v nagovoru celovškega škofa ter tudi papeža nikjer ni bilo niti omenjeno. Vsi so pričakovali, da bo papež spregovoril tehtne besede o sožitju narodov. A na žalost tega ni in tako je bila zamujena edinstvena priložnost. Odgovornost za to nedvomno leži pri tistih, ki so njegovo pridigo sestavili.
Televizijski komentator iz Krke, koroški intendant Felsbach, je postavil svojevrsten rekord: v večurnem sporedu oz. komentiranju mu je uspelo, da niti enkrat ni omenil koroških Slovencev. Iz slovenskega koroškega para, ki je nesel darilo na oltar, je enostavno naredil „par iz Slovenije“. Malenkosti, malenkosti... ?
Med tistimi, ki so papežu stregli pri oltarju, je bil tudi diakon Herman Kelih iz Bajtiš.
* ★ *
Papežev obisk
Nekaj sto omnibusov je v soboto pripeljalo na Krko. V smeri proti Trgu je njihova vrsta bila dolga pet kilometrov, iz Straßburga pa do Krke pa je tudi nekaj kilometrov. Torej so verniki, ki so pozneje prišli na Krko, morali vzeti pod noge tudi več kilometrov pešačenja.
* * *
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit je kot znan kozmopolit bil povsod, kamor je prišel, zelo dobrodošel. Seveda pa so mu Slovenci pripravili prav prisrčen sprejem, ko je končno prišel do njih.
* * *
Občasno se je vlila krepka ploha. Kdor ni imel plašča ali prepovedanega dežnika, se je pokril s stolčkom, mnogi pa so zlezli pod plastiko, s katero so bile pokrite klopi. Vsak si je pomagal, kakor je znal, vedel in mogel.
Glej tudi pismo bralcev na strani 8
Potrkovanju ali pesmi zvonov so romarji na Krki prisluhnili z velikim občudovanjem in odobravanjem. Mnogi so prvič doživeli to slovensko zvonarsko umetnost in se ji kar niso mogli načuditi. Šef potrkovalcev je bil žihpoljski mizarski mojster Peter Hribernik.
*
Številni časnikarji, ki so prišli na Krko, so dobili v roke tudi letak z naslovom „Avstrijska sramota je popolna,“ v katerem so med drugim predstavniki katoliške mladine, katoliške delavske mladine, zelenih, Komiteja za obrambo dvojezične šole, ZSO, SLÖ iz Salzburga informirali romarje o razvoju dvojezičnega šolstva na Koroškem.
Ubogi Stichauner...
Prejšnji teden se je Stichauner v svojem žolčnem veselju razpisal v „Kärntner Krone“, da je Karel Smol-le v 1. instanci zgubil proces proti njemu (glej zadnji NT: „Smolle wie Goebbels?“). Zdaj pa je, kakor je razvidno iz faksimila, višje deželno sodišče razveljavilo razsodbo celovškega sodišča. Ubogi Stichauner: kaj bo pisal zdaj?
Der &eecr.we--de r3	^	c 1 a e	Gegeben, cer ar.ge-
^ o er, tene Descnlui:	0 u ^ g e • : b e n und đem Erstge-
-•icr.t ci:e E i n 3 e 1 tuno de«> aeee'? 1 en Verfahren« aufgetra-gen.
D e g r u d u n g :
Gegenstand des v-c I : eae' le’ Verfahrens ist ein im per 1 od 1 scher. DrucJ werv •"■arntne- - c-ne" vom in. 2.	1988 auf
Seite 8 ersenlenener. von Gerha-f, Stichauner geceichneter Kommentar mit der Überschrift •‘Gstertner und Smolle". Mit dem	angefochteneh. Beschluß	stellte das Erstgericht	das
Verfahren gema/J dem § hS6 Abs. 3 StPO	aus dem Grund	des
5 A85 Abs. 1 Z h StPO mit der Begründung ein. daß die daraus vom Privatantlager und Antragsteller allein intriminierte Te.:t stelle: "tarel Smolle. Chef der Kärntner Einheitsliste •►EL*, tobt im Schute der Immunität wie einst ein Gobbels . . .nicht tatbildlich nach dem § Hl Abs. 1 und 2 StGB sei. weil damit nicht auf den Inhalt der Reden des damaligen Beichspropagandami ni ster Gobbels sondern bloß auf dessen Pedestil Berug genommen werde.
Die dagegen rechtzeitig	erhobene	Beschwerde ist	im
Ergebnis begründet.
Dem Beschwerdeführer ist beirupf 1ichten. daß dem Leser durch den Inhalt des Artikels Parallelen zwischen Äußerungen des Pr 1 „atam 1 agers und Antragstel lers und de\i Reden des seinerzei tiger, F.eichspropagancamimsters Gobbels nicht nur m sprach 1icher. sondern auch in inhaltlicher Hinsicht suggeriert werden. Denn die weitere Te.:tstelle. die außerun-gen des Pr 1 vatant 1 agers bestunden 1 r. heimtückischen und unfaßbar bösartigen Angriffen, fuhrt den Leser zur Auffassung . daß der Privatam lager und Antragsteller auch Inhalt
her. seiner Äußerungen wie ein Gobbels argumentiere.
STRAN
petek,
1. julija 1988
STRAN 0 petek,
julija 1988
Politika
Trst: Slovenska skupnost...
(Nadaljevanje s 1. strani)
sednika deželne vlade. V dosedanji deželni vladi je bila po koalicijskem sporazumu zastopana tudi Slovenska skupnost po svojem zastopniku dr. Dragi Štoki. Kakor nam je povedal deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar, bo Slovenska skupnost zahtevala ponovitev in obnovitev dosedanje koalicije, hkrati pa bodo za Bojana Brezigarja zahtevali v tej koaliciji deželnega odbornika, to je člana deželne vlade. O pomembnosti izvolitve slovenskega odbornika v deželni zbor na slovenski listi pa je Bojan Brezigar tik pred izvolitvijo dejal tako: „SSk je edina slovenska stranka, je tista, ki daje, kako bi rekli, ton prisotnosti Slovencev v izvoljenih organih. Naše vodstvo je v celoti slovensko in zato mi verjetno v največji meri občutimo probleme manjšine in jih skušamo predočiti na najbolj
NAŠ TEDNIK: Vor kurzem wurde Im Parlament die Neuregelung des Minderheitenschulgesetzes für Kärnten verabschiedet. Was wird dieses Gesetz Deiner Meinung nach in Kärnten bewirken?
FREDA MEISSNER-BLAU: Über die einzelnen Punkte könnte man sprechen. Für mich ist dieses Gesetz aber aus grundsätzlichen Überlegungen zu verwerfen.
NAŠ TEDNIK: Bei den Vorbereitungssitzungen hatte man den Eindruck, daß im Grünen Klub eine sehr betroffene Diskussion, geführt wurde.
FREDA MEISSNER-BLAU:	Es
war eine sehr intensive Diskus-
troffene ist es natürlich leichter prinzipiell keine Trennung zuzulassen.
NAŠ TEDNIK: Karel Smolle hat mit seinem Abstimmungsverhalten einen Teil der Kärntner Slowenen offensichtlich enttäuscht. Welche Schlüsse ziehst Du daraus?
FREDA MEISSNER-BLAU: Für uns war es sehr wichtig, einen Vertreter der Minderheiten ins Parlament zu bringen und dafür auf einen Vertreter der grünen Bewegung zu verzichten. Ich war eine derjenigen, die sich dafür stark eingesetzt haben, seit 1917 erstmals wieder ein Sprachrohr der österreichischen Volksgruppen im Parlament zu haben. Ob der Ver-
POGOVOR NAŠEGA TEDNIKA
S FREDO MEISSNER-BLAU:
beirates für Slowenen gibt es in Kärnten wieder zwei Meinungen. Würdest Du den Slowenen raten, den Volksgruppenbeirat zu beschicken?
FREDA MEISSNER-BLAU: Ja,
selbstverständlich. Wenn man sich beleidigt zurückzieht und sagt, daß sei alles schlecht, hat man das Recht auf Mitsprache und Stellen von Forderungen verloren. Wenn ich aber Forderungen habe, muß ich für sie kämpfen, da muß ich jeden „Kampfplatz“ wahrnehmen.
NAŠ TEDNIK: Zahlreiche Volksgruppenangehörige sind nicht überzeugte Grüne, wählen aber die GAL, da ein Volksgruppenvertreter über die Grünen ins Parlament kam. Stellt das für Dich ein Problem dar?
FREDA MEISSNER-BLAU: Wir
„Slowenen sojjen firäte beschickenl
sion. Wir haben versucht auch Karel Smolle, dessen Position wir gut verstehen, zu überzeugen, daß eine grüne Position nur eine strikte Ablehnung des Gesetzes sein kann. Er hat sehr oft überzeugend argumentiert, indem er sagte, daß seine Aufgabe darin bestehe, eine schlechte Situation zu verbessern. Für uns als nicht direkt Be-
treter der Minderheiten von den Minderheiten anerkannt wird, ist ausschließlich Sache der ethnischen Minderheiten. Darüber können wir als Grüner Klub nicht befinden, weil ich es als Einmischung in Minderheiteninteressen empfinden würde.
