Zdravstvo v šoli. (Spisal Jakob Diiunik.) _Mens sana in corpore sano". _V zdravem telesu biva zdrava duša." To je kratek popis sreče in blagostanja človekovega na tein svetu. Kdor ima zdravo telo in zdravo dušo, ima, smel bi reči, vse, kar si človek na tem svetu želeti more; a kojemu pa le eno teh dveh bogastev manjka, mu tudi drugo dosti ne koristi. Vsakateri, kojega lastna duša modro ne vodi, lehko zabrede na naopaČDa pota, in da potem po tacih potih dalje tava, je čestokrat krivo temu njegovo slabotno in bolehno telo. Prepotrebno je torej, da zraven občne vzgoje še posebno tudi pazimo na telesno vzgojo. Ne govorim tu o telesni vzgoji otrokovi v nežni mladosti do šestega leta; pred očmi imam le, koliko se more za dobro telesno vzgojo storiti pri otroku, kadar hodi v šolo. Tožbe, da današnja šolska mladina vedno bolj peša in hira, so vedno večje, in ne pečajo se s tem vprašanjem samo zdravniki, ampak tudi vešči šolniki, učiteljska zborovanja, državni zbor in drugi šolski prijatelji.' Zakaj pa se vender sploh toži, da današnja šolska mladina hira? Uže" v drugi polovici minolega stoletja je pisal učeni zdravnik Peter Frank, da šolska mladina večinoma radi tega na telesnem razvoji peša, ker je preobložena z učno tvarino ter se ne more prosto gibati in igrati, kar ravno naj bolj zadržuje tok krvi in sploh razvoj telesa. Dokazano je, da dandanes osobito ženska šolska mladina boleha, kar je tembolj žalostno, kajti ženske so odločene, da gospodinjijo in strežejo; ako je pa gospodinja bolehna, nima veselja, da bi delala in skrbela za srečo in blagostanje svoji rodbini. Navadno pa tudi otroci materine telesne slabosti radi podedovajo, in ni se čuditi, ako rod za rodom peša. Poglejnio, na priraer, desetletno deklico v mestu! Ona mora vsaki dan po šest in še več ur v šoli mirno sedeti; domov prišedša vsa trudna mora pa izdelovati in spisovati domačo nalogo; potem se uči še godbe, tujih jezikov in posebej tndi ročnih del, in tako mine dan za dnevom, in deklica ne pride pod milo nebo, da bi se na telesu okrepčala. Dobro bi bilo torej, da bi se učna tvarina ljudske šole zraanjšala in število šolskih ur znižalo. Kjer je šolska soba prenapolnjena z otroci, poučuje naj se le pol dne. Kako morarao pričakovati od mladine, da bode kedaj kmetskim in državnim zahtevam zadostovala, ako jej uže v najnežneji starosti rast in naravni razvoj zadržujemo! Otrok zaostaja v rasti, ako more ves božji dan prebiti v šoli, in tu še celo brez kake dobre hrane in vse to v letih, v katerih bi moral naj bolje rasti in se razvijati. Pregovor pravi, ,,da prazen koš omahuje", in tako je tudi pri človeku. Prazen želodec se ne more učiti. Vprašajmo izstradanega otroka tako, da mora kaj misliti, ne bode nam ugodno odgovoril. Da so šolski otroci zdanji čas s šolskimi uki preobloženi, vidijo se tudi slabi nasledki na očeh t. j. kratko- in slabovidnost. Naj bode šolsko poslopje, oziroma šolska soba še tako pravilno zid? ia, na kar šolske oblasti dandanes tudi gledajo, vender je vedno več otrok kratkovidniti, in to vse izvira iz zgoraj navedenih vzrokov. Naj slavnejši -ophthamalogi" kakor Arlt, Grafe, Donders i. dr. so dokazali, da je kratkovidnost šolska bolezen. Seveda, se uže tudi pri rojstvu otrokovem narobe dela. Ljudski učitelj naj takim nevednim starišem, kjer koli le ve ia zna, z besedo in dejanjem poraaga. V šoli je zelo kvarno očem, ako je šolska soba temna in soparna in ako svetloba ne prihaja od prave strani. Škodljivo je očesu, ako ima učitelj po leti radi prehude vročine vse poluokna zaprta, Skrbi naj se tudi, da je vzduh ali zrak v šoli vedno čist in suh. Šolske klopi naj se odmerijo učencem po velikosti. Otrokom se ne mora dovolj priporočati, naj knjig pri čitanji in zvezkov pri pisanji in risanji ne drže preblizo očem. Tudi naj brani učitelj učencem preveč drobno pisati ter jim sploh večkrat razloži, kaj očem škoduje. Ako je otrok uže kratkoviden, naj ga učitelj vadi, da iz večje daljave gleda; na ta način se mladina lehko iznebi kratkovidnosti. Sploh naj učitelj odstrani vse, kar bi utegnilo otročjim očem škodovati in zato naj prebira v ta namen spisane knjige. Prav dober sestavek o kratkovidnosti v Ijudski šoli prinesel je -Učiteljski Tovariš" v 22. številki 1883. 