I,ETO I. T. 15 flOVICE GLASILO SZDL OKRAJA KOČEVJE ► » ► Tzfitiju okrB.jnl o^hor S Hudi j eti lh) mrene Jef os- A*.?,sv List izhaja vsako drugo soboto Cena 10 din V KOČEVJU, DNE 1. SEPTEMBRA 1956 PRED III. OKRAJNIM ZLETOM DRUŠTEV »PARTIZAN« 3000 leloi/adceif nastopi v Ribnici Sodrašfci vodovod pred dograditvijo Da, pravočasno obvestimo vse bralce o pripravah na veliko proslavo je urednik lista zaprosil predsednika okrajnega odbora Partizan tov. Toneta Cuka za kratek intervju. Tovariš predsednik ali mi lahko poveste, kako je s pripravami na okrajni Partizanski zlet ? Priprave za okrajni zlet v redu napredujejo. Partizanska društva v našem okraju so pravilno razumela) vlogo okrajnega zleta, zato so tudi priprave temeljitejše. Pohvaliti moramo predvsem Ribničane, na katerih sloni največje breme priprav v organizacijskem pogledu. Po drugi strani pa imajo veliko dela pri dograditvi stadiona, ki bo ena najlepših telesnovzgojnih naprav na Dolenjskem in mora služiti 16. septembra že svojemu namenu. Društva »Partizan« so številčno močna. Ali lahko pričakujemo' odraz te številčnosti tudi na zletu v Ribnici ?‘ Ne bi sc strinjal s trditvijo, da so naša društva številčno močna. To morda drži v odnosu na druge okraje, mi smo pa prepričani, da je n:*ša organizacija še vedno pre-maloštevilčna in da še zdaleč nismo storili to, kar bi lahko. S številno udeležbo na zletu bomo pač pokazali sedanjo dejavnost naše organizacije, če nam bo uspelo naHtopiti s 1500 domačimi te. lovadci bomo zadovoljni. Ali bodo na zletu nastopala tudi društva »Partizan« iz ostalih okrajev In če bodo, kateri okraji so to ? Na podlagi dosedanjih dogovorov bo nastopilo približno 1400 telovadcev iz okraja Ljubljana in Novo mesto. Kako je s tehnično organizacijo zleta, ali bodo na razpolago prer vozna sredstva, ki bi vozila v Ribnico, in kakšno udeležbo pričakujete s strani gledalcev ? Tehnično organizacijo zleta vodi za to določeni pripravljalni odbor. Prevozna sredstva bodo zagotovljena predvsem za nastopajoče, v kolikor bo prevoznih sredstev dovolj, jih bodo imeli na razpolago tudi gledalci, vendar le proti primerni odškodnini. Tovariš predsednik, zakaj ste se odločili za zlet v Ribnici, ali bo prihodnje leto v drugem kraju ? To je III. okrajni zlet naše organizacije. Prva dva sta bila v Kočevju. Okrajna zveza je pri odločitvi upoštevala to, da letos slavijo v Ribnci 50.letnico ustanovitve prve telesnovzgojne organizacije in da so z dograditvijo stadiona dani osnovni pogoji za izvedbo take prireditve. O gradnji našega vodovoda do njo cevovoda. Imenovano podjetje sedaj ni bilo kaj več napisanega, bo že samo rabilo precejšnj koli-kot da smo na masovnem sestan- čine vode, saj se gradi za tolikš-ku SZDL lansko leto sklenili pri- J,~ Tone Cuk četi z gradnjo. Zadnji čas pa se je malo več govorilo, ker je bil zaradi suše dotok vode znatno zmanjšan, kar je povzročilo nevo-ljo med prebivalci, posebno med tistimi, ki imajo stavbe v višjih legah in so prišli ob vodo. Da je bilo v fej suši pomanjkanje vode, je vsakomur jasno, saj so imeli iste neprilike tudi drugi vodovodi. V nekaterih krajih so morali celo porabo vode omejiti, do čim se je pri nas v tem pogledu premalo pazilo. Nekateri so potrošili preveč vode n. pr. za gašenje apna, za zidanje in za zalivanje vrtov. Dotok vode v zajetju je zmanjšan, poraba vode pa znatno zvišana in kmalu je bila porabljena vsa rezervna voda v rezervoarju. Da bo poraba vode vedno večja, moramo imeti pred očmi. Priključilo se bo tudi nekaj stavb, ki so v gradnji, podjetje »Galanterija« bo že samo rabilo precejšnjo koli- no število delavstva po vseh higienskih predpisih umivalnice, kopalnice, stranišča na izplakovanje itd. Ob gradnji tega podaljška se bo znatno povečala in misliti je treba že sedaj, kako priključiti vo- so dalj svoj prispevek v lesu, so do sedaj prispevali za 5,256.400 din, prispevali bodo pa še 2,648.625 dinarjev. Skupni že prejeti in naknadno predvideni prispevek v lesu in gotovini znaša 11,917.879 din, pri čemer je vštet tudi izredni prispevek za navrtalne oklepe 860.000 din. Gradnja vodovoda pa dovodu tudi drugo že pripravljeno stane že do danes 15,535.650 zajetje »Pod hosto«. To zajetje je oddaljeno od cevovoda ca. 300 metrov in ima stalni dotok vode tudi v dnevih suše. S priključitvijo tega zajetja bi se dotok znatno zvišal in bojazen pomanjkanja vode se bo odstranila. Za vse to pa je potrebno zagotoviti sredstva. Toda kako, ko pa že sedanja gradnje mnogo stane. Vaščani so sami zelo veliko pri- din ml- in znaša torej primanjkljaj 3 lijone 617.771 din. Za dograditev delno izvršenih del in za priključitev zajetja »Pod hosto« bi gradbeni stroški narast-li za 500.000 din in bi primanjkljaj narastel nad ' 4,000.000 din. člani, ki so sami prispevali tako visoke zneske, ne zmorejo še nadaljnjih prispevkov in je nujno, da pomaga tudi družba. Posebno spevali, saj so se obvezali plačati zato, ker je Sodražica med oku-v gotovini 2,146.800 dinarjev. Od pačijo zelo trpela in je bilo nad tega so že plačali 1,522.683 din in polovico poslopij porušenih, dolgujejo še 580.117 din. Tisti, ki J. Ivanc Volitve v Loškem potoku NEKATERE ZNAČILNOSTI DRUŽBENEGA PLANA OBČINE PREDGRAD V Predgradu kmetijstvo na prvem mestu Občina Predgrad meri 10.490 ha površine. Od tega je 64,08 odst. kmetijskih površin. Med kmetijskimi površinami je 7,94 odst. njiv, 0,73 odst. vinograda, 0,73 odst. sadovnjakov, 4,12 odst. travnikov, 48 odst. košenic in 38,43 odst. pašnikov. Procent njiv je pod povprečjem okraja in je najmanjši med občinami kočevskega okra- PO SVETU ja, dočim so se košenice, katerih odstotek je visok, v večji meri spremenile v pašnike in pašniki v gozdove. Statistični podatki za leto 1955 izkazujejo takole stanje živine: 100 konj, 1160 govedi, 421 prašičev, 198 ovac in 2117 kom. perutnine. Na enega konja odpade 5,43 ha njiv ali 9,09 obdelovalne površine ali 76,22 ha kmetijskih površin. Na eno govedo odpade 0,46 ha njiv ali 0,78 ha obdelovalnih površin ali 5,79 ha kmetijskih površin. Število živine glede na enoto po- bem stanju, kakor tudi za razna manjša dela za dvig kmetijstva. Na področju občine Predgrad ste dve kmetijski zadrugi, ki bosti predvidoma imeli ca. 4,200.000 din dobička, od česar bi morali za. drugi odvesti občinskemu ljudskemu odboru 20 odst., kar bi zneslo 846.000 din. Občinski ljudski odbor je sklenil, da ostanejo ta sred-.< , zadrugam ood pogojem, da občinski ljudski odbor določi namen uporabe. Ta sredstva se bodo uporabila v tele namene: za subvencioniranje gradnje sl- 19. avg. je bil na Hribu sestanek volilnih enot in je bil obenem izvoljen delegat za skupščino novoustanovljene podružnice socialnega zavarovanja v Ribnici. Sestanek je začel predsednik Hace. Prečital je dnevni red, ki je bil naslednji: izvolitev delovnega predsedstva, izvolitev zapisnikarja, izvolitev volilne komisije, volitve in razno. Za delegata so kandidirali: direktor »Smreka« tov. Košmrlj, I. Mohar in Anton Lavrič. Največ glasov je dobil tov. Ivan Mohar. Pri volitvah sta bila navzoča: tajnik OLO Kočevje tov. Šobar in direktor Zavoda za socialno zavarovanje, tov. Rudolf Mohar. Ta je tudi v svojem uvodnem govoru poudaril pomen in vlogo socialnega zavarovanja. Dejal je, da je socialno zavarovanje velikega pomena, zlasti še pri naši družbeni dejavnosti, ki gre po poteh, kjer ni več izkoriščanja človeka po človeku, temveč se teži za tem, da je človek, ki proizvaja za družbo, v primeru, da ni več sposoben za delo, tudi od družbe zavarovan. Volitve so potekale v najlepšem redu, prav tako so se navzoči strinjali z vsem, kar je govoril tov. Mohar. Ravno v tem se tudi kaže, da potoško ljudstvo le spoznava pomen naših zavodov za socialno zavarovanje in tudi samega zavarovanja. K. A.. 4£aSLp^oduc&ke no niču Konferenca v Londonu, ki naj