NAŠ TEDNIK: Während der Parlamentsdebatte wurde immer wie-
odprt način, kajti to so naši problemi, so problemi vseh naših vo-lilcev.“
Dodajmo še, da je Slovenska skupnost bila uspešna tudi na pokrajinski ravni. Tako za Trst kakor za Gorico sta bila izvoljena zastopnika SSk Zorko Harej oz. dr. Mirko Špacapan v ustrezne odbore. Tudi za občino Trst je bil ponovno izvoljen prof. Aleš Lokar, ki je na Koroškem prav tako znan kot gost in priljubljen diskutant na naših prireditvah.
Uspešni Slovenski skupnosti sta v brzojavnih telegramih čestitala Narodni svet koroških Slovencev, Koroška enotna lista in Klub slovenskih občinskih odbornikov. Vsem čestitkam pa se pridružuje še posebej uredništvo Našega tednika, saj je Bojan Brezigar po poklicu časnikar pri Primorskem dnevniku.
der von einem neuen Dialog zwischen Mehrheit und Minderheit gesprochen. Glaubst Du, das es zu einem solchen offenen und ehrlichen Dialog kommen wird?
FREDA MEISSNER-BLAU: Selbstverständlich hoffe ich, glauben kann ich nicht daran. Versprechungen macht man gerne, wenn es in einem Augenblick gerade opportun ist, etwas zuzusagen und zu beruhigen. Daß man sich aber tatsächlich für die Verbesserung der Situation der österreichischen Volksgruppen einsetzt, da habe ich meine großen Zweifel. Ich bewundere aber Karel Smolle, daß er diesen Glauben so aufrecht trägt.
NAŠ TEDNIK: Wäre für Dich eine zügige Errichtung einer zweisprachigen Handelsakademie ein Signal für eine minderheiten-freundlichere Politik Österreichs?
FREDA MEISSNER-BLAU: Selbstverständlich, das wäre näm-Nch ein Schritt in die richtige Richtung. Ich kann mir vorstellen, baß sie diesen Schritt nicht mehr sblocken.
NAŠ TEDNIK: Karel Smolle versucht verschiedene Meinungen der Volksgruppen unter einen Hut zu bringen und sie dann im Parlament zu vertreten. Kein leichtes Unterfangen . . .
FREDA MEISSNER-BLAU:
• ■ mir ist schon klar, in welcher schwierigen Position sich Karel Smolle befindet, weil die Volksgruppen meistens auch verschie-benen politischen Richtungen an-Sehören. Ob man die Volksgrup-Psn einmal als einheitliche Inter-sssensgruppe unter ein Dach bekommen wird, kann ich schlecht beurteilen, aber ich sehe, daß es sehr schwer ist. Und das ist schabe, denn ich sehe, daß sie viel mehr ausrichten würden, wenn sie ihre Volksgruppeninteressen gemeinsam durchfechten würden.
NAŠ TEDNIK: Betreffend die Beschickung des Volksgruppen-
haben nicht einen Minderheitensprecher ins Parlament gebracht, damit wir davon profitieren. Wir freuen uns über jeden, der bei uns mitarbeitet. Minderheitenpolitik ist Politik für die Minderheiten und nicht für eine politische Partei. Vielleicht entspricht das nicht dem reinen Parteieninteresse, aber es ist ein grünes Prinzip.
.
Jugoslavija ponovno urgira bilateralno komisijo o členu 7 ADP
Pretekli teden je tudi SFR Jugoslavija zavzela uradno stališče do novega manjšinsko-šoIškega zakona. Predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Aleksander Stanič je na tiskovni konferenci v Beogradu izjavil, da „takšna revizija šolskega sistema ni v skladu z duhom in s črko člena 7 Avstrijske državne pogodbe“.
„Jugoslavija,“ tako Stanič, „odločno podpira prizadevanje slovenske narodnostne skupnosti za spoštovanje 7 člena ADP in njena zakonita pravica je, da presodi, kaj je potrebno za obstanek koroških Slovencev in za ohranitev njihove nacionalne biti.“
V tej zvezi je predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva tudi poudaril, da Jugoslavija zahteva srečanje meddržavne komisije, ki naj pretehta uresničitev člena 7 državne pogodbe. Ta, vsekakor zelo važna zahteva temelji tudi
na dogovoru med bivšim jugoslovanskim zunanjim ministrom (in sedanjim predsednikom predsedstva SFRJ) Rai-fom Dizdarevičem ter njegovim avstrijskim kolegom dr. Mockom ob njunem srečanju konec preteklega leta v Gradcu. Kakor je znano, se je Raif Dizdarevič tedaj srečal v Gradcu tudi s predstavniki koroških Slovencev, ki so pozdravili ustanovitev take komisije o uresničevanju (oz. neuresniče-vanju) člena 7 in v katero bi morali biti nujno vključeni zastopniki koroških Slovencev.
Živahne ter pozitivne razprave
Državni poslanec Karel Smolle je na diskusijskem večeru v Pliberku informiral o nastanku nove šolske ureditve, ki se po izčrpni parlamentarni razpravi v sodelovanju Smolle-ta razlikuje od prvotnega iniciativnega predloga treh strank. Brez Smolletovega pristanka in sodelovanja pa bi danes tudi ne bilo komisije, ki bo v naslednjih treh letih nadzorovala in spremljala izvedbo šolske ureditve. Komisija, v kateri so zastopani tudi Slovenci, bo po treh letih izdelala zaključno poročilo. Vse težave v zvezi z izvedbo nove šolske ureditvi bo spremljala komisija, ki 00 tudi pristojna za pritožbe v zvezi z izobrazbo dvojezičnih in asistenčnih učiteljev. Pliberča-ni so bili zelo kritični in so izrazili tudi svoje nezadovoljstvo z novo ureditvijo. Predvsem drugi oz. „asistenčni“ učitelj dela Slovencem v Pliberku preglavice, navzoči učitelji si praktične izvedbe modela niso mogli predstavljati. Nasplošno pa so navzoči, z redkimi izjemami, podprli Smollejevo pot novega dialoga, ki je po mnenju udeležencev zelo tvegana, toda če bo uspešna, konec koncev edina možna alternativa.
Razen treh udeležencev so se izrekli vsi za vstop v sosve-
te. Iz diskusije je bilo razvidno, da še vedno kroži mnogo napačnih informacij o sosvetih, „če bi bilo vprašanje sosvetov že prej rešeno, bi danes v Pliberku verjetno imeli dvojezično otroško skupino,“ je v diskusiji dejal nato občinski odbornik EL, in je zastopal mnenje, da moramo Slovenci takoj po sosvetih iskati konkretne pogovore z zvezno vlado. Pliberčani, ki vsekakor niso vedno samo kimali govornikom, pa so iz realno-političnih razlogov podprli Smollejovo pot, kajti večno načelarstvo — tako diskutant — Slovencem ne bo pomagalo.
Naslednji dan po pliberškem sestanku, pretekli torek, je bila informacijska prireditev z državnozborskim poslancem Karlom Smolletom in Marjanom Pippom v Železni Kapli. Zbralo se je v hotelu „Obir“ več ko 30 domačinov, diskusija pa je bila, podobno, kakor v Pliberku, zelo živahna, zanimiva in informativna. Bilo pa je tudi iznesenih dosti kritičnih štališč.
Razni dlskutanti so predvsem izrazili skepso, da avstrijska republika ne bo pozitivno reagirala na Smolletovo pripravljenost za novi dialog. Zato marsikateri tudi ne more prav verjeti v izpolnitev znanih štirih točk (dvojezična javna
trgovska akademija, slovenske televizijske oddaje, finančna podpora otroškim vrtcem in subvencioniranje slovenske kulturne dejavnosti). Tako je npr. Jurči Pasterk dejal: „Jaz ti želim, da boš v teh točkah uspel, toda si ne morem tega predstavljati.“ Podobno je argumentiral tudi učitelj Miha Travnik, ko je Smolletu dejal: „Če boš v teh točkah uspel, ti bom čestital, pa čeprav se v šolskem vprašanju s tabo ne strinjam." Podpredsednik ZSO Franc Kukoviča pa je mdr. še poudaril: „Kaj nas pri novem šolskem zakonu najbolj prizadene, je drugi učitelj.“ Hkrati je seznanil udeležence zborovanja, da je „sklep občnega zbora ZSO: če bodo izpolnjene te štiri točke, gremo v sosvet“.
Nadalje so razni diskutanti (mdr. Franc Smrtnik ter Peter in Miha Kuhar) poudarili, da naj bi se dokopali do čim večje enotnosti. Predvsem pa so mnogi tudi poudarili: „Ne glejmo v Karlu Smolletu našega sovražnika, temveč državnega poslanca, ki se odkrito in z vso vnemo zavzema za naš narod. Zato zasluži tudi vso našo podporo.“
Informacijsko prireditev je odprl in zaključil občinski odbornik Lado Hajnžič.
Rož, Podjuna, Zilja
Sele: stalna razstava o selski kmečki arhitekturi
„Da bo selski človek premišljeno ubiral nove poti in ne bo zavračal, kar so stoletja gradili rodovi pred njim“ — tako je prof. Tone Cevc zaključil svoj zelo izpovedni govor na otvoritvi razstave „Kmečka hiša v Selah“ v nedeljo, 26. junija, v občinskih prostorih.
Razstava, za katero so se pri občini takoj navdušili in jo sprejeli kot stalno razstavo, so, kakor omenjeno že v prejšnji številki Našega tednika, pripravili sodelavci SAZU prof. Tone Cevc in Ignac Primožič ob sodelovanju domačina, arhitekta Gregorja Maka, in fotografskega mojstra Edvarda Primožiča, ki je prispeval globoko sugestivne in informativne podobe o selski kmečki arhitekturi.
Olepšal je otvoritev mešani zbor KPD „Planina“, odprl pa je razstavo župan Hribernik, ki se je posebej zahvalil njenim avtorjem in vsem, ki so jo gmotno ali drugače podprli; posebej je tudi izpostavil gostoljubnost domačinov pri zbiranju podatkov.
Zanimanje domačinov za razstavo je bilo že prvi dan veliko, med obiskovalci razstave pa so bili tudi gostje iz Slovenije in dru-
gih območij Koroške, tudi deželna poslanka Vanek.
V	imenu SAZU je inž. Mitja Župančič razstavi zaželel veliko uspeha in obljubil sodelovanje za bodoče.
Po otvoritvi razstave je v farnem domu bil možen ogled diapozitivov, ki so nastali v teku štiriletnega zbiranja gradiva in priprave razstave, ki je del obširne študije „Kmečka hiša v Karavankah“, ki bo v kratkem izšla.
Ogled razstave toplo priporočamo.
V	okvir tega, česar selski človek naj ne bi zavračal, ampak gojil, da bojo Sele ostale domač-nostne, sodi tudi domača govorica, to je slovenščina in odnos, tudi uradni, do nje. To v spominsko knjigo tistim, ki so po občinsko-uradni plati bili zadolženi za otvoritev razstave.
Franc Wakounig
SEDEMDNEVNO POTOVANJE V
MOSKVO in LENINGRAD
od 14. do 21. julija 1988
V aranžmaju so vključene sledeče storitve:
•	transfer iz Celovca na Dunaj oz. iz Salzburga v Celovec
•	polet Dunaj — Moskva in Leningrad — Salzburg
•	polni penzion
•	ogledi z lokalnim vodnikom
Cena: šil. 10.020,—
Za vizo so potrebni veljaven potni list in tri slike.
Prijave sprejemata turistična agencija CARTRANS (Micka Miškul-nik, tel. 0463/51 26 80) in Štefan Pinter, tel.: 0 42 28/28 8 74.
Prijave čimprej, ker je število udeležencev omejeno!
Navdušujoče pevsko srečanje na Bajtišah
SPD „Herman Velik“ s Kota že nekaj let prireja v poletnih mesecih pevski koncert v gostilni „pri Lenčiji“ na Bajtišah. Ljubitelji kakovostnega petja in slovenske pesmi že vedo, da so ti koncerti po navadi zelo kakovostni. Posebej pa to velja še za nedeljski koncert, ki so ga pod geslom „Pevsko srečanje“ oblikovali domača pevska skupina (vodi Herman Kelih), bratje Smrtnik, podhum-ška dekleta, oktet Suha (vodi Berti Logar) in kot gost nonet KUD „Certus“ iz Maribora. Nonet vodi Janez Divjak.
Po pozdravu predsednika SPD „Herman Velik“, Jurija
Maka, ki je posebej pozdravil zastopnika NSKS dipl. trg. Janka Uranka, predstavnika ZSO Emanuela Poianška, Selškega župnika Mirka Rakovnika in Franca Drobniča ter občinske odbornike, se je v dvorani pri Lenčiji razvil pevski popoldan, na katerem so zbori potegnili vse registre svojega znanja in do kraja navdušili občinstvo. Naj je pesem bila umetna, narodnobudna, smešna ali zafrkantska, vsaka je bila dovršeno zapeta in predstavljena.
Nastope posameznih zborov je povezovala Eda Velik.
-wafra-
Državna štipendija za Florjana Lipuša
Žirija Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport je dodelila pisatelju Florjanu Li-pušu državno štipendijo za literaturo. Lipuš bo od julija 1988 pa do junija 1989 mesečno prejemal 12.000 šilingov. Pisatelju so štipendijo dodelili za načrtovani projekt, ki ga je moral vložiti pri ministrstvu.
Dražvna štipendija je visoko priznanje koroškemu slovenskemu pisatelju, ki se je v zadnjih letih — po Handkejevem prevodu „Tjaža“ — močno uveljavil.
Štipendijo so Lipušu dodelili žiranti Gerald Bisinger, pesnik in sodelavec avstrijskega radia, Rotraut Hackermüller, učiteljica in strokovnjakinja za Franza Kafko, Gerhard Jasch-
ke, mlad pisatelj, ter Manfred Schmid, vodja založbe Edition S na Dunaju.
Razen Lipuša so štipendijo dobili še Korošec Josef Winkler, Salzburžana Christine Heidegger in Karl Markus Gauß, Dunajčan Helmut Zenker, Ferdinand Schmatz ter Ju-žnotirolca Anita Pichler in Gerhard Kotier.
V lanskem letu pa je Lipuš dobil delovno nagrado avtorskega združenja Literar Me-chana v enaki višini.
Pa še to: trenutno polemizira Florjan Lipuš z založnikom Francem Kattnigom v ljubljanskem štirinajstdnevniku „Naši razgledi“.
Pisatelju Florjanu Lipušu ob tem velikem uspehu iskreno čestitamo in mu želimo vse najboljše!
p. k.
Iščemo pridno SODELAVKO za našo sodobno opremljeno KNJIGOVEZNICO. Nastop dela mogoč takoj.
MOHORJEVA TISKARNA, 9020 Celovec, Viktrin-ger Ring 26, telefon 04 63/56 5 15/12
Kultura
„SUSKI OKTET'' po Združenih državah Aaiarihe
Že tečejo zadnje priprave za izredni načrt suških puebov. Od 11. do 30. avgusta letos bojo obiskali vrsto zveznih držav ZDA in s pesmijo predstavili svojo slovensko, koroško domovino. Deset koncertov in dve maši obsega pestri program turneje, ki jo bodo začeli v New Yorku in jih bo vodila nad 2000 kilometrov daleč do Milwaukee-ja. Gostitelji bodo slovenska, avstrijska in esperantska društva ter glasbeni oddelki treh univerz. Višek pa bo gotovo nastop v poslopju Združenih narodov v New Yorku. Člani okteta „Suha“ se torej nedvomno lahko veselijo zelo zanimivega potovanja.
Svetovna
p°vezanost
Slovencev
se’ w a 0sebno
dan, d/lrezTo nat
Z sZTzmobi S'meprze%veti’ iS
oziru VdmVSakem * avli a m svo/o^0' moč." 0 P°~
Dr- p- Vidmar, Chicago
'n zavedamo k°'avstriiske traL?'
ä TZf*** esPeranto
r:::	^
PRODAJAMO
okna in balkonska vrata s termoizolacijskim steklom in gibljivimi polkni po ugodni ceni.
Na primer 100x120 cm samo šil. 1800,—
KRIVOGRAD
Tel.: 0 42 35 / 25 37
Od petka, 8. julija, pa do nedelje, 31. julija 1988, bo trajal letošnji novi vetrinjski glasbeni forum. V nedeljo, 3. julija, bo ob 10. uri v samostanski cerkvi glasbeni uvod vanj. Otvoritev tega glasbenega	akademije, ob 20.30 pa bo v arkadnem dvorišču jazz-koncert. Tudi letos bojo sodelovali znani slovenski glabeni umetniki v Vetrinju. V nedeljo, 10. julija, bo v dvorani fresk ob 20.30 nastop pihalnega ansam-
Vetrinjski novi glasbeni forum	
Spektakla, ki ga spremljajo instrumentalni tečaji, glasbene delavnice in seminarji za igranje, bo v petek, 8. julija, ob 16.30 s predajo skulpturne skupine Japonca Idajime To-gashija, ki jo podarja fa. Funder deželni galeriji k slavnostnim aktom v dvorani fresk in otvoritvijo razstave „Senza limite“ (brez meja) benečanske	bla RTV Ljubljana in Acija Bertonclja na klavirju, v nedeljo, 24. julija, bojo v okviru nedeljske matineje ob 11. uri v samostanski cerkvi igrali Klaus Metzel (violina), Črtmir Šiško-vič (viola), Miloš Mlejnik (vilon-cello) in Michael Kofler (prečna flavta), Miloš Mlejnik pa po nastopil še v petek, 29. julija, ob 20.30 v dvorani fresk.
Praznik Našega tednika
Praznik Našega tednika/Pisma bralcev
Tudi tamburaška skupina SPD „Jepa-Baško jezero“ (vodi: Erika Wrolich) se veseli Vašega obiska.
Folklorna skupina Katoliškega prosvetnega društva „Planina“ 1:0 zaplesala domače plese.
Vodi jo Mira Oraže.
Nastopil bo mdr. čarodej Andrej Sega
PR« MASEM THIHIII»
1.1 e Mi tm, i janwn v nii
Počastili bomo tudi bivše zaslužne urednike NAŠEGA TEDNIKA.