bi Mnogi so častni predsedniki teh v neki obliki * obnovila gospodstvo vojaških združehj (Kesselring, Do-kolonialnih držav nad Sueškim nitz in drugi). Ti krogi in pa ka-prekopom ni rodila pravih sadov, toliška cerkev so bili tudi glavni Imenovan’ je bil poseben odbor s nasprotniki Komunistične stranke predsednikom, ki je Avstralec. Ta Nemčije, ki so jo pred 56 me.se-odbor naj bi v pogajanjih z egip- ci postavili na zatožno klop, češ da tovsko vlado tej vladi pojasnil je protiustavna organizacija. Sedaj stališče večine držav na londonski so jo prepovedali drugič v zgodo-konferencl in jo obenem pripravil vini. Prvi jo je prepovedal Hitler do tega, da bi pristala na pogaja- leta 1933. Takrat je predstavljala nja za uvedbo mednarodne uprave KP eno največjih ovir za nemote-nad prekopom. To pa bo Egipt ze- no delo Hitlerja. Kako je danes? lo težko sprejel, ker bi se s tem Mnogi gledajo zelo zaskrbljeno odrekel svoje suverenosti nad tem na razvoj v Nemčiji. Videti je, da najvažnejšim prekopom na svetu, ^oče Adenauer dati Nemcem ne-Angleži imajo malo upanja da kakšen popravljen novi red in pobi se vrnili v upravo Sueškega pre- brati iz nacistične ureditve vse kopa. Zaradi tega še vedno nada- ono, kar je bilo Nemcem všeč. Za-ljujejo svoje vojaške priprave, ki to tudi tolikokrat govori o »državi nai bi zastrašile Egipt in gaomeh- reda in discipline«. Vedeti pa je čale za pogajanja. Egiptovski treba, da za ta red ln disciplino predstavniki pa so zapretili, da skrbi v ministrstvu za. notranje za-bodo pognali v zrak vse naprave deve isti človek, ki je bil tudi v na prekopu, ako bi bil Egipt na- Hitlerjevih časih na tem položaju, paden Sovjetski predstavnik je Potem se ne smemo čuditi, da opozoril zahodne države, da bi bilo mnogi časopisi po svetu komentl, težko omejiti spopad samo na rajo prepoved delovanja KP Nem-Bližnii vzhod in da bi prišlo ver- kot odsev nezdravih in za Ev- jetno do svetovne katastrofe, ako ropo nevarnih teženj v nemškem bi napadli Egipt. To predstavlja dl- političnem življenju, rektno opozorilo Franciji in Angli- ji. Popolna solidarnost arabskih S1ARI RIVALI V ZDA držav, saj je celo Irak izdal Bag. Elsenhower za republikansko dadski pakt, katerega član je bil, g^ransko in Stevenson za demo-in se pridružil Egiptu, je prav ta- bratsko so odločili v Združenih dr-ko velika ovira načrtom nepremiš- gavah na nedavnih zborovanjih Ijenih krogov na Zahodu. Tako po 0peb vodečih strank. To sta kan-vsej verjetnosti ne bo nihče toliko (ji(jata za novega predsednika slep, da bi se sam izpostavil ve- gDA, ki ga bodo volili letos v je-likim nevarnostim s tem, da bi na- senl. Oba sta bila od svojih strank padel Egipt. izvoljena z veliko večino. Oba kan- didata sta v svojih volilnih pro-DRUGIC V ZGODOVINI gramih zagovarjala borbo za mir Politični razvoj v Nemčiji zad- bi koeksistenco na svetu ter gonja leta ne gre nič kaj rožnato spodarsko pomoč zavezniškim dr-pot. Ko so Nemci leta 1949 dobili žavam. svojo vlado so bili še zelo skromni v svojih’ zahtevah. Danes je to že precej drugače. Sedaj se tajno organizacija upornikov na Ci- Pogajajo v Washington ga vzpo- |OKA je objavila premirje, 8u aV^VT^0r°:^ ^i "ko Se do' poga^nj za ureditev ,«• ■Vm? C Predgrad 2Ey.fi ays ss staje “ n roma rodovitno le v vinogradni- ditiranje gradnje gnojišč in gnoj štvu in v predelih ob Kolpi je bil ničnih jam (kreditira se do višine pridelek pod povprečjem zaradi to- vrednosti železa in cementa), 1 če. Za leto 1956 se predvideva v dit bi se vrnil v 5 letih, kar bi zna- * Terenski delavci Tehnične sekcije za vzdrževanje cest iz Novega mesta so ponovno premerili cesto od Škofljice do Broda na Kolpi in ugotovili, da stara izmera ni bila točna. * Dela na jezu na Rinži bodo končana v drugi polovico septembra, ko bodo montirali zapornice in zaustavili Rinžo. škoda, malo prepozno! * V Novi vasi na Bloški planoti so agilni domačini le dosegli, da so dokončali del lepega kulturnega doma. V npvi prostorih bo imel sedež krajevni urad, množične organizacije ter gasilci, ki imajo tudi novo remizo. * Cesto od Rudnika v šalko vas dokončujejo. V Izdelavi je zadnji gornji sloj iz bitumena in ko-krškega porfirja. Tako bo ta lepa cesta dobila dokončno lice. * Dela na ureditvi športnega stadiona v Ribnici lepo napredujejo. Ugodno vreme je precej pripomoglo k napredku del. * Kmetijsko gozdarsko posestvo gradi v Kočevju v lastni režiji novo tovarno izolimih plošč. Ker so te plošče zlasti v gradbeništvu zelo iskane, si graditelj tovarne obeta že v začetku dober promet. Plošče delajo iz odpadnega lesa, ki ga je na bližnji žagi dovolj. * V Robu bodo gradili lep zadružni dom. Načrte in nekaj sredstev so si že oskrbeli. * Gradnja novega vodovoda v Lo- škem potoku lepo napreduje in, če bodo na razpolago potrebna finančna sredstva, bo že letos tekla voda na Hribu. T-a TELEFON V KOČEVSKI ROG Kmetijsko gozdarsko posestvo in gozdna uprava v Kočevju sta se odločila, da bosta finansirala oziroma investirala telefonsko napeljavo do Kočevskega Roga. Dela pri urejanju telefonske napeljave potekajo v redu in upajmo, da bodo v kratkem končana. Tako bo dobil tudi znani Kočevski Rog telefonsko napeljavo. -d- NOVI UPI? Plin” slišati o" £%■ kmetijstvu približno enaka proizvodnja, kot je bila v letu 1955, z izjemo krajev, ki so jih leta 1955 prizadele elementarne nezgode. Pričakuje se tudi nadaljnji porast proizvodnje v živinoreji, a zmanjšanje proizvodnje v sadjarstvu. Uporaba umetnih gnojil je v občini Predgrad znatno manjša kot v drugih občinah kočevskega okraja. V letu 1956 se uporaba umetnih gnojil ne bo povečala zaradi podražitve. Nujno je treba razširiti akcijo za gradnjo silosov, gnojničnih jam in gnojišč, kar se je v preteklih letih zanemarjalo. V letu 1956 se je ustanovil pri občinskem ljudskem odboru sklad za gospodarski napredek vasi. V ta sklad se steka 55 odst. občinskih doklad na dohodke iz kmetijstva ter 45 odst. taks na priprave šalo 250.000 din; za subvencioniranje pri nakupu elitnih plemenskih živali v višini do 50 odst. razlike v ceni med klavno in plemen, sko živino, kar bi znašalo 100.000 din; za urejanje pašnikov in na- „Zidar“ gradi na Reki Vsa povojna leta se slovenska gradbena podjetja na Reki niso in niso mogla uveljaviti. Močna domača gradbena podjetja so ljubo-pajališča na pašnikih pri Raden- sumno čuvala svoje gospodarsko c ih, kar bi znašalo 186.400 din. področje. Reška gradbena podjetja Nadaljevanje na 2. strani so močna in dobro opremljena, slovensko na Reki. Kljub temu je pred dvema letoma le nekako uspelo gradbenemu podjetju Zidar iz Kočevja, da je iz-nenadilo reška podjetja in uspelo na licitaciji dobiti delo. Od takrat to naše podjetje ves čas kot edino podjetje uspešno dela Pomoč RK v Predgradu Občinski odbor RK v Predgra- stopniki občine in množičnih orga- du je prejel obvestilo okrajnega nizacij. živila se bodo delila po odbora RK Kočevje o znatnih ko- načelih Rdečega križa, to je so- ličtnah živil, ki jih bo organizacija cialno najbolj ogroženim osebam razdelila najbolj potrebnim v obči- in družinam, vdovam padlih borni. Za območje naše občine so bi- cev, tuberkuloznim bolnikom in le dodeljene naslednje količine ži- drugim socialno šibkim na območ- na Reki ima namreč to veliko vll. ju naše občine. Potrebno je, da prednost, da ima skoraj vse leto 600 ke mleka v prahu 275 kg pri tem sodelujejo s koordinacij- ugodne pogoje za gradnjo, česar 6 ’ ■—- - --11----- -----1— — - pri nas na Kočevskem ni. Pred kratkim pa je Zavod za stanovanjsko izgradnjo na Reki razpisal licitacijo za veliko petnadstropno stanovanjsko stavbo na Reki. V hudi konkurenci 11 gradbenih podjetij iz Reke, Opatije, Delnic, Ogulina, Senja in Zagreba je uspelo podjetju Zidar delo izli-citirati in se tako zopet za dalj časa zasidrati na Reki. Gradbišče šanju