To so glavni uredniki dv. sv. dr. Valentin Inzko, ravnatelj dr. Reginald Vospernik in prof. Jože Wakounig. Uredniki: župan Albert Sadjak, dr. Tone Lipovšek, Bogomir Lumbar In Florijan Sablatschan. Odgovorni uredniki: dipl. trg. Janko Urank, Janko Janežič, Janko Tolmajer in njegov sin Nužej Tolmajer. Počastili pa bomo tudi našega dolgoletnega inkasanta Tončija
Dolinška.
Moški zbor Dunajskega krožka, ki je že izdal lastno ploščo, bo prvič nastopil na Koroškem.
Vodi ga Aleš Schuster,...
Na sporedu bo tudi nagradno žrebanje.
Pričakujejo vas lepe nagrade
— mdr. potovanja s turistično agencijo CARTRANS.
V soboto, 9. julija, 21.00
Ples s svetovno znanim ansamblom
ALPSKI KVINTET
Pojeta Ivanka KRAŠEVEC In Oto PESTNER
V nedeljo, 10. julija, 14.00
Kulturni spored, kabaret in nagradno žrebanje
Nato Vas bodo zabavali ansambel
LOJZETA SLAKA
h FANTJE S PRAPROTNA
ki vodi tudi Moški pevski zbor SPD „Jepa-Baško jezero“ iz Loč.
PISMA BRALCEV
Herrn
Dr. Matevž Grilc
Obmann des Rates der Kärntner Slowenen
Herrn
Karel Smolle
Abgeordneter zum Nationalrat
Sehr geehrter Herr Obmann! Geschätzter Herr Nationalrat!
ln einem offenen Brief an den hwst. Herrn Bischof Dr. Egon Kapellan, veröffentlicht im naš tednik vom 24. Juni d. J., haben Sie die Hoffnung ausgesprochen, daß sich der Bischof entschieden dem Verlangen des Kärntner Heimatdienstes widersetzen werde, die Ausgabe der Nedelja vom 19. Juni einziehen zu lassen.
Ohne von Ihrem Brief Kenntnis zu haben, bezog die Pressestelle des Bischöflichen Ordinariates bereits am 22. Juni Stellung zum Ansinnen des Kärntner Heimatdienstes.
Ich erlaube mir, diese Stellungnahme des Bischöflichen Ordinariates als Antwort auf Ihr Schreiben nachfolgend zu zitieren:
„Der Kärntner Heimatdienst hat am 22. Juni 1988 einen Protest gegen den Kommentar der slowenischsprachigen Kirchenzeitung ,Nedelja' über einen Tumult im Parlament anläßlich der Diskussion über das Kärntner Minderheitenschulwesen den Medien übergeben und an Diözesanbischof Dr. Egon Kapellari appelliert, die betreffende Ausgabe der ,Nedelja' einziehen zu lassen. Dazu erklärt die Pressestelle der Diözese, daß politische Kommentare in Kirchenzeitungen zunächst vom Verfasser und von der Redaktion zu verantworten sind. Wer die Formulierung ,Orgie der Gewalt' als ungerechtfertigt und schädlich für das Ansehen Österreichs ansieht, der hat gerade in der österreichischen Demokratie reiche Möglichkeiten, dies publizistisch bekanntzumachen und der Kraft seiner Argumente zu vertrauen. Er kann auch rechtliche Schritte unternehmen, falls ein Gesetz verletzt worden wäre.
Die Leitung der Diözese wünscht selbstverständlich, daß die Kirchenzeitungen zum friedlichen Zusammenleben aller Menschen in Kärnten nach Kräften beitragen, und hat dies auch mehrfach eingemahnt.
Mit Bedauern wird allerdings bemerkt, daß Gruppen und Personen verschiedenster politischer, kultureller und religiöser Prägung sich bei Konflikten allzu oft ungerechtfertigte Vereinfachungen auf Kosten des jeweiligen Gegners gestatten, was die politische Kultur stark belastet.“
Ihre Bemühungen um die Verwirklichung der Kärntner Diöze-
sansynode schätzend, grüßt freundlich
Dr. Karl Heinz Frankl Generalvikar
Papežev obisk — ne samo veselje na Krki...
Z velikim zanimanjem sem v zadnjih dneh zasledoval papežev obisk v Avstriji. Z zelo jasnimi besedami in dejanji me je papež pri marsikaterem obisku (KZ Mauthausen, Trajštof, srečanje z drugimi veroizpovedmi, Tirolska) pozitivno presenetil. Tudi obisk papeža na Krki bi naj bil višek za krške vernike. Predvsem za slovenske vernike sem pričakoval veliko pozitivnega. Čeprav je bil programski zvezek dosledno štirijezičen in s tem tudi prisotna slovenščina, sem zapustil kraj srečanja z razočaranjem. Imel sem vedno vtis (in ne samo jaz), da je slovenščina samo zaradi romarjev iz Slovenije prisotna. Papež je razen pridige (spet naslovljena na romarje iz Slovenije) uporabljal samo nemški in latinski jezik. Kot član slovenske narodne skupnosti na Koroškem sem pa pričakoval, da bo prišlo do jasnih besed o mirnem sožitju na tem vročem prostoru Koroške. Organizatorji in odgovorni za papežev obisk so zamudili priložnost tisočletja, da bi oseba, kakršna je naš papež, z nekaj besedami veliko storila za slovensko narodno skupnost na Koroškem, kakor tudi vse druge v Avstriji in po svetu. Prepričan sem, da maša na Gradiščanskem ni trpela te naše vsakdanje krute resnice. Če je uspelo odgovornim na Koroškem organizirati vse drugo tako odlično (vsem sodelavcem gre moje priznanje), potem me zares boli, da papež ni dobil tudi te zelo potrebne možnosti (na žalost se mora držati vseh predloženih protokolov), da bi združil dva naroda na Koroškem. Cerkev na Koroškem bi s tem lahko bila zgled politikom, ki jim gre samo za nemško-nacionalno misel in ločitev po šolah in cerkvah.
Papežu želim, da bi tudi na drugih potovanjih našel v raznih perečih problematikah tako pogumne besede in tako odličen nastop kakor na_ pastoralnem obisku v Avstriji. Če bi se pa še enkrat v naslednjih 1000 letih odločil za obisk na dvojezičnem Koroškem, mu priporočam, da tega ne stori več pod geslom „Romanje treh dežel", ampak da se direktno obrne na dva naroda na Koroškem.
Odgovorni za papežev obisk na Krki pa naj to pripombo vnesejo v pospravo obiska in načrtovanj drugih podobnih dogodkov.
Sadovnik Bernard
Društvo upokojencev Šentjakob v Rožu sporoča, da je umrl njen član Franc Mečina iz Velike vasi. Pogreb bo v petek, 1. julija, ob 13.00 url.
Kultura/Gospodarstvo
BEKANNTMACHUNG
X. Anschlußpreise (Baukostenzuschüsse) für Tarifabnehmer der Kärntner Elektrizitäts-AG
gültig ab 1. Juli 1988
Soweit die Verordnung des Bundesministers für Handel, Gewerbe und Industrie vom 7. Oktober 1986, ZI. 36.894/10-111-7/86, die Verrechnung von Pauschalbeträgen vorsieht, werden hiefür gemäß § 5 dieser Verordnung mit 1. Juli 1988 nachstehende Preisansätze festgesetzt:
	direkte Versorgung aus der Transformatorstation		Versorgung aus dem Niederspannungsnetz	
Tarife	ohne Umsatzsteuer S	mit Umsatzsteuer (20 %) S	ohne Umsatzsteuer S	mit Umsatzsteuer (20 %) S
Tarif 1 (für Haushaltstromverbrauch) je Wohnungseinheit bis zu fünf Tarifräumen	6365,20	7638,24	9997,30	11.996,76
je zusätzlichen Tarifraum	212,70	255,24	334,20	401,04
Tarif II (für gewerblichen und sonstigen Stromverbrauch) je angefangene 0,5 kW Summentarifanschlußwert	1060,90	1273,08	1666,20	1999,44
Tarif III (Landwirtschaftstarif) je angefangene 0,5 kW der einem Landwirt zustehenden Anschlußwerteinheit	1060,90	1273,08	1666,20	1999,44
Tarif V (für elektrische Raumheizung) 1. Direktheizung einschließlich nicht gewerblich genützter Saunaöfen je angefangene 0,5 kW Anschlußwert	1060,90	1273,08	1666,20	1999,44
2. Nachtstromspeicherheizung je angefangene 0,5 kW Anschlußwert	1060,90	1273,08	1666,20	1999,44
3. Wärmepumpe je angefangene 0,5 kW Anschlußwert1	1060,90	1273,08	1666,20	1999,44
Tarif VI (Versuchstarif für Heißwasserspeicher in Verbindung mit Sonnenkollektoren und/oder Wärmepumpen zur Brauchwasserbereitung) je angefangene 0,5 kW Anschlußwert1	1060,90	1273,08	1666,20	1999,44
Tarif VII (Schwachlasttarif/Nachtstromtarif) je angefangene 0,5 kW Anschlußwert2	352,70	423,24	553,90	664,68
1	Je Abnehmeranlage werden bis insgesamt 2,5 kW Anschlußwert dieser Geräte (Tarif V Pkt. 3 und Tarif VI) keine Pauschalbeträge verrechnet.