odnosov zahodom med vzhodom in ga pregnali na Indijski ocean. vr. nili na Ciper in z njim začeli pogajanja, kot to zahtevajo upor-Organizacije bivših nemških bor. niki, vsi Grki in mnogi laburisti, bi verjetno prišlo do pomiritve na tem otoku. Zaradi trmaste angle- cev vzdržujejo militaristični duh in na njihovo čelo vedno bolj pri- hajajo razni vodilni Hitlerjevi ofl- ške politike pa je sedaj malo upa-cirji ali pa celo vojni zločinci, nja za tako pametno rešitev. za proizvodnjo kar bo dalo 714.000 sira, 925 kg pšenične moke, 475 kg skim odborom posebno pa z za- mmsm mm& pššes izvajanje ukrepov v kmetijstvu, ki mednarodni Rdeči križ in druge trebm. so iih dolžne opravljati občine; iz dobrovoljne organizacije. Ker pa je prevoz živil zdl"uzen sklada se bodo dali krediti za iz- Pri občinskem odboru RK Pred- s stroški, ki jih okrajni in občin-gradnjo gnojišča in gnojničnih jam grad je izvoljen poseben koordl- ski odbor RK ne zmoreta, bo poln za izvajanje manjših meliora- nacijskl odbor za delitev živil. V trebno, da bo vsak, kdor bo žirij, zlasti za čiščenje pašnikov, ki ta odbor bodo prišli poleg celot, vila prejel, sam nekaj prispeval v so na področju občine v zelo sla- nega odbora Rdečega križa še za- ta namen. _ič- Tako bo letos naše kočevsko gradbeno podjetje imelo v gradnji na Reki 21 moderno urejenih stanovanj, v Kočevju pa 28 stanovanj in 54 garsonjer (21 stanovanj v Kočevju bo letos useljivih). To pa je dokaz, da je naše gradbeno podjetje uspelo preusmeriti svojo gradbeno dejavnost v skladu z našo novo politiko investicij v zgradbe družbenega standarda. Zdravnik svetuje Kako sc olroška paraliza širi Qasitci pucakufema Ker se je tudi v našem okraju prej v bolnišnico, da ne ogroža zimo na telesno pojavilo nekaj slučajev otroške svoje okolice in da ozdravi čiraprej važno temeljito ohromelosti, je dobro, da se nekoliko pobliže spoznamo s to nevarno kužno boleznijo. Bolezen najčešče nastopa pri otrocih (odtod tudi ime otroška paraliza), vendar pa obolevajo za njo tudi odrasle osebe. Umrljivost snago. Zlasti je umivanje rok. in brez posledic. Bolniku je po- Stranišča naj bodo vselej čista, treben mir in počitek, pravilna ne- Okna v straniščih naj bodo po ga jn zlasti pravilna lega v poste- možnosti zamrežena, da muhe ne lji. Vsako sumljivo obolenje mo- morejo do fekalij. Iztrebki na pro-ramo takoj javiti pristojnemu stpm, odprte jame za stranišči in VEČ SODELOVANJA zdravniku. Kot sploh vsako bolezen je pa na srečo navadno ni visoka. Glav- tudi otroško paralizo bolje in mno- na in najtežja nevarnost bolezni so posledice, saj lahko zapusti tu- go laže preprečevati kot pa zdraviti. Ker zaenkrat še nimamo za- di trajno ohromelost. Bistvo sa- ščitnega cepiva, je najvažnejše, da množice muh pomagajo širiti otroško paralizo in tudi druge črevesne bolezni. Posebno otroci naj se izogibajo stikov z bolnikom. Utrjevati si moramo telo ter paziti na zdravo prehrano, zlasti pa na Občinska gasilska zveza Kočevje je teritorialno ena največ jih y Sloveniji, saj obsega ozemlje od Osilnice preko Koprivnika, Starega loga, Poloma, Ložin, do Velike gore in Go. teniških snežnikov. V svojo skupnost zajema z novo ustanovljenim gasilskim društvom željne 19 gasilskih društev s skupnim številom 642 članov. 0:1 tega je 446 članov, 75 članic, 51 mladincev, 29 mladink in 41 pionirjev. Dasiravno so gasilska društva nikakor ne more ustvariti tesnej- gasilstvo doseglo svoj cilj in bo moglo postati zgled ostalim organizacijam. Važnost preventivne službe Skoro istočasno z ocenjevanjem pa so morala vsa društva jares gledati svoja področja tudj glede na preventivno požarnovarnostno lezljivlh bolezni. Glavno je, da pa- skem načinu življenja, dr. F. H. zanimanja, po drugi strani pa se PSI-vodiči slepih = morda še kam drugam. Slep človek ni več vezan na svoje sorodnike ali znance, vodi ga štirinožni prijatelj. Šolo vodi gospa Anna Auer iz Švice, ena najboljših strokovnjakinj za dresuro te vrste psov. Gr- me bolezni je vnetje centralnega čimbolj natančno izvajamo eno- čisto pitno vodo. živčevja. Povzročitelji bolezni so stavna higienska pravila, ki nas Odrasli ljudje naj bodo vedno in strupene klice, ki jih bolnik izloča obenem varujejo tudi drugih na- povsod otrokom za zgled v higien-že od začetka bolezni in tudi po bolezni več tednov ali celo mesecev. ilzvor (bolezni je torej bolnik, oziroma prebolevnik, ki izloča klice. Teh klic je največ v iztrebkih, nekaj pa tudi v kapljicah sluzi iz žrela in nosu. Klice so močno odporne ter jih raznašajo z neumitimi rokami ljudje sami, muhe ter drugi mrčes. Veliko nevarnost predstavljajo tudi neumita živila, zlasti sadje in zelenjava. Izvor in način okužbe je torej jasen: klice zapuščajo z iztrebki telo bolnika ter pridejo do zdravih ljudi. Pri teh gredo skozi usta v centralno živčevje. Okužbo pospešujejo ^duševni in telesni naj pori, kopanje v mrzlih vodah, premočenost ali prehlad, oslabelost po bolezni itd. Skratka vse, kar zmanjšuje človeku odpornost, olajša nastop bolezni. Kako poteka otroška paraliza ? Po neznačilnem stadiju bolezni, ki se razmeroma kmalu poleže, lahko čez čas ali pa kar nenadoma nekatere skupine mišic obolijo. V najhujših primerih ohromijo dihalne mišice in bolnik, ki ne more več dihati, se zaduši. Ohromele mišice se s pravilno in vestno nego v zavodu običajno popravijo, vendar to popravljanje traja včasih tudi nad leto dni. Najbolj tragični so primeri, ko ohromelost ostane in se tudi oblika prizadetih udov hudo spremeni, tako da pride do težke invalidnosti. če zasumimo na otroško ohromelost pri nekem bolniku, morata takoj v posteljo, kajti z napori se bolezen še poslabša. Bolnika moramo osamiti ter ga poslati čim- že dobro utrjena, še vendar ni še sodelovanje med ObGZ in OK službo. Opravljeno je bilo veliko uspelo vključiti v gasilstvo več LMS, čeprav je bila s strani ObGZ mladine. Vzrok je predvsem v tem, že dvakrat izražena želja po ker mladina ne kaže posebnega kem sodelovanju. Dejavnost ObGZ same je bila v zadnjem letu zelo razgibana. Zelo pogosti so sestanki in seje upravnega odbora ali pa štaba operative, na katerih se sprejema pozi- ta- deni rov. prostovoljnega dela in so bili izve-ukrepi za preprečitev poža-Komisije, ki so izvajale te preglede, so v več primerih naletele na negodovanje lastnikov zgradb, če jim je bilo naročeno, da odstranijo s podstrešij razno navlako, popravijo dimniška vratca Zveza slepih Jugoslavije je konec prejšnjega leta osnovala v Savljah pri Ljubljani svojo šolo za pse — vodiče slepih. V januarju letos je začela z učenjem prva skupina psov. Dresura traja že sedem mesecev in se te dni približuje koncu, že ves ta čas Ljubljančani vsak dan srečujejo dreserje, ki na ulicah vadijo pse-vodi-če. V začetku avgusta bo prišlo v šolo po pse prvih sedem slepih. Ostali bodo v šoli tri tedne, kolikor je potrebno, da pod strokovnim nadzorstvom prevzamejo pse. Še dober mesec in na ulicah naših večjih mest se bodo prikazali slepi, ki bodo z zaupanjem sledili svojim vodičem, šola za pse-vodiče slepih bo usposabljala vedno nove pse; za prvo skupino bo prišla druga, tretja itd. Cilj šole je: vsem slepim omogočiti psa- vodiča. Pes v šoli najprej izvaja disciplinske vaje kot pri vsaki drugi dresuri, šele nato se začne dresura psa-vodiča, ki ni obširna, zato pa zelo važna. S povelji »levo«, »desno« in »naprej« slepi psa uravnava v zaželeno smer; najvažnejše pa je, da pes slepega na papirju kot marsikje, ampak se vodi točen račun o njihovi izvr- čiji in Nizozemski ter se je ra-devolje odzvala povabilu naše Zveze slepih, da pride še v našo dr- gitvi. žavo. Pri nas bo ostala še pol leta, toliko, da bo zaključila z de- Ocenjevanje gasilskih društev lom druga skupina psov-vodičev. Kljub razsežnemu terenu je bilo V tem času bo usposobila dva dre- s trdno zavestjo in dobro voljo iz-ganizirala je že več šol v Nem- ser ja, ki bosta vpaprej šolo vodila vršeno ocenjevanje gasilskih dru- stati požar. popolnoma samostojno. Zelo je za- štev kočevske komune. Ocenjeva-dovoljna z razumevanjem, ki ga nje je bilo izvršeno dosledno in si za delo šole kaže Zveza slepih, je ObGZ ustvarila realno sliko de-druge organizacije in vsa naša javnost. tivne sklepe, ki ne ostajajo samo itd., četudi so ti ukrepi bili pod- vzeti predvsem zaradi obvarovanja njihovega premoženja in premoženja sosedov. Prav bi bilo, da se ta nevolja prj takih lastnikih odpravi oziroma opusti, prav tako pa tudi, da se odpravijo pomanjkljivosti, zaradi katerih mora na- Več Izobražencev med gasilce Občinska gasilska zveza pri- Zveza slepih, ki je šolo osnovala, bo slepim tudi omogočila nabavo psov-vodičev. Pes bi zaradi dolgotrajne dresure stal kakih 120.000 dinarjev, kar je vsaj za večino slepih nedosegljiva cena. la stanja, redi in pripravljenosti posameznih gasilskih mottev Pri praVlja pr0gram nQdaljnega dela' tej priliki je treba posebej omeni, ti kolektiv KGP v Kočevju, ki je V načrtu so razni študijski sestanki in praktično delo z vajami za ~ ,>»r« oo.z ™eav„ vanje in z znatno podporo opremil troje gasilskih društev (Polom, Stari log in Koprivnik). Članstvo Težave teh društev se je z veseljem in vsekakor v' korist nadaljnjemu usposabljanju gasilskega kadra, so samo v tem, ker v ga- Dresura psov -at silskih vrstah odločno primanjkuje inteligence. , ------, da bo tudi te težave s vredni pa sta društvi Fara in Osil- trdno voljo in smotrnim — načrt- Plačali bodo le majhen odstotek elanom lotilo dela za dvig stro- delovne inteligence Vendar ura te cene in še to le zato, da bodo kovnega aasilskesm zmnia Graje , / inteligence, vendar upa svojega vodiča znali ceniti. Kovnega gasilskega znanja. Graje vodstvo, da bo ki sta v primeru nesreče ve- njm delom prebrodilo ter da bo Avtobusna postaja v Kočevju niča, zani predvsem na svojo lastno gasilstvo postalo tako upoštevana moč m udarnost, a ne kažeta z ar rimanja za napredek in sta naj-društvi naše komune. Del organizacija, kakor bi morala biti. Prav bi bilo, da bi tudi druge , , , , družbene in politične organizacije ilvde za to nosi vsekakor tudi kakor tudi vsa podjetja pokazala slabši Nova avtobusna postaja je stanju in sklenil, da bo s sredstvi zgradba ki jo v Kočevju gradimo kolektiva uredil okolico postaje ta- limi društvi. BŠl-fEil EŠES5 E-B5 brez nevarnosti nadaljuje ipoit, nik«. cestišča. Pes si zapomni tudi 10 do 15 Delavski svet gradbenega pod-krajev, kamor slepi najpogosteje jetja »Zidar« je na svojem zad-zahaja: v službo, k prijateljem in njem zasedanju razpravljal o tem ObGZ, ker zaradi oddaljenosti ni z njima tako povezana kot z osta- več zanimanja za delo in napredek gasilstva. Nihče ne ve, kdaj ga lahko doleti nesreča in kdaj bora- Družbeni plan občine Predgrad V občini Predgrad se na povr- opravili v enakem obsegu kakor v šini 1000 ha sušijo bukovi sestoji letu 1955. zaradi okužbe, pozebe in poleza. navedenega je razvidno, da Te gozdove bo treba v doglednem so
  • I w X rt A r,lzz\llrtz\ tit Z-X1V1 Vt /w» 1 4 . . in urejanje gozdov bomo ganov oblasti. -ič- TO IN ONO IZ NAŠIH KRAJEV POŠTA V STRUGAH še lepo uredili okolico novih četverčkov na Reški cesti, ki bodo v kratkem dograjeni, potem bo ta del mesta dobil mnogo prijetnejše lice. Ostalo bo odprto le še vprašanje kockanja ceste in njena preložitev do delavnic Mestnega kleparstva. Dobri volji kolektiva Zidar bi povedali, je tako stanje že od le- se sicer potegnili za koristi te vasi, ta 1948, ko so jim električarji odvzeli dva voda električne žice od vasi Retje do Malega loga, žico pa porabili nekje drugje. Oslablje- vendar do sedaj brez uspeha. Vsekakor bo treba potrkati na merodajnem mestu in vaščanom dati normalen električni tok. -er- Zaradi dolgoletne prekomerne što, kjer oddajamo in prejemamo sečnje je prirastek v naših gozdo- navadna in priporočena pisma, vih manjši, kot pa bi ustrezalo Drugi poštnih uslug se poslužu-podnebnim prilikam naših krajev, jemo na 12 km oddaljeni pošti Vi- vprašanje pošte v Strugah. Vsi si ,. , - ... želimo redne pošte in bi radi pisma moral1 sledlti tudl °3ta ’ t a V Strugah imamo pomožno po- dobivali na dom. °’"*'1'’ Vzrok temu je prenizka zaloga dem.Dobrepolje. lesne gmote, pa tudi neugodno raz- človeka je (prav merje iglavcev proti listavcem, ki Za kmečkega zdaj v letnem času težko hoditi tako daleč na P. F. NEZGODA NA ONEKU Mnuli ponedeljek so s tovornim avtomobilom »OM«, last podjetja »Gruda« iz Ljubljane, vozili drva iz znaša v okrajnem povprečju 55:45. pošto, ker je vedno veliko dela. okolice Koprivnika. Ko je tovorni Plan sečnje se sicer iz leta v leto manjša, vendar tolikega zmanjšanja, kot bi bilo potrebno, naše gospodarstvo še ne prenese. ko avtobusna postaja le služila svojemu namenu in bi številnim potnikom ne bilo treba več postaj in iskati sence in strehe kjer koli v bližini postaje. NAD VETERINARJEM SE PRITOŽUJEJO Nekateri živinorejci iz Dobrepoljske doline in Velikih Lašč se Razen tega pa moramo na pomož- avtomobil pripeljal nad naselje razburjajo nad delom tamkajšnje- Onek, se je zaradi preobremenit- ga veterinarja Z. V. Menijo, da bi no pošto hoditi po pisma sami, vasi pa so raztresene po dolini po pol ure na daleč ali še več. Do- Na področju naše občine znaša godi se, da pošta zaostane več dni, predvidena sečnja 3500 kub. me- ker uslužbenka pisarne KZ, ki trov neto lesne enote in sicer 2100 opravlja poleg redne službe še 2 kub. metrov drv, 700 kub. metrov tehničnega lesa za domačo uporabo in 700 kub. metrov lesa za prodajo. uri dnevno poštno službo, ne pozna ljudi in na ta način ne odda pravočasno pošte. ve odtrgala prikolica na kateri je bilo naloženo okoli 12 kub. metrov drv. K sreči je prikolica zavila na desno in se ustavila. V primeru pa, da bi zavila na levo, bi zdrknila preko 100 metrov globoko v dolino Kljub temu je na prikolici škode za okoli 400.00) din, Čas je že, da se končno uredi ker se je uničilo njeno ogrodje. ta lahko bolje opravljal svoje delo. Do tega prepričanja so prišli zaradi tega, ker so ga posamezni lastniki goveje in druge živine klicali na pomoč in ni takoj prišel, čeravno je bilo to nujno potrebno. Posledica tega je bila, da je bilo treba ponekod živali zaklati. • ■ V. D. POZIV ČLANOM »PARTIZANA« Okrajni nastop, ki bo v Ribnici 16. septembra, je pred vrati. Zato poziva načelstvo kočevskega Partizana vse članstvo, da se redno udeležuje vadbe, ki se vrši od četrtka 30. avgusta skupno za moške in ženske oddelke vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek. Pionir j i-ke vadijo od 17. do 18. ure, mladinci-ke, člani-ce pa od 18. do 19. ure. Vadba je ob lepem vremenu na stadionu, ob slabem pa v šeškovem domu. Nastop v Ribnici je čast in dolžnost vsakega člana Partizana! Načelnik »Partizana« Kočevje, Saša Bižal t Peter Vovk Razgovor o negi domačega gozda »Veste kaj, otroci, košnja je opravljena in dobro bi bilo, da kaj zaslužimo. Naša vas (vaški odbor) je prejela lepo vsoto denarja za obnovo gozdne ceste, ki gre tudi skozi našo parcelo. Konec tedna .bo logar popisoval vse zainteresirane kmete za delo pri obnovi gozdne ceste, ki je bila po voj. ni precej zanemarjena. Prijavili se bomo in s ponedeljkom bomo začeli z delom pri obnovi gozdne ceste.