2	Je Abnehmeranlage werden für Heißwasserspeicher und Futterdämpfer bis insgesamt 2 kW Anschlußwert (bei achtstündiger Aufladedauer) keine Pauschalbeträge verrechnet.
Kärntner
Elektrizitäts-Aktiengesellschaft
„Die Minderleister“
Nova gledališka igra in knjiga Petra Turrinija
Pred dnevi je dunajski Akademietheater imel na programu praizvedbo in premiero nove Turrini-jeve gledališke igre „Die Minderleister“. Igra je izšla tudi v knjižni obliki, in sicer v založbi Europa na Dunaju.
Naslov igre je terminus iz delavnega jezikovnega fundu-sa zadnjih let, ko postaja jasno, da tudi tisti, ki „več“ delajo, nimajo velikih ali večjih šans, in da so prav tako na
slabem kakor leni in nekvalificirani.
Glavni junak je jeklar Hans, ki je vsa leta pridno delal in se ob priložnostih tudi šolal, da bi v svoji stroki napredoval. V trenutku, ko njegova žena naroči novo otroško sobo in se zmeni za obroke, mu v obratu povejo, da naj sam odpove službo.
Turrini riše realne slike delavskega in delavčevega sveta, ne da bi ga olepševal. Njegovi prizori nakažejo vse, alkoholizem, seksualnost, nekomunikativnost, agresijo. S primernim ozadjem in z znanim žargonom pa prav tako nastopajo „negativne figure“ angažiranega pisateljevanja, personalna šefica in minister za delo in gospodarstvo, povsem „avstrijski“ liki.
Turriniju gre za ponazoritev družbenega sistema, ritualizi-ranega obnašanja velikih in malih. Tu je Peter Turrini Peter Turrini — eminentno političen.
Turrinijeva nova igra je ena izmed gledaliških realizacij direktorja dunajskega Burgthea-tra, Clausa Peymanna, ki ga trenutno napadajo duhovi, ki bi bili tako za novo igro Thomasa Bernharda kakor tudi Petra Turrinija.
Kdor igre „Die Minderleister“ ni videl in tudi ne bo, naj bere knjigo.
Peter Turrini: „Die Minderleister“; gledališka igra; Europa Verlag, Wien-Zürich 1988; pa-perback; 142 strani; 148,— šilingov.
Iščemo 10 do 12 servirk, ki so pripravljene delati na bazi provizije. Interesentke naj se javijo najkasneje do 1. julija 1988. Nadaljnje informacije po tel.:	0463/
51 25 28-21.
Na Koroškem pri Dravogradu prodam novejšo hišo, lepo v ravnini, takoj vseljiva, možnost za večjo družino.
Na Koroškem pri Dravogradu prodam novejšo hišo, lepo v ravnini, takoj vseljiva, možnost za večjo družino, zemljišča 1200 m2, lahko tudi več zemljišča z sadovnjakom.
Cena po dogovoru, tel.: 03/062/8383053.
Kultura
STRAN -	1	petek, 1. julija 1988			
N		A		S	
Z novomašnikom Jankom Krištofom se je pogovarjala urednica Heidi Stingler
S T
Janko Krištof v službi ubogih in zatiranih
Janko Krištof, letnik 1962, doma iz Vidre vasi pri Pliberku, bo v nedeljo, 3. julija 1988, posvečen v krški stolnici za mašnika. Novo mašo pa bo pel v nedeljo, 17. julija 1988, v domači fari na Humcu pri Božjem grobu.
Janko Krištof je absolvent Slovenske gimnazije, študiral je bogoslovje v Solnogradu in v Ljubljani. Po zaključenem študiju se je lani odpravil v Ekvador, kjer se je leto dni srečaval s problemi tretjega sveta. Zadnje tri mesece pa je deloval v Šentjakobu v Rožu kot diakon. Z njim smo se pogovarjali, zakaj se je odločil za duhovniški poklic, o tem, kako vidi vlogo slovenskega duhovnika v Cerkvi ter kako je doživljal čas v Južni Ameriki in ne nazadnje, kako se je počutil kot diakon v Šentjakobu.
NAŠ TEDNIK: Kaj te je motiviralo za duhovniški poklic in kdaj si se dokončno odločil za vstop v semenišče?
JANKO KRIŠTOF: Že kot dijak v gimnazijskih letih sem se zelo aktivno vključil v mladinsko delo, posebej še pri skavtih. Tam sem videl, da me veseli delo z mladino in z otroki, ter da je treba še mnogo storiti za duhovno dobro mladih. Ustanovil sem v Pliberku skupino skavtov in že v tem času mi je postalo precej jasno, da hočem posvetiti svoje življenjsko delo ljudem, ki iščejo Boga. Videl sem duhovno revščino ljudi in sem se takoj po maturi na Slovenski gimnaziji odločil za duhovniški poklic. Prav v teh letih sem imel okoli sebe ljudi, ki so me s svojim zgledom močno motivirali za to odločitev. To sta bila med drugimi vzgojitelj v Marijanišču gospod Brunec in pa rek'or Jože Kopei-nig. Prvi dve leti sem študiral bogoslovje v Solnogradu, v tretjem letniku pa sem šel v Ljubljano, študij teologije pa sem potem zaključil v Solnogradu.
NAŠ TEDNIK: Zakaj si se odločil za enoletni študij v Ljubljani in kaj ti je pomenilo to leto?
JANKO KRIŠTOF: Običajno je, da vsak bogoslovec gre v tretjem letniku študirat kam ven iz seme-
nišča v Solnogradu. Slovenski teologi po navadi grejo v Ljubljano, drugi pa si pogostokrat izberejo svetovne kraje kakor Nemčijo, Italijo ali Francijo.
Zame je bil študij v Ljubljani velikega pomena, ker sem tam spoznal življenjske razmere, družbeni položaj in vlogo slovenske Cerkve v državi. Poleg tega mi je uspelo navezati vrsto osebnih stikov, ki so zame tudi še danes velikega pomena.
NAŠ TEDNIK: Po zaključenem študiju bogoslovja v Solnogradu si šel za leto dni v Ekvador. Kaj te je motiviralo za to, in kako si doživel čas v Južni Ameriki?
JANKO KRIŠTOF: Ker sem študij zaključil pred časom, mi je bilo možno, da sem se za eno leto odpravil v Južno Ameriko. Vleklo me je ven, ker sem hotel delati v popolnoma drugačnih razmerah in sem hotel dobiti izkušnje pri delu z najbolj revnimi. V času mojega študija me je oblikoval neki pregovor, ki pravi, naj se lotiš tudi stvari, ki te v prvem trenutku ne veselijo preveč. Mislim, če hočeš odkriti nov del sveta, da moraš proč
od vseh obal.
V Ekvadorju sem delal na področju dveh far, ena od obeh je bila na novo ustanovljena. Lotil sem se dela z zamislijo, da se bom tam česa naučil, da bom dobil nove izkušnje. Bil sem oznanjevalec evangelija in sem doživel pričakovanja najbolj revnih ljudi. Moram reči, da so ljudje tam zelo pozitivno sprejeli naše duhovnike, ki so z njimi delali. Postal sem v tem času bolj zavestno oznanjevalec evangelija in sem videl, kako oblikuje evangelij ljudi.
NAŠ TEDNIK: To se pravi, da si se v Južni Ameriki zelo navdušil za svoje delo. Boš torej sedaj, ko boš posvečen za mašnika, ostal doma na Koroškem ali se boš morda kot misijonar vrnil v tretji svet?
JANKO KRIŠTOF: Prav gotovo bom najprej ostal nekaj let na Koroškem, ker je bilo pri odločitvi za duhovniški poklic zame v ospredju tudi vprašanje, kaj lahko naredim za slovenski narod.
Za pozneje pa nočem izključiti možnosti, da bi zopet šel kot misijonar kam v tretji svet.
NAŠ TEDNIK: Po vrnitvi iz Ekvadorja si deloval tri mesece in pol kot diakon v Šentjakobu. Kako si se počutil v tej fari?
JANKO KRIŠTOF: Od južnoameriških razmer sem se moral najprej spet šele navaditi na koroške razmere.
V Šentjakobu pa mi je ugajalo, ker sva dobro harmonirala z župnikom Marketzem in ker je tam farna skupnost zelo živa.
Ugajalo pa mi je tudi zaradi tega, ker je v Rožu zelo aktivna Katoliška mladina.
NAŠ TEDNIK: 17. julija boš pel v domači fari novo mašo. Nato te bo škofija dodelila v kako faro. Že veš, kje bo tvoje delovno mesto in imaš v tem oziru kakšno posebno željo?
JANKO KRIŠTOF: Ne vem, v kakšno faro me bodo poslali. Želim si pa, da bi lahko ostal kje na dvojezičnem ozemlju Koroške.
NAŠ TEDNIK: Imaš za svoje delo že kakšne načrte?
JANKO KRIŠTOF:	Konkretnih
načrtov nimam, ker se mi zdi, da moram najprej spoznati specifične potrebe kraja. To se pravi, ali je treba aktivirati otroke, mladino, ali je morda bolj važno delo z odraslimi, skrb za obrobne skupine, za bolnike, za starejše ali kaj drugega.