« Ko je prišel ponedeljek, so bili že zgodaj zjutraj na napovedanem mestu, kjer jih je čakal logar. Vsak je imel potrebno orodje, ki si ga je prinesel od doma. Najprej so očistili kolovoznice, ki jih je razjedla voda za ped globoko po vsej dolžini, odprli vodne jaike, nato pa si odkopali potrebno kamenje (manjše skale) za napravo gramoza. Delo je šlo lepo od rok. Eni so čistili, drugi pripravljali kamen, tretji tolkli gramoz, četrti prevažali in posipali. V 14 dneh je bilo delo opravljeno, Zobec in otroci so prejeli zasluženo plačilo. že od zgodnje pomladi merijo gozdarji kmečke gozdne parcele, da ugotove lesne zaloge, ki so podlaga za pravilno izkoriščanje gozdov. Ker so dospeli že do Zobče-vega gozda, so mu sporočili, naj zaznamuje svoje parcele z barvo. Zobec ni bil nedovzeten za koristne stvari. S sinom sta vidno zaznamovala meje in sodelovala pri merjenju drevja v svojih parcelah ter si beležila podatke. Zobec je uvidel, da je bolje, če natančno ugotovi, koliko lesa Ima v svojem gozdu. Tako bo videl, če se ne moti v prepričanju, da letno lahko poseka 27 kub. metrov stoječega lesa. Sicer je bil Zobec dober poznavalec gozda, zanimalo pa ga je le, kaj bodo rekli strokovnjaki, če bodo številke o letno dovolje. ni količini lesa enake njegovim ? Ker je bil potreben še en poznavalec meja gozdnih parcel, je sodeloval pri tem delu 10 dni in zopet nekaj zaslužil. Napočil je čas, da Zobec s svojimi otroki očisti pomladek od gozdnega plevela. Pripravil si je Cesta ICeln-Martaloz primemo orodje in poučil otroke, ker bi nam sicer gozdni plevel kaj je treba upoštevati pri čišče- uničil pomladek. Tam, kjer se je n ju in kako naj se čisti. naselilo grmovje (robida, črni trn, »Ker že posegamo v gozd,« pra- bezeg, leska, mačkovina itd.), ga vi Zobec svojim otrokom, »ga ne bomo obsekovali, da nam ne zatre smemo prepuščati naravi sami, mladega naraščaja. Za to delo je sedaj najboljši čas. Posegli bomo v naravo s polnim razumevanjem za delo, kakor nam je že nakazal logar, če bi izločili preveč, bi porušili gozdno ravnotežje, to je notranje gozdno zatišje, ki jelki zelo prija in bi dosegli s tem ravno nasprotno. »Poglejte,« pravi Zobec otrokom, »pod leskovjem je vse polno jelčic, Obsekali bomo le nekaj leskovih grmov, da bo prišlo nekoliko več svetlobe do jelčic, ki so zelo občutljive za sončno pripeko. Večje ielčice pa bomo osvobodili grmovja *le na ta način, da bomo sprostili vrhove, tla pa naj ostanejo zastrta.« »Breza in siva topola se je na gosto zarasti a v slaboraščen del našega gozda. Tudi teh dveh drevesnih vrst ne bomo izsekali do golega, kakor so delali nekoč. Vse vrste drevja oziroma lesa so pri. šle v teh časih do veljave, Prered-čili bomo in les prodali za celulozo in brezove klince. Tako pre-redčen sestoj bo primeren za naravno podmladitev z jelovim semenjem, ker je breza, pa tudi siva topola, drevo z redko krošnjo.« »Kakor vidite, otroci, je poseg v gozd neke vrste operacija, ki je dobro opravljena le, če smo rasli z gozdom, ga nenehno opazovali in ukrepali tako, da smo se v svojem delu oprli na naravo, ki je vedno odprta knjiga modrosti.« Za čiščenje plevela v gozdu pa smo si izbrali poletne mesece zato, ker bo takrat obsekano grmovje’ poganjalo znova in bo prekrilo pomladek. — Ko so očistili plevel v svojem gozdu, so znosili obsekano vejevi-no in drugo, kar se je nabralo pri čiščenju, na kupe, da se posuši. čez mesec dni pa bodo vse to speljali domov in si napravili butare. Zobec je po opravljenem delu obvestil logarja, naj si ogleda očiščeno parcelo. Logar se ni mogel načuditi, da je Zobec tako dobro opravil delo. Ocenil je in mu pove. dal, koliko bo prejel za opravljeno delo. Zobec se je s tem strinjal in bil zadovoljen, da bo prejel zasluženo plačilo. Ko je očistil parcelo gozdnega plevela, sta s sinom začela pripravljati drva za zimo, ker je najbolje, da se sekajo avgusta in v začetku septembra, ko za nekako 14 dni preneha rast. Za posek drv za domačo porabo je prejel dovoljenje od občinskega ljudskega odbora. Napravila sta 10 kub. metrov drv in jih zvozila domov. II. TURNIR ZA POKAL TURISTIČNEGA TEDNA V KOČEVJU Jlokal a DeCmce PARTIZAN ZADNJI TRENER HACLER o kočevskih nogometaših Na turnirju preteklo nedeljo na stadionu ob Rinži so so- je podal žogo levi zvezi, ta pa des-delovali nogometni klub Metalac iz Delnic, Elan iz Novega me- ni in gol je bil tu. Javornik je za-sta, Javornik Iz Rakeka in domači Partizan. Igralo se je na služeno zmagal, ker so igralci šli izpadanje. V prvem kolu se je Partizan srečal z Rakekom na prvo žogo. Partizan je forsi-(0:2) in Elan z Metalcem iz Delnic (0:3). Finale sta igrala ral visoko igro, ki je ugajala na-Mctaiac in Javornik (3:1). Za tretje in četrto mesto sta igra. sprotni obrambi. Tudi v obvladala Elan in Partizan (2:1). Končni vrstni red je naslednji: Me- nju žoge so bili boljši Javorniča-talac, Rakek, Elan, Partizan. ni. W sistem se ni obnesel, ker Bartolme in Komac defenzivnih Javornik (Rakek) : Partizan 2:0 zvez nista pravilno igrala, igre tri- kotnikov pa se napad m half] niso Prvo srečanje z Javornikom je prejeli dva gola. Enega bi lahko posluževali. Končno — šans, ka-potekalo precej razburljivo. Doma- z odločnim posegom v dogodke 6 kor je razvidno iz igre prvega pol-čini igrajo proti soncu. Začetni metrov pred vrati rešil vratar, časa, je bilo več kot dovolj, toda udarec ima Javornik, ki je v za- drugega pa je skuhal žegarac, ki žoga ni in ni hotela v mrežo, četku v rahli premoči. Visoki obrambni igralci uspešno odbijajo Elan /Novo mesto) ■ Partizan 2 ■ O visoke žoge, ki jih forsirajo doma- Elan ^IVOVO meSTOJ . rartizan Z - U či igralci. V 3; minuti zastrelja Bi- v vratih igra mladinec Mrhar, strelja šafec zadnji kot prvega žal kot. V 4. minuti Trobentar levo krilo Pal, sicer vse pri sta- polčasa. uspešno ujame žogo iz prostega rem. Že od vsega začetka ima inl. že v 4. minuti drugega polčasa strela. Priča posega s polovičnim ciativo v rokah Partizan, ki ne Mrhar uspešno poseže v akcijo in uspehom v duele. Pirnar razbija zna že v 7. minuti izkoristiti pro- reši svojo mrežo žoge. V 8. mi-nasprotne akcije na svoji levici, stega strela. Levo krlo Pal zapra- nuti ostane neizkoriščen prosti žegarac pa je bil nesiguren. V 9. vi več prilik za dosego gola. Me- strel proti Elanu, minuti Pičo poseže v akcijo; na- dan strelja prosti strel v 13. minu- Presenečenje v 9. minuti! Strel sprotni igralec ga je nepravilno na- ki ostane neizkoriščen, šafec s 40 metrov nenadoma preseneti padel, sodnik pa tega ni videl. V strelja kot v 17. in Pičo v 18. mi- domačega vratarja, ki je stal 2 12. minuti je ostal kot proti Ja- nuti. Oba kota ostaneta neizkori- metra pred vrati in žoga v velikem vornjku neizkoriščen, čeprav je -š^ena. Prosti streli proti Elanu se loku pade pod vratnico v mrežo, imel Bižal žogo med nogami. V vrstijo skoro vsake 3 minute, toda S stanjem 2:0 je bila usoda doma- 13. minuti zapravi Pičo 100% šan- visoke žoge uspešno prestreže vi- čega moštva zapečatena. Domači, so 8 metrov pred vrati Javornika. sok vratar, pa tudi najboljši igra- ni nenehno napadajo. V kratkem V 14. minuti zopet neizkoriščen i6C Elana srednji krilec. V 24. mi- času od 18. do 21. minute trikrat kot. V 19. minuti je bil neizkori- nllti akcija Elana pred vrati Par- streljajo prosti strel, žoga pa ne ščen prosti strel proti Javorniku, tizana, Uranič se znajde' in z ra. gre in ne gre v mrežo. V 21. mi- V 20. min. Pičo zadene vratnico v kami prestreže žogo, ki se vali v nuti spregleda sodnik roko v ka-desnem zgornjem kotu. Partizan vrata Odrejena 11-metrovka se zenskem prostoru. V 25. minuti prevzame iniciativo v svoje roke spremeni v 1:0 za Elan. V 29. mi- zastreljana roka proti Elanu. Elan se nekoliko razgiblje in večkrat ogroža vrata domačinov. Od 30. do tn šafec strelja kot, ki je ostal nuti Komac zastrelja lepo podano neizkoriščen. V 28. minuti ostane žogo v 16-metrskem prostoru. V prekršek na Pirnarju neizkori- 31. minuti isti igralec krasno stre- 37. minute iniciativa zopet v ro- ščen. V 29. minuti Trobentar ija v desni zgornji kot, toda vra- kah domačinov, ki igrajo z viso- uspešno intervenira. V 30. minuti tar je na mestu. V 32. minuti stre- kimi žogami, ki jih prestreže sred- prosti strel s 16 metrov proti Ja. ljan kot ostane nerealiziran. V 37. nji krilec. V 39. minuti zastrelja vomiku neizkoriščen in s tem se minuti strelja kot Pal, ki ostane Bartolme kot, ki je ostal neizkori- zaključi prvi polčas. zopet neizkoriščen. V 39. minuti je ščen. Minuto pozneje pa zapravi V drugem polčasu so domačini Mrhar uspešen. V 44. minuti za- isti igralec zadnjo priliko za do- sego gola. Objavljamo razgovor športnega sodelavca Novic tov. Petra Vovka z novim trenerjem nogometašev Partizana, tov. Hacler jem. Kaj vas je privedlo v Kočevje ? Prišel sem k vam na povabilo, da treniram vaše moštvo, ki bo igralo v dolenjski skupini za vstop v slovensko-primorsko ligo. Katico vam ugaja stadion ob Rinži ? Vaš stadion je prekrasen in je malo takih v Sloveniji. Igrišče je pri roki, leži v kolenu reke Rinže In je z mestom povezano z mostom, kjer je tudi lepo urejeno kopališče in Gaj, kjer se točijo brezalkoholne pijače, kar je za uspešen šport popolnoma pravilno. Stadion ima vse športne naprave in je pravo športno središče okraja — kočevski Wimbledon. Okolica je lepa, gorski svet in pa dober zrak. Kakor sem slišal, ste imeli na tem stadionu že športne prireditve republiškega, zveznega in mednarodnega značaja. Letos pa trenirajo pri vas lahkoatleti, ki bodo zastopali državni grb v Mel-bumu. Torej so spoznali tudi v Beogradu, da je Partizan sposoben organizirati zvezne in mednarodne prireditve. Brez dobrega vodstva seveda vsega tega ne bi bilo. Ali ste zadovoljni z nogometaši, ki jih trenirate ? Zadovoljen sem z njimi, ker so poslušni in imajo dobro voljo, da postanejo dobri nogometaši. Precej je talentiranih igralcev, ki bodo ob stalni nogometni’ vadbi uspešno zastopali barve Partizana. Kakšno znanje posedujejo igralci Pai-tiz.ana ? Posredujejo solidno znanje. Odpraviti moram nekatere napake, ki so v igralcih globoko zakoreninjene. Tako igra napad še vse premalo povezano in se ne poslužuje igre trikotnikov. Tudi krilci tega ne delajo. Nekega Izdelanega sistema igre nisem opazil. Obramba igra nekak W sistem, napad pa dunajsko šolo, le da premalo podaja. Kakšen sistem boste vpeljali ? Vašim igralcem leži najbolj dvojni W sistem. Treba ga je seveda popolnoma obvladati. Za ta sistem so potrebna hitra krila, odličen srednji napadalec in dobre vzdržljive zveze, ki so še nekakšni pomožni krilci. Stranski krilci so potisnjeni na ta način nekoliko naprej, srednji krilec pa igra tretjega branilca. Vsega tega seveda ne bo mogoče obvladati čez noč. čim pa bo prešlo v meso in kri, pa bodo zmage tu. Ali ste že v kratkem času 18 dni ugotovili, kateri igralci bodo harmonirali skupaj? Odgovor na to je enostaven! V napadu bodo igrali najboljši igralci. Te pa sem že ugotovil in bodo tudi navezani eden na drugega. Nekoliko laže je igrati v obrambi. Tudi obrambne igralce sem že proučil. Popolnoma jasno pa je', da mora biti na primer branilec ravno tako hiter kot krilo, sicer je nevarnost za dosego gola tu. Ko bom postavil moštvo, bodo isti igralci stalno igrali skupaj, da se navadijo eden na drugega, kar jim bo mnogo koristilo. Videl sem, da| uporabljate na treningu osem žog. Zakaj je to dobro? Pravzaprav bi moral imeti vrak igralec svojo žogo, da mu ni treba čakati na žogo drugega igralca in pa na direktive, ki jih je treba ponovno dajati. Za trening z vratarjem so potrebne tudi tri žoge, da dobi refleks. To je ena plat treninga. Trening sam pa mora biti pester, da se igralci ne dolgo- časijo. Videli ste celo, da smo igrali črnega moža. Ali je dober stari način treninga na ena vrata? Stari način treninga na ena vrata je za igralce škodljiv. Dokler se igralec ne ogreje, sploh ne sme nabijati žoge na vrata. Pa tudi če se ogreje, nabijanje na vrata nima nobenega pravega smisla, žoge na tekmah ne pridejo pred igralca na krožniku. Iz zraka jo je treba sneti in poslati v mrežo. Kakšna pa je umetnost počivanja ? Uspeh ni odvisen samo od rednega treninga, temveč prav tako od pravilnega počitka. Tedensko naj se trenira največ 5 dni smiselno. Kak dan mora biti v celoti namenjen počitku. Ko igralce treniram, jim privoščim tudi nekaj oddiha'. Kaj pa drugo moštvo? Prav je, da ste organizirali drugo moštvo, da dobi interes za. igranje čim širši krog nogometašev, ki bodo rezerva za prvo moštvo. Kaj pa mladinci in pionirji? Prav zadovoljen sem z njimi. Le-ti so še nekako bolj zainteresirani kot člani. Med njimi je že nekaj kandidatov, ki bodo vsak čas zreli za prvo moštvo, je zaključil tov. Hacler. Mnenja smo bili, da nimamo dovolj igralcev za prvo moštvo. Igralcev za prvo moštvo je več, kot si mislite. Pritegniti pa je treba v nogometne vrste čim več mladine, ki bo porok, da igralcev nikoli ne bo zmanjkalo. Ali nas boste še kaj obiskali po zaključku 18-dnevncga treninga? Vsak teden enkrat bom treniral z vašim moštvom tisto, kar sem začel. To pa se ne doseže čez noč, je zaključil tov. Hacler. Metalac (Delnice) : Elan 3:0 Javornik : Metalac 1: 3 KRATKE VESTI Dušan čuk in Špela Kajfež, znana športnika in telesno vzgojna delavca iz Kočevja sta se poročila preteklo soboto, člani Partizana jima želijo mnogo sreče! »Zbudiš se zjutraj in misliš, da si nekje na Finskem. Nismo si niti predstavljali, da je pri nas tako primerno mesto za pripravo atletske rprezentance, kot je Kočevje!« To je izjavil dopis- niku beograjskega »Športa« državni reprezentant Krešimir Račič po 20-dnevnem treningu v Kočevju. Atletska zveza Slovenije je uradno imenovala tov. Sašo Bi-žala za trenerja kočevskih atletov. Nekaj najboljših kočevskih atletov bo nastopilo to nedeljo na mitingu v Celju. Mlečna restavracija Gaj ob Rinži OBVESTILA KOČEVJE RIBNICA Rodile so: Lipovac Ana, gospo- Rodile so: Zidar Ivana, gospodinja iz Kočevja — deklico; Peč- dmia iz Brcž — dvojčka (dečka in nik Marija, gospodinja iz šalke dekk°0): šteblaj Vera, pisarniška vasi — dečka; Kirašič Katarina, uslužbenka iz Hrovače — dečka; gospodinja iz Klinje vasi — de- Lesar Frajnčiška, gospodinja ttiz klico; Zver Terezija, gospodinja iz Jurjeviče deklico, Vidmar Ka-Kočevja — dečka; Metelko Roza- rolina' gosPodinja iz Prigorice — lija, gospodinja iz Kočevja __ deč- dečkai Vidervol Julijana, gospodi- ka; špenger Marija, gospodinja iz nJa iz Rakitnice — deklico. Koprivnika — dečka; Šumak Ge- čestitamo! novefa, kmetijska delavka iz Pri- Poročm so se: Kerekeš Matija, Predgradu, in Maurin Ana, kme-tovalka iz Vimolja. čestitamo! Umrl je žagar Jakob, prejemnik socialne pomoči iz Deskove vasi — 70 let. KRONIKA NESREČ Ponesrečili so se: Zajc Anton, jamski kopač Iz šalke vasi, sj je pri dviganju iztirjenega rudniškega vozička poškodoval hrbtenico; DOPOLNITVE REZULTATOV OCENJEVALNE IN SPRETNOSTNE VOŽNJE V ČAST »DNEVA ŠOFERJEV« Ocenjevalna vožnja z dvema kontrolnima postajama je potekala iz Kočevja proti Mozlju, Rajn-dolu, Koprivniku in nazaj v Kočevje v skupni dolžini 50 km. Rezultati so bili naslednji: Kategorija Avtomobili — ocenjevalna vožnja: 1. Drofenik Alojz, Kratke šahovske vesti Dne 25. in 26. avgusta je bilo v TOVARIŠ UREDNIK! Črnomlju odigrano redno prven- odkar sem prišel v Kočevje, mo sivo Dolenjske v šahu. V finalno je zanimalo, če je tu kak šahov tekmovanje so se plasirale ekipe skj kiub m če prireja šahovsk Novega mesta, Kočevja, Trebnje- turnirje ali podobna tekmovanja ga in Črnomlja. Prvenstvo je bilo Kočevski šahisti so mi povedali odigrano po točkovnem liga siste- da klub sicer obstoji, da pa nc mu in je dalo naslednji končni re- prireja niti turnirjev niti kakšnih zultat: 1. ŠD Novo mesto 18 točk, drugih tekmovanj. Nasprotno pa 2. ŠD Kočevje 15, 3. ŠD Črnomelj Vsak dan vidim, da se šah tu v 9 in 4. ŠD Trebnje 6 točk. Posa- hotelu in v kavarni dosti igra in mezni dvoboji so se končali ta- da bi se tu prav lahko razvilo kole: dobro šahovsko društvo. Zato tudi 1. kolo — Novo mesto : črno- pošiljam vašemu listu ta dopis, da mej 7:1, Kočevje : Trebnje 6,5:1,5 bi z njim sprožil to vprašanje. 