NAŠ TEDNIK: Prav gotovo si v zadnjih letih zasledoval napade nemških nacionalistov na dvojezično šolo. Zdi se, da postajajo tarča napadov dvojezični duhovniki. Kako gledaš na to dejstvo?
JANKO KRIŠTOF: Dobro se zavedam, da je duhovnik steber za narodno zavest. Vem tudi, da moramo biti pripravljeni na take napade in da se bomo morali kot duhovniki jasno postaviti v smislu evangelija na stran zapostavljenih in zatiranih. Če se bomo duhovniki zavedali tega in bomo ob določenih vprašanjih zavzemali jasna stališča, nas bodo nekateri krogi sicer gotovo napadali, ne bomo pa postali žoga, s katero bodo ljudje izigravali drug drugega.
NAŠ TEDNIK: V imenu Našega tednika ti želim pri tvojem odgovornem delu vse najboljše ter se zahvaljujem za pogovor.
9. in 10. julija 1988 V Šentjakobu v Rožu
PHAZNIK NAŠEGA TEUNIKA
Prireditve/Razno
Poletne ponudbe Krščanske kulturne zveze
• Rebrca - IZOBRAŽEVALNI TEČAJ
Krščanska kulturna zveza in Katoliška otroška mladina v Celovcu vabita na IZOBRAŽEVALNI TEČAJ za vzgojiteljice v otroških vrtcih in za vodje otroških skupin
Čas: od ponedeljka, 11. julija 1988, ob 8.30 do sobote, 16. julija 1988, do 13.00 ure Kraj: Mladinski center na Rebrci
Težišče letošnjega izobraževalnega tedna je jezik in otroška vzgoja. Izobraževalni tečaj je namenjen vzgojiteljicam v otroških vrtcih, voditeljem otroških skupin in vsem, ki imajo opravka z otroki.
Predavatelji: Olivena Ilič, Franci Končan, Ana Mlakar, Berta Golob, Tone Pavček, Breda in Tine Varl.
Iz vsebine: delo v skupinah, teoretično delo, praktične vaje, ekskurzija, izdelava lutk, tehnika govora, dramaturgija pravljice, uprizoritev pravljice, plesna vzgoja, srečanje s pisateljem, likovna ustvarjalnost, razstava novih knjig, metodika jezikovne vzgoje, ura pravljic, itd.
Prijave na Krščansko kulturno zvezo ali Katoliško otroško mladino, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec
TEDEN MLADIH UMETNIKOV
Čas: od ponedeljka, 25. julija do sobote, 30. julija 1988 Kraj: Mladinski center na Rebrci Prijave: na Krščansko kulturno zvezo v Celovcu
1000 let krščanstva v Rusiji —	'*•
ROMARSKO IN IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V RUSIJO od petka, 26. 6., do petka, 2. 9.1988 KIJEV, LENINGRAD, MOSKVA IN ZAGORSK
Cena: šil. 9460,—
V ceno je vključen prevoz na omenjeni relaciji (letalo), vsi prevozi z letališča in nanj v SZ, izlet v Zagorsk, ves čas bivanja polni penzion v hotelih 1. kat., vstopnine in ogledi po programu (avtobus in lokalni vodnik, organizacija in vodstvo).
SPREMLJEVALEC SKUPINE: Jože Kopeinig Prijave: najkasneje do 30. julija 1988. Število udeležencev je omejeno! Prijavljene! prejmejo še natančnejša navodila in informacije!
ROMARSKO IN IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE NA POLJSKO od ponedeljka, 11. 7., do sobote, 16. 7. 1988 Spremljevalec: Msgr. dr. Andrej Kajžnik Cena: šil. 4475,—
Za dvakratno tranzitno vizo skozi Češko šil. 180,—. Potrebni sta dve fotografiji
Prijave: na Katoliški dom prosvete SODALITAS, 9121 Tinje 119, tel.: 0 42 39/26 42, ali: na turistično agencijo CARTRANS, Pau-litschgasse 7, 9020 Celovec, tel.: 0463/51 26 80.
STRAN
petek,
1. julija 1988
STRAN
petek,
1. julija 1988
Prireditve/Razno
9. in 10. julija 1988 V Šentjakobu v Rožu
•	Šmihel
SKLEPNI KONCERT UČENCEV GLASBENE ŠOLE — ODDELEK ŠMIHEL
Čas: nedelja, 3. julij 1988, ob 16. uri
Kraj: farna dvorana v Šmihelu Prireditelj: Glasbena šola na Koroškem in KPD „Šmihel“
•	Podkraj — Libuče
KRESOVANJE ob prazniku SV. CIRILA IN METODA
Čas: nedelja, 3. julij 1988, ob 20.30
Kraj: pri Viertrniku v Podkraju Prireditelj: MoPz „Kralj Matjaž“
•	Obirsko
KEGLJAŠKI TURNIR
Čas: 1./2./3./7. 1988
Kraj: pri Kovaču na Obirskem
Prireditelj: SPD „Valentin Po-
lanšek“
Prva nagrada: omara IPH
Prmhfan W g?
Nove knjige: Razvedrilo za
_____ '  ____________ tedne dopusta.
Rožek	PRIRFniT\/F	Sobota, 2. julija 1988
KOGELNIK	L___	' ltllll_L/l I Vl_	Duhovni nagovor (Toni Opet-
Rožek
KIKI KOGELNIK Otvoritev: v soboto, 9. julija 1988, ob 19.30 Kraj: galerija Rožek Razstava je na ogled vsak dan, od 15. do 19. ure, razen ob ponedeljkih.
Umetnica bo pri otvoritvi navzoča.
• Celovec
Otvoritev razstave slikarskih del akademske slikarke VESELKE ŠORLI-PUC in predstavitev pesniške zbirke PUNTARJI pesnika Stanka Janežiča, ki jo je opremila in ilustrirala Veselka Sorli-Puc.
Čas: petek, 1. julij 1988, ob 18. uri
Kraj: Mohorjeva knjigarna v Celovcu
Razstava bo odprta do 30. julija 1988
Prireditelj: Mohorjeva založba v Celovcu
Nagradno tekmovanje za mesec junij
1. NAGRADA
KOLO
v vrednosti 2000,— šil.
PODARI JO TRGOVINA
A. BLAŽEJ
ŠENTPRIMOŽ
10 knjižnih nagrad—Mohorjeva knjigama Celovec
REŠITEV: Strokovna šola za ženske poklice v Šentrupertu pri Velikovcu.
Zmagovalce bomo objavili v naslednji številki.
• Sele — SELSKO ŽEGNANJE
Čas: nedelja, 3. julij 1988 Kraj: pri farnem domu v Selah
ob 14.00 uri ansambel „DRAVA“ ob 18.00 uri ples
Za ples igra: PLANINSKI SEKSTET
Nadaljevanje žegnanja v ponedeljek, 4. julija 1988, ob 20.00 uri
Igra ansambel „VITA MUŽENIČA“ iz Ljubljane Prireditelj: DSG Sele-Zell
Iščemo 10 do 12 SERVIRK,
ki so pripravljene delati na bazi provizije. Interesentke naj se javijo najkasneje do 1. julija 1988. Nadaljnje informacije po tel.: 04 63/51 25 28-21.
Dr. Franc WUTTI, zdravnik v Borovljah, sporoča, da je ordinacija od 7. 7. do 24. 7. 1988 zaradi dopusta zaprta.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“.
Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (04 63) 51 25 28.
Sobota, 2. julija 1988
Duhovni nagovor (Toni Opet-nik). — Voščila (D. Urschitz).
Nedelja, 3. julija 1988
Kar želite, zaigramo.
Pon., 4. julija 1988
Kriza v slovenskih mladinskih organizacijah.
Torek, 5. julija 1988
Zaključni akademiji na strokovnih šolah šolskih sester v Šentrupertu in Šentpetru.
Sreda, 6. julija 1988
Narodno-zabavna glasba. Večerna 21.00-22.00 Ob 200-letnici smrti naravoslovca Janeza Scopoliija. — Glasbeni spored.
Četrtek, 7. julija 1988
Rož — Podjuna — Zilja.
Mladi v ospredju
Ali pa tudi v ozadju — vsaj če bi skušali analizirati dejavnost slovenskih mladinskih organizacij v zadnjih letih. Ni drugače tudi z njihovim položajem v osrednjih organizacijah, kjer naj bi se vraščali v delo in delili odgovornost. Kar nostalgično se spominjajo funkcionarji srednje generacije na svoje akcije in reakcije nanje v sedemdesetih letih. Obžalujejo, da je danes vse drugače. Zakaj? Je nostalgija starejših že ves odgovor, in brezbrižnost mladih pač usoda, s katero se je treba sprijazniti? Kornelija Vospernik išče odgovorov. V radiu na sporedu v ponedeljek, 4. julija.
Dan kasneje pa bodo na vrsti poročila z zaključnih akademij v strokovnih šolah šolskih sester v Šentrupertu in Šentpetru. V zadnji je, letos prvič, celo mlad fant. Drugače pa imajo besedo dekleta. Na koncu šolskega leta po tradiciji pokažejo, česa so se naučila. In tradicija je na obeh šolah trdna podlaga, na kateri grade. Morda jo bo nekoč uspelo prelomiti s kakšno točko, ki bi osupnila gledalce in jih zbudila iz pričakovane in navajene dobre, stare miline?
* Dobrla vas
KONCERT LJUBLJANSKEGA OKTETA
Čas: četrtek, 7. juli 1988, ob 20.00 uri
Kraj: v samostanu v Dobrli vasi
Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi
Šentlipš
KOLESARSKI IZLET
Čas: nedelja, 3. julij 1988 Zbirališče: ob 13. uri pri ljudski šoli v Šentlipšu, ob 13.15 v Ži-tari vasi
Prireditelja: farna mladina v Šentlipšu in SPD „Trta“ v Žita-ri vasi
Šmihel
GLASBE-
SKLEPNI KONCERT NE ŠOLE
Čas: nedelja, 3. julija 1988, ob 16.00 uri
Kraj: farna dvorana v Šmihelu Nastopajo učenci iz Šmihela in okolice
• Pečnica
Katoliška otroška mladina vabi na počitniški teden na Pečnico TEDEN V NARAVI ... za vse, ki radi hodijo; ki so radi v naravi; ki radi opazujejo, ki se ne utrudijo preveč hitro Čas: od 1. avgusta 1988, ob 16. uri, do 5. avgusta 1988, do 14. ure
Starost: od 10. do 14. leta Prijave do 15. julija 1988 na Katoliško otroško mladino v Celovcu, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, tel.: 0463/51 11 66 Cena: 300,—
Za počitniški teden na Pečnici so potrebne tele stvari: spalna vreča in podlaga, krožnik, skodelica in pribor, žepni nož, nahrbtnik, posoda za pijačo, dobri čevlji (dva para), zaščita proti dežju, kopalke, praktična obleka; potrebščine za umivanje.
Bilčovs
KULTURNI VEČER
Čas: sobota, 9. julij 1988, ob 20.00 uri
Kraj: gostilna Miklavž v Bilčov-su
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Bilka“
Za ples igra ansambel „Gašperji“
ŽE VESTE?
Samo malo časa bo še
Mohofjevd
oblikovala in tiskala za naše potrebe na starih strojih.
V kratkem bo stala v poslopju Mohorjeve najmodernejša slovenska tiskarna v Celovcu.
Sport
V soboto, 16. julija, v Škocijanu:
Triatlon za Veliko nagrado Avstrije
Po plavanju čaka tekmovalce kolesarjenje, nato pa še tek
Najtrši šport na svetu je triatlon. Športniki so si zamislili kombinacijo plavanja, teka in kolesarjenja. Seveda zapovrstjo in brez premora. V Avstriji je center triatletov Škoci-jan in zato ni čuda, da tudi letos dobi Škocijan to napeto tekmo, tokrat v obliki „Velike nagrade Avstrije“. Kakor je Našemu tedniku povedal predsednik avstrijske triatlonske zveze domačin Hannes Sorger, so to veliko mednarodno prireditev — udeleženci prihajajo iz 8 evropskih držav — dobili tudi zaradi tega, ker domače prebivalstvo z navdušenjem podpira atlete pri težkem tekmovanju. Ti bodo začeli s tekmo v plavalni disciplini v soboto, 16. julija, ob 8. uri na severnem kampu Klopinjskega jezera. Po
plavanju (2,2 km) gredo atleti na kolo (81 km); proga bo potekala preko Sinče vasi, Metlove, Blata v Žitaro vas, Galicijo, Kamen do Škocijana. Tekmo zaključijo s tekom (21 km), kjer so v progo vključeni Vesele, Šent-primož in Spodnje Vinare. „To so vasi, kjer smo videli, da prebivalci z navdušenjem podpirajo vsako leto atlete in tudi letos prosimo, da domačini navijajo za triatlete in jim pomagajo s pijačo kakor že poprej,“ je dejal Sorger, ki je posebej omenil vas Blato, kjer se menda vsako leto nabere še posebej lepo število navijačev.
Slavje zmagovalcev bodo slovesno priredili isti dan ob 19. uri pred ljudsko šolo v Škocijanu.	B s
Kdo bo naslednik Velika?
SAK išče fante od 6 do 9 let
SAK bo v novi sezoni imel tudi „Mini- ali Superminiknaben“. Zato išče fante, ki bi radi igrali nogomet in pozneje stopili v stopnje velikih igralcev SAK Marjana Velika in drugih.
Moštvo bo treniral izkušeni igralec SAK učitelj Janko Woschitz. Za posebne treninge pa bosta na razpolago tudi vrhunski vratar Dalano-vič in Mladen Jovičevič.
Prijave: 04 63/23 406 (Waldhauser) ali 04 63/ 39 118 (Woschitz) ali pa na uredništvo NT 04 63/ 51 25 28/26.
SVG Pliberk je pismeno zahteval Wölbla
SAK: Zdaj tudi Ramšak ne sme v Pliberk!
SAK je ogorčen. SVG Pliberk je kar pismeno zahteval Wölbla in ni iskal nobenega osebnega pogovora s SAK-om, ki se na ta način noče pogovarjati. Po sklepu zadnje seje SAK Wölbl in Ramšak ne smeta v Pliberk; odborniki SAK so z ogorčenjem zavrnili postopanje Pliberka.
Odborniki SAK so poudarili, da r--------------
se v takšnih važnih vprašanjih nočejo pogovarjati v formalnih pismih, takšne in podobne stvari je možno rešiti le v osebnih pogajanjih in pogovorih. Sekcijski vodja SAK Albin Waldhauser je poudaril, da SAK zavrača postopanje Pliberka, ki si je s pismom sam zaprl vsa vrata. SAK je od vsega začetka poudaril, da bo Pliberku dal samo enega igralca, Ramšaka ali Wölbla. Waldhauser: „Pliberk nam verjetno ne bi dal niti enega!“ Začasno je SAK to zadevo zaključil, oba igralca morata menda ostati pri klubu.
Michael Kunčič pri SAK
VOEST hoče Wölbla!
Še pred zaključkom reda-cije smo zvedeli, da je povabil menežer VOEST Linza Milanovič Kristijana Wölbla na trening v Linz. Milanovič je videl Wölbla pretekli teden v Kamnu in je bil zelo navdušen. Wölbl se bo treningu odzval, SAK pa igralcu poti v višjo lige ne bo zaprl.
Prvi novi igralec SAK prihaja iz Šentpetra pri Šentjakobu. Michael Kunčič (19) je igral lani pol leta za celovško Austrio in pol leta za VSV. Kunčič igra v sredini in je letos na BORG zaključil gimnazijo.
V prvem pogovoru ž Našim tednikom je bil Kunčič zelo vesel, da bo lahko igral za SAK. „Poleg odličnih športnih možnosti imam zdaj tudi možnost izboljšati svojo slovenščino,“ je dejal Kunčič, ki je sam svoj igralec. Njegov oče ga je lani odkupil v Šentjakobu.
SAK je pričel s treningom preteklo sredo, večina igralcev je bila že prisotna. K SAK-u se je vrnil Globašan Erwin Galo, ki je pol leta pomagal Globasnici v boju proti izpadu. Očitno se bo vrnil v Celovec tudi „Selan“ Jože Gregorič.
BOJAN KRIŽAJ je preteklo nedeljo obiskal Rutar-Market v Kiopinju, kjer je dajal tudi avtograme. Križaja, ki se je letos poslovil od aktivnega športa, so pozdravili Tonči Rutar jun., župan Albert Holzer in Tonči Rutar sen.
Sport
Desno: Kristian Wölbl in novi trener KAC Roger Lamoriux. Zgoraj: Koroška reprezentanca, ki sta jo sestavila Waschi Mertl in Gerdi Springer
Polster in Weber po tekmi reprezentanc v Kamnu
„Sodnika Rupitscha bi potrebovali pri Rapidu in v Torinu!“
Manfred Hober iz Pliberka je dal Lindenbergerju kar dva gola
Adidas — „Team Koroška“ 5:5 (2:3)
Adidas:	Lindenberger (Sagmei-
ster), Weber, Pöck, Hasil, König, Lamorieux, P. Krstič, Konsel, Rat-kic, Polster, J. Werner;
„Team Koroška“: Niemetz, Kiri-sits, Schubei, Cvetko, Egger, Singerl (46. Marijan Sadjak), König, Koreimann, Rabitsch, Wölbl, M. Hober;
Kamen, 1500 gledalcev Sodnik: Rupitsch
Strelci: Rudi König (2), Lindenberger, Konsel, Weber oz. Wölbl (2), Hober (2), Egger;
V Kamnu v Podjuni so preteklo nedeljo videli posebno zanimivo tekmo med promi-
nentnim moštvom podjetja Adidas in koroško reprezentanco. V moštvu Adidas so sodelovali kapetan avstrijske reprezentance Weber, goleador iz Torina Toni Polster in drugi prominentni igralci. V koroškem moštvu pa je igral tudi igralec SAK Kristijan Wölbl, in vrsta znanih domačih igralcev od Dobrolčana Sadjaka do Pli-berčana Hoberja, ki je dal kar dva gola.