2. kolo — Kočevje : Novo mesto p. Boškovič 4:4, Črnomelj : Trebnje 4,5:3,5, 3. kolo — Kočevje : Črnomelj ........ " 4,5:3,5, Novo mesto : Trebnje 7:1. Ekipa Kočevja v sestavi inž. Volk, Lisac, šafar, Karbiner, Mohar K., Mestek, Lunder in Dejak je povsem nepričakovano posegla Kočevje v boj za prvo mesto kljub temu, razpisuje da je prireditev prišla prezgodaj naslednja delovna mesta v upravi in se moštvo nj utegnilo pripra- občinskega ljudskega odbora viti. O tem priča tudi dejstvo, da Kočevje: je ekipa v prvem kolu nastopila samo s sedmimi igralci kajti Vo- L Referenta za socialno skrbstvo dičar se potovanja ni udeležil brez in zdravstvo; pogoj: srednješolska odpovedi a šafar zaradi zadrža- Izobrazba ali tudi nižješolska izo- OBJAVA Komisija za volitve in imenovanja občinskega ljudskega odbora možev deklico; Fabjan Marija, podoficir JLA iz Gorenje vasi, "in Turk Feliks, 'jamski kopač iz Rud- Kategorija Motorji — ocenje. kmetovalka iz Brige dečka; Tanko Marija, uslužbenka iz Hro- nika, se je pri padcu teže poško- vai„a vožnja: 1. Dorini Janez, 2. n osti ni prispel pravočasno na 1. brazba s prakso v upravni službi, kolo. Zanimivo je, da je v sreča- Referenta! za gradnje; i>ogoj: nju z Novim mestom Lunder pre- gradbeni tehnik s 6-letno prakso zrl osvojitev figure, nakar je bil (zaželen je gradbeni inženir). 2. Hans Hohse, 3. Pirkovič Ivan! dosežen z zmagovalcem turnirja le 3. Pomočnika sanitarnega in- neodločen rezultat, ki pa je tudi spekter ja; pogoj: sanitarni tehnik, velik uspeh. Najboljšo igro v eki- šefa odseka za splošne zade-_ v, T „ ... pl Kočevja so pokazali Mohar in ve ki bi mu bil dodeljen še en re- Baštar Ludvik, 3. Drofenik Alojz. Mestek ki sta osvojila 100 % mož- tl>rat iz tega, odseka; pogoj: pravnih točk, in inž. Volk in Dejak, nik s prakso ali tudi z nižješolsko eno Izobrazbo, če ima daljšo prakso Kategorija Avtomobili — spretnostna vožnja: 1. Malnar Rudi, 2. Sto«. M.rt)a, goapom.j. la Ko- SST55 K5S, X^SST^S. SUS-g* ^ “ “° SKSf^ST* "1,W ’ Srečnim \namicam čestitamo' Gorcnif vasl, ln Marolt Angela’ »mmKategorija Motorji — spretnost- Rezultat turnirja priča, da se Predpisno taksirane prošnje Iz sr-’-srz* vse*»*•pri- rsreszrititss Poročili so se: Pozman Ernest, Poljedelski delavec iz Gornjih Sla- Čestitamo! več, okraj Murska Sobota, in Gom- Umrli so- Šmalc Peter, kmeto-boc Marija, poljedelska delavka iz valeč iz žlebiča — 80 let in Ober- iz Mrtvic, si je pri popravljanju traktorja, poškodoval prste desne roke; Bojc Anton, gozdni dela- jatelj Ivan, 3. Klun Franci da bo ob dobrih pripravah lahko Pri spretnostni vožnji je bil naj- ekipa Kočevja drugo leto, ko bo - T . vaiec iz žlebiča — 80 let m uoei- vec Dolenie vasi si ip s spkirn Sotine, okraj Murska Sobota; Li. star M-itiia nsebni imoknienec iz t * „°lanJe vasi, si je s sekiro rvm,0„ T.___ up1o„pp i, .■‘»atija, osebni upokojenec iz teže poškodoval desno nošo: Lav- hitrejši Loopert Janez s min. 19 sek. Povac Ivan, kmetijski delavec iz Ribnice 73 let Kočevja. in Gazvoda Štefka, gospodinja’-iz Kočevja; Krnc Alojzij, LAŠČE kmetijski delavec iz Koprivnika, in poškodoval desno nogo; Lavrič Tončka, gozdna delavka iz še-gove vasi, si je pri razkladanju, opeke poškodovala desno nogo; časom 1 prvenstvo v Kočevju, resen kandi-LV dat za moštvenega prvaka Dolenjske. inž. Volk Slavko je do 15. septembra 1956 na tajništvo občinskega ljudskega odbora Kočevje. Št. 02/1-3326. Kočevje, dne 16. avgusta 1956. Malnar Nežka, gospodinja iz Ko- * Petrič Stanislava, na- Anton, gozdni delavec iz privnika; Ožbolt Ivan, zidar iz Ma- takarica iz Ortneka — deklico. lega loga — Loški potok, in Lak- čestitamo! har Darinka, kmetovalka iz Str o- Poročila sta se: Mihelčič Ivan, Pcev; Gašparac Jože, kmetovalec kmetovalec iz Starega Apna — z živcev, okraj Reka Srednjih Ložin, si je pri obseko-vanju hlodov s sekiro poškodoval desno nogo; Košir Jože, električar iz Rudnika, sl je poškodoval gleženj desne noge; Stavs Janez, O BJAVE KINO PREKLIC Kov^^n°,kflraj„RGkam- ?bčiT °r°i7Pljn’ »P OorSUS Ana, gozdni delavec iz Starc cerkve, si tUp„ gospodinja iz O. kmetovalka iz Gradeža. nri kleščeniu drevia s spkirn nice čestitamo! Umrli so: Horvat Alojzij, novo-^t^nČek iz Gorenja — star 1 dan iz štolzer Gustav, osebni upokojenec Kočevja — 78 let; Debeljak arija, gospodinja iz Mrtvic — 77 ^ ' Zoran Jože, osebni . upokojene Si!k‘k0VtaU;i upokojeni šk OTVllfrt \- IT ..... ^ — : 1 _ _ .. — DRAGA-LOŠKI POTOK Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 22. Telef. 389. Tek. račun pri podružnici NB Kočevje, št. 617-T-388. Točnina znaša 240 din, polletna 120 din in je plačljiva vnaprej. — Za inozemstvo 500 din ozir. 1,50 ameriškega dolarja. — Poštnina Plačana v gotovini. — Rokopisi se ne vračajo. Rodile so: Kordiš Marija, gospodinja iz Ret ja — deklico; Debeljak Marija, gospodinja iz Šego-ve vasi — dečka in Poje Marija, Letna na- gospodinja iz Pungerta — dečka, čestitamo! Umrla je žagar Neža, vzdrže. vanka iz Podplanine — stara 70 let. SMRTNA NESREČA ELEKTRIČARJA Pretekli mesec se je pri glcškl film »Skrivnost zapuščenega vrta«. LOŠKI POTOK: 1. in 2. septembra ameriški film »Preobrat«; 8. in 9. septembra francoski film »Vsa pota peljejo v Rim«. DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto 1. septembra od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure v Kočevju trgo- PREDGRAD Poročila sta Tiska tiskarna »Urška«, Kočevje gozdni delavec se: lz Torbar Josip, Brezovice pri mesec se je pri izvrševanju elektrifikacijskih del v vasi Podhojni hrib v velikolaškl občini smrtno ponesrečil štiriindvajsetletni elektromonter Janez Oblak, doma iz Velikih Lašč. Vzrok nesreče je bil ta, da je s klešča- vina »Prehrana« Kočevje, v Ribni ml prijel za žice, v' katerih je bil ci pa trgovina »živila« Ribnica, električni tok. Oblak je bil marljiv delavec in poznan kot dober tovariš. Njegovega pogreba se je udeležilo precejšnje število prebivalcev Lašč in okolice. V soboto 8. septembra od 8. do moniko znamke »Harmonika« po ugodni ceni. Interesenti naj se zglasijo na Okrajni zadružni zvezi v Kočevju. Prodam velik emajliran štedilnik, ročno delo »Ključavničarstva« Kočevje in klavirsko harmoniko na 24 basov. Vprašati pri Putrih Mi-hetu v Kočevju. IZGUBLJENA JOPICA Dne 28. avgusta sem izgubila volneno jopico zelene barve na ce- 12. ure in od 15. do 18. ure v Ko- s ti od Male Gore do železniške pečevju trgovina »Preskrba« Kočev- staje v Ribnici. Poštenega najdlje, v Ribnici pa trgovina »Prehra- telja prosim, da proti nagradi vrne na« Ribnica. jopico na upravo lista. Preminul je naš dragi oče, stric MIHA ŽIBRET posestnik iz Dola pri Litiji Naj mu bo lahka domača zemlja! žalujoči: žena Pepca, sin Vinko, nečakinja Ivanka in ostalo sorodstvo Gospodinjsko pomočnico iščem za takoj. Plača in ostalo po dogovoru. Osredkar, Kočevje, Roška 4 a. Iz naših krajev USPEHI TURISTIČNO OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA V Ribnici lepše in prijetnejše Ribniško turistično olepševalno društvo že nekaj let uspešno dela. Medtem ko se je v prejšnjih letih lotevalo velikih nalog, ki jim ni bilo vselej kos, posveča sedaj skrb manjšim delom, ki pa so za lepši videz kraja prav tako pomembna. Doslej so posadili v drevoredu ob Kolodvorski ulici ob Bistrici in drugod nad 100 javorjev, brez in vrb, sredi trga so uredili elipso, ob gasilskem domu napravili majhen nasad, negujejo že obstoječe drevorede, prepleskali so klopi, sodelovali so pri popravljanju železnega mostu preko Bistrice, trudijo se za ureditev vaških napajališč ter njihove okolice itd. Na trikotniku ob Bistrici, kjer so bila živinska napajališča, so jih odstranili in posekali stara drevesa, ki so jih — zlasti lipe — oklestili brezvestneži. Z nizko vsoto — 50 tisočakov — so tu napeljali kanalizacijo z Mlake, te dni pa na-važajo prst, da bodo uredili na več ko 10 let popolnoma zapuščenem prostoru majhen park z nasadi okrasnega grmičevja. Pri izvedbi teh del se je zlasti izkazal prizadevni predsednik gospodarskega odbora TOD tov. Drčar, ki je žrtvoval večino svojega prostega časa. Letos je napravilo društvo več kot druga leta tudi za razvoj turizma. Na železniški postaji so izobesili veliko, na les napravljeno karto Ribnice in njenega širšega zaledja, ki jo je na posrečen način narisal znani strokovnjak in poznavalec Ribniške doline Janko Trost. Ne kaže le krajev, voda ter cest, temveč pove tudi, s čim se kod bavijo prebivalci, kateri slavni možje so se rodili v kakem kraju Itd. Prizadevajo si prav tako, da bi se izboljšalo ribniško gostinstvo, ki je pomanjkljivo zlasti, kar se higiene tiče, in zelo ovira razvoj turizma, ki bi v zgodovinsko, narodopisno in z naravnimi lepotami bogati dolini gotovo našel plodna tla. Olepševalno društvo je v občini posvetovalni organ ln ji je pred- lagalo veliko ukrepov, ki so jih že čitve, kot na primer ureditev prostora za parkiranje, odstranitev še preostalih ruševin, ureditev fasad, prostore pred gradom in grajskega mostu. Društvo se preko učiteljstva trudi vzgojiti mladino tako, da bo znala varovhtj nasade in drugo. V tednu med 9. in 16. septembrom, torej pred slavnostmi domačega Partizana, bo kot že nekaj let zapovrstjo turistični teden, že našteti uspehi, ki pa so le nepopoln prikaz njegovega dela, kažejo, da je društvo v Ribnici potrebno in da je že upravičilo svoj obstoj. T. KOLESARJI! ALI ZNATE OPISATI SVOJE KOLO IN VESTE TUDI ŠTEVILKO? Meseca julija je bilo Ladu Jurci iz Kočevja, Ljubljanska c. 34, v Dolgi vasi na veseličnem prostoru ukradeno moško kolo. Ker je bilo kolo precej časa zunaj veseličnega prostora, je bilo težko izslediti storilca. Prve uvodne poizvedbe so bile brezuspešne. Kljub temu pa ni to dolgo trajalo. Dne 18. avgusta se je v Kočevju pred trgovino našlo Jurcino kolo. Organi LM in kriminalistične službe so ugotovili, da je ukradel kolo M. V., sezonski delavec. Tatvin koles je nedvomno mnogo in v glavnem so vse izvršene pred gostilnami, veseličnimi prostori in trgovinami, redkeje kje drugje. Lastniki svojih koles navadno ne zaklepajo. To vse daje tatovom lepo priložnost za njihovo delo. Priporočljivo bi bilo, da lastniki koles bolj pazijo na svojo lastnino. Dalje je treba omeniti še to, da ko prijavljajo tatvino kolesa, ne vedo njegove številke in opisa, kar bi pomagalo izslediti tatu. V. D. Logorovanje predvojaške v Kočevju 25. julija se je v Kočevju začelo taborjenje mladincev predvojaške vzgoje iz vsega okraja. Taborjenje je bilo v dveh skupinah. Prva skupina je taborila od 25. julija do 10. avgusta, druga pa od 10. do 25. avgusta 1956. Na taborjenju je bilo 400 mladincev, predvsem tistih, ki ne morejo red. no prisostvovati predvojaški vzgoji v kmečkih in delavskih centrih. To so predvsem mladinci iz oddaljenih krajev in tisti, ki delajo po gozdovih, pa zaradi oddaljenosti ne morejo priti na redne vaje predvojaške vzgoje. Za kmečke mladince, ki med letom težko ali pa sploh ne morejo obiskovati pred vojaško vzgojo, je bilo že leta 1954 organizirano 15-dnevno taborjenje. Gotovo je ta način predvojaške vzgoje zelo pozitiven in, kot je pokazala praksa, tudi uspešen. Kakor lani je tudi letos taborjenje v Kočevju v prostorih osnovne šole. Prva skupina, ki je štela 150 mladincev, je zaključila uspešno taborjenje. V tej skupini so bili mladinci iz ob- voljstvo, da so prišli na taborjenje, čin Kočevje, Dobrepolje in Sodra- saj so mnogo novega slišali in vl-žice. V drugi skupini pa so bili iz deli, kar jim bo koristilo v življe-Velikih Lašč, Loškega potoka in n ju. Predgrada. Obe skupini sta pokazali zelo lepe uspehe, saj sta celi I3iTS’ »wi'= »te«=='u»7=- Ob zaključku je mladincem govoril predsednik OLO in izrazil V nedeljo 16. septembra vsi v Ribnico POD POKROVITELJSTVOM TOV. ZORANA POLIČA, PREDSEDNIKA SVETA ZA TELESNO VZGOJO FLRJ TVD Partizan Ribnica proslavlja dne 16. septembra 1956 50-letnico telesne vzgoje v Ribniški dolini 1906-1956 V čast visokega jubileja bo v Ribnici III. okrajni zlet Okrajne zveze Partizan Kočevje. Sodelujejo okrajne zveze Partizan Ljubljana in Novo mesto. Na proslavo vabimo vse prijatelje in članstvo partizanskih društev. Partizan — Ribnica hom. Na koncu je bilo tudi šolsko ostro streljanje z zelo dobrim uspehom. Uspeh bi bil gotovo še boljši, če bi imeli boljše orožje. življenje v taboru ie bilo vojaško Vsi mladinci so imeli orožje "“agmde! in druge pripomočke, ki so potreb- J 6 ni za vaje. Manjkalo je le oblek. V dopoldanskih urah so bila vo- he. Pohvalil je tudi komandantskl kader, ki je vložil veliko truda in volje z namenomj da mladini posreduje čim več znanja. 16 mladincev je bilo pohvaljenih, prejeli D. Debeljak Kulturni dom v Loškem potoku Takoj po osvoboditvi je s porastom kulturno prosvetnega dela v Loškem potoku nastala potreba po novi dvorani oziroma sploh po prostorih, ki bi naj služili raznim organizacijam za njihovo delo. še bolj pereč problem je bila zgraditev igralske garderobe, ki pa je dolga leta ostala samo plaha želja. šele lansko leto je upravni odbor KUD resno prijel za delo. Postavil si je nalogo, da mora biti dograjena že iletos. Toda prijeti za delo brez vsakih sredstev je bilo težko. Material, delo in načrti so stali preko milijon dinarjev. Tu so priskočile na pomoč tudi druge gospodarske organizacije: Remont, KZ Hrib in Liosa — mizarska delavnica. Te so s finančnimi sredstvi pripomogle, da se je delo lahko začelo. Kljub temu pa teh sredstev še ni bilo zadosti. Tu so se znašli sami člani igralske družine in mladinci ter so s prostovoljnim delom priskočili KUD na pomoč in mu prihranili marsikateri tisočak. Mladinci so nalagali pesek, skopali apenico, za prevoz peska pa so zaprosili GAP iz Kočevja, ki je delo opravil brezplačno. Lesno predelovalno podjetje »Smreka« je ravno tako po znižanih cenah narezalo potrebno tra- movje in deske. Tako so nekako zbrana glavna sredstva in, če odštejemo še prostovoljna dela, bodo znašali stroški okrog 900.000 dinarjev. Garderoba bo postavljena do konca t. m. Vse zasluge, da je delo steklo, pa je pripisati predsedniku mladine tov. Moharju in predsedniku KUD tov. Kordišu. Drugo leto imajo v načrtu zgraditev kopališča, ki bi bilo tudi krvavo potrebno Loškemu potoku. Albin Košmrlj IZGRADNJA NOVEGA STRELIŠČA V LOŠKEM POTOKU Strelska družina je bila pri nas že pred leti ustanovljena. Delo na zasilnem strelišču pod Taborom pa je slabo uspevalo, še bolj pa je šepala organizacija sama. Letos so na pobudo nekaterih starih članov, posebno je treba omeniti tov. Bratuša, uredili novo strelišče pri Kalu, ki bi naj bilo zgrajeno in izročeno namenu že za občinski praznik. Zaradi finančnih težav in pomanjkanja delavcev se je delo žal zavleklo. Vsekakor bo novo strelišče velika pridobitev, saj se bo sedaj mladi kader mnogo laže usposabljal za dobre strelce. rij. 2. voPrihodu F pripravila taborni zdravi in dobre volje. Zato smo vatel jev pa “ odgovarjalo na Kaj kmalu smo se vživeli v ta- » prop-amom. »Rogove!« društvu prijateljev mladine hva- vprašanja, ki so jih mladinci po- borno življenje. Pester dnevni red se prav dobro odrezali s ^ ežm, ker nam je omogočilo pristavili v anketi. Več kot polovica nudi vsakemu dovolj zabave. Dvi- J ^genj “e žehTo in ga bomo KnleuL. ^lt, mladincev ni vk jučena v nobeni ganje in spuščanje zastave ob pes- "‘ogenj si se ženinu j s organizaciji. Redki pa so člani mi himne vzbuja v vsakem pionir- tudi napravili. Svoje spise in igre __ SZDL kljub temu, da so že mno- ju ljubezen do domovine, katero X rišemo o domačem gi izpolnili 18 let. Mladinci so po- spoznava prav tu na taborjenju. ^S,Pživlieniu Te