Po tekmi sta Toni Polster in Heribert Weber zelo pohvalila dobrega sodnika Rupitscha: „Sodnik je bil odličen, potrebovali bi ga pri Rapidu in v Torinu, potem gotovo nikoli ne bi zgubili.“

POSOJILNICA-BANK PLIBERK je na novo oblekla šolarsko moštvo SAK. Najmlajše moštvo SAK je letos igralo že zelo uspešno; v dresih pli-berške Posojilnice so mladi nogometaši dosegli 4. mesto v Prvenstvu. Naraščaj je letos spet treniral Mladen Jovičevič, 2a organizacijo pa je skrbel Andrej Kumer. Stoje od leve: Michael Petek, Emil Karicelj, Janez Tratar, Martin Fera, Florijan Mochar, Roman Koncilia, Marko Buchwald, podpredsednik SAK Andrej Kumer; spredaj: Mario Pandel, Egon Hren, Alois Jagodič, David Fera, Mario Buchwald, Marko Thaler; na sliki manjkata igralec Marko Tolmaier in trener Mladen
Jovičevič.
Zahomški skakalci v Eisenerzu in Ljubljani
Zahomški skakalci so se udeležili dveh tekmovanj v Eisenerzu in Ljubljani na skakalni reviji Mostec ’88. Tega tekmovanja se je udeležilo nad 300 tekmovalcev iz Slovenije, Koroške in iz Trbiža. V splošni skupini je Franci Wiegele dosegel 6. mesto.
Mostec ’88: 1. Zupan, 2. Golob, 3. Kopač, 6. Wiegele.
Preteklo nedeljo so Zahom-čani potem sodelovali tudi na mednarodnem tekmovanju na 70-metrski skakalnici na umetni keramični smučini v Eisenerzu na Štajerskem. 80 skakalcev iz 7 držav je na tej novi keramični smučini napravilo deloma svoje prve skoke.
Eisenerz: 1. Felder 222,5; 2. Schuster 222,4; 3. Strohmaier 212,4; 4. Vettori 206,9; 5. Paul Erat (ŠD Zahomc) 206,8; 6. Hauswirth (Švi) 202,6; 7. Kopač (Jug) 201,1.
NK Koper v finalu
V kvalifikacijskih tekmah za I. B-ligo je slovenski prvak NK Koper premagal Radnik in se kvalificiral za finale, ki ga bodo odigrali proti Bački 3. julija. Povratna tekma bo 6. julija v Kopru. V primeru, da bo Koper uspel, bo Olimpija izpadla iz I. B-lige.
Srečanje zamejskih športnikov v Škofji Loki
12. srečanje slovenskih športnikov iz Madžarske, Italije in Avstrije bo v soboto in nedeljo, 2. in 3. julija, v Škofji Loki. Slovenske ekipe (šah, namizni tenis, nogomet, odbojka) naj bi sestavila Slovenska športna zveza, toda do danes je vsekakor neznano, ali bo tokrat Koroška sploh zastopana, saj se od zadnjega občnega zbora naprej hoče posvečati SŠZ le še rekreaciji.
ASKÖ Metlova 30 let
Nogometaši na Metlovi praznujejo od petka, 1. julija, do nedelje, 3. julija, 30-letnico obstoja kluba. Nogometni turnir bodo odigrali v soboto in v nedeljo.
Maraton-cup: Peter Stern 3.
Preteklo soboto, 26. junija, je Peter Stern iz Rikarje vasi dosegel na „6. maraton-cupu“ v Hirtenbergu v splošni skupini 3. mesto.
Športna agentura ALBIN WALDHAUSER Siebenhügelstraße 75 Tel.: 0463 / 25 448
Drese v najnovejšem designu Tro-sport/Adidas/Berri
Lovski rogisti iz Trga/Feldkirchna in iz Železne Kaple
Srečanje lovsltili zborov na Pliberškem gradu
Lovci iz Koroške, Slovenije in Furia-nije-Julijske krajine so se srečali minulo nedeljo, 26. junija, na pliberškem gradu, ki je že postal kraj srečanja različnih narodnosti, jezikov in kultur. Dvojezična prireditev, kije stala pod geslom „Pesem nas združuje — das Lied verbindet uns“ sta organizirala „Klub prijateljev lova v Celovcu“
—	ki bo v kratkem obhajal 25. obletnico svojega obstoja
—	in SPZ „Edinost“ iz Pliberka.
Predsednik „Kluba prijateljev lova“ mestni svetnik Fric Kumer je uvodoma pozdravil vrsto častnih gostov, med njimi predsednika skupščine Lovske zveze Slovenije, dipl. inž. Bruna Skumavca, predsednika izvršnega odbora Lovske zveze Petra Šularja, zastopnike lovskih zvez iz Maribora, Celja, Kranja in Ljubljane, predsednika NSKS dr. Matevža Grilca s soprogo, predsednika SPZ Tomeja Ogrisa, konzula SFRJ Boruta Miklavčiča s soprogo, župana sosednje občine Ravne Jožeta Pratnekarja, vse občinske odbornike in mestne svetnike, oba predsednika KGZ Pliberk — Fridla Kapuna in Valentina Kumra, predstavnika Posojilnice Jožka Nachbarja, namestnika deželnega lovskega mojstra Kurta Pucka in okrajnega lovske-
ga mojstra inž. Albina Knafla. Navzoč pa je bil tudi predsednik skupnosti slovenskih lovcev Doberdob iz Furlanije-Julijske krajine Jožko Pahor. Svoj obisk je napovedal tudi pliberški župan Mi-kusch, ki je za prireditev tudi nekaj prispeval, a je bil žal zadržan.
„Klub prijateljev lova si je zadal nalogo — je nato nadaljeval predsednik Fric Kumer —, da poleg lovskega opravila organizira razna pevska srečanja, kulturne prireditve in da dela na tem, da se ohranijo lovske šege in navade. S tem lovci pokažemo, da imamo smisel za kulturo in za lepo slovensko petje in glasbo. To prireditev pa smo organizirali tudi zato, ker se zavzemamo za sodelovanje med narodi tostran in onstran meje in mislim, da je nam v 25-letnem delovanju že marsikaj uspelo. Delamo pa tudi na tem, da bi se mi lovci tu na Koroškem — lovci slovenske narodne skupnosti in večinskega naroda — dobro razumeli, in mislim, da je to lepa naloga, za katero se splača delati,“ je poudaril predsednik Kluba prija-
teljev lova, mestni svetnik Fric Kumer.
Gostitelj — lastnik gradu, grof dr. Ariprand Thurn Valsassina, je v svojem pozdravu poudaril, da ga prav posebej veseli, da more dati grajski dvor na razpolago prireditvi, ki služi medsebojnemu razumevanju in prijateljstvu. Saj se on in njegova družina vedno zavzemajo za prijateljstvo in razumevanje med narodi. Ravno lovci, kot nosi-telji kulture, umetnosti in pesmi, so v prvi vrsti poklicani, da prispevajo za sporazumevanje in prijateljstvo med narodi.
Predsednik skupščine Lovske zveze Slovenije, dipl. inž. Bruno Skumavc, pa je poudaril, da lovce ne veže samo ljubezen do divjadi, temveč jih veže tudi lepa pisana beseda, lepo peta lovska pesem in lepa lovska melodija. V Sloveniji poje in trobi že preko 500 lovcev v lovskih pevskih zborih in zborih rogistov, ki večkrat nastopajo po Sloveniji in na Primorskem.
Spored je začel domači MoPZ „Foltej Hartman“ in gostom zapel
nekaj pesmi v pozdrav. Dvanajst lovskih pevskih zborov in rogistov iz treh dežel je nato z občudovanja vrednim uspehom pokazalo, da lovci poleg lova gojijo tudi pesem in melodijo. Marsikateri lovski zbor bi se lahko pomeril s kakšnim drugim „civilnim“ zborom z znanim imenom. Naši „jogri“ pa so bili gotovo malo žalostni, ker še nimajo svojega lovskega pevskega zbora. Na tihem pa so najbrž že kovali mačrte za ustanovitev takšnega zbora. Upamo, da bodo na prihodnjem srečanju že nastopili in korajžno zapeli tisto „Jaz sem en frišen jager... I“
Koroška Lovska zveza je podarila Klubu prijateljev lova kot priznanje za njegovo delovanje trak na lovskem praporju. Trak je izročil namestnik deželnega lovskega mojstra Kurt Puck, ki je med drugim rekel, da bi po njegovem ne potrebovali politikov, ker so lovci pod skupno zeleno zastavo odstranili že marsikatero oviro.
Lovska zveza Slovenije pa je podarila grofu Thurnu odličje v srebru za dobro sodelovanje v skupni gojitvi divjadi tostran in onstran meje. Lovski pevski zbor Železna Kapla pa je od Lovske zveze Slovenije prejel odličje v bronu za zasluge na pevskem področju.
Med posameznimi nastopi sta Anita Hudi in Francej Kuežnik brala lovske verze.
Po koncertu pa so se lovci s prirediteljem odpravili v Vogrče k Florijanu na okrepčilo. Gotovo so tam govorili samo v lovskern „uradnem“ jeziku, v „lovski latinščini“.
Zadruga Pliberk je to prireditev gmotno podprla, za kar se ji je predsednik Kluba lovcev — Fric Kumer — še posebej zahvalil.
Dolgo v noč so lovci v prijetni družbi sedeli, si rekli marsikatero pametno in si izmenjavali svoje bogate izkušnje.
Lovski pevski zbor iz Celja