1. Druga, jako navadna bolezen naše šolske mladine je tako zvani Bšolski glavobol". Znamenja te bolezni so, ako obraz, oči in ušesa rudeča postajajo. Začčnja se navadno v tilniku ter prestopi polagoma v glavo. Otrok postaja žalosten, nemiren in za vsako duševno delo uesposoben. Tudi kri prične večkrat iz nosa teči. Tacega otroka naj učitelj pusti na zdrav zrak, in slabosti kmalu prenehajo. Vzrok te bolezni je motenje krvotoka od glave do srca, in to se ravno zgodi, ker mora otrok predolgo časa mirno sedeti ter tako tudi radi slabejega zraka bolj počasno dihati. Ni prav torej, ako učitelj sili otroke, da morajo roki vedno na klopi držati in učitelj, kateri ne prezračuje šolske sobe, je kriv zločina fla telesu otrokovem. Iz slabega prezračevanja in tudi iz preobloženja otrok z učno tvarino izvira čestokrat tudi ,,plučna tuberkulozaa. Zdravniki so se o tem obziru izrazili, da kdor preveč zahteva, bode malo dosegel in priprost kmet je prepričan, če bode mladega konjiča v težka dela vpregal, da mu gotovo v najboljših letih slaboten postane. Škrofuloza se tudi pogosto nahaja v šoli. Vzrok te bolezni je slab, nezdrav vzdub in nesnaga. Učitelj naj gleda, da otroci vsaki dan lepo umiti in počesani v šolo pridejo, ter naj jih večkrat opozori na slabe nasledke nesnage. Sploh naj pa učitelj pazi, če dobi uže" bolnega otroka v šolo, da nemudoma starišem naroči, da ga pošljejo k veščemu zdravniku, kajti le ta more bolezen in nje vzrok prav spoznati ter najti pravo zdravilo. Tudi šolske sobe zelo vplivajo na zdravje otrok. 0 tem in sploh o šolskem zdravstvu govori ministerijalna naredba z 9. junija 1873. 1., štev. 4816. Ta naredba ima 31 paragrafov. Naj mi bo dovoljeno v kratkih potezah njeno vsebino omeniti! §. 1. govori o splošnih zahtevah šolskega poslopja, §. 2. o legi in okolici, §§. 3., 4. in 5. o slogu, §§. 6., 7., 8. in 9. nam kažejo, kako naj bodo šolske sobe uravnane in uvrstene; §. 10. govori o oknih in umetni razsvetljavi, §. 11. o kurjavi in §. 12. o ventilaciji, §. 13. pripoveduje, kako naj bodo napravljene šolske klopi, §. 14. govori o drugi šolski opravi, §. 15. o straniščih, §. 16. o preskrbljevanji vode, §. 17. o prostoru za telovadbo, §. 18. o olepšavi šolskih prostorov in §. 19. o šolskih vrtih, §. 20. pripoveduje, kako naj se zidajo in zvršujejo šolska poslopja, §. 21. govori o temperaturi v šolskih prostorih, §. 22. o prezračevanji, §. 23. o snagi, §. 24. o svetlobi, §. 25. o kakovosti učnih pripomočkov, §. 26. o šolskem času in domačih nalogah, §. 27. o učnih črtežih, §. 28. o telesnem zadržanji in razvoji, §. 29. o snagi šolskih otrok, §. 30. o naravnih potrebah, §. 31. ima konečne določbe. Razvidno je, da ima ta naredba glede" šolskega zdravstva prav mnogo koristnih in potrebnih naukov za slehrnega učitelja, in prav bi bilo, če se je vsakdo navadi na pamet. Skrb vsacega učitelja naj bode torej, da gleda za zdrav in čist vzduh, potrebno svetlobo in primerno toploto v šolski sobi; paziti mu je na telesno snago in zadržanje otrok, in odstraniti mora vse, kar je otročjemu zdravju škodljivo. Nezdravi vzduh prouzročuje glavobol, škrofulozo in dostikrat tudi plučno bolezen. Temne sobe so škodljive očem. Iz nesnage telesne izvira škrofuloza; nasprotno pa snaga jako pospešuje zdravje. Ako pa hoče učitelj, da bodo otroci snažni, mora biti tudi sam snažen. če hodi sam z umazanirai črcvlji v šolo in če leto in dan eno in isto obleko nosi, no — potem tudi otroci ne bodo gledali na snago, če jim jo še tako marljivo na srce polaga, kajti: »beseda gine, vzgled rine". Šolsko poslopje, šolska soba in šolska oprava naj bode kolikor mogoče snažna. Učitelj naj ne pustf, da bi otroci neumiti in nepočesani v šolo hodili. Kopati se v varni in čisti vodi ne smemo otrokom braniti; poučiti pa jih moramo, kako se morajo pri kopanji obnašati. Učitelj naj svari otroke tudi pred nezmernostjo v jedi in pijači ter jim razloži slabe nasledke nezmernosti; povč naj otrokom, da je nezdravo na vroče jedi mrzle pijače piti, opominja naj jih, kako škodljivo je nezrelo sadje uživati; razloži naj otrokom, kako smrtoonevarno je, če človek ugret kaj mrzlega pije. Sploh ima pa vsak učitelj mnogo gradiva o šolskem zdravstvu v raznih berilih, in dana mu je tu prav lepa prilika, da otroke poučuje, kako morajo za telesno zdravje skrbeti. Še več o šolskem zdravstvu najdemo v navlašč za to spisanih knjigab, in če hoče učitelj vestno svojo nalogo zvršiti ter človeštvu koristiti, mora tudi te knjige pridno prebirati, kakor n. pr.: Dr. M. Ganster, die Gesundheitspflegc im Allgemeinen und hinsichtlich der Schule im Besondern. — Dr. A. Baginsky, Handbuch der Schulhygienie, mit 36 Holzschnitten. — Dr. R. Reclam, Gesundheitslehre fiir Schiiler. — Dr. Max Flieger, iiber die Anforderungen der offentlichen Gesundheitspflege an die Schulbanke. — W. Zwey, das Schulhaus und dessen innere Einrichtung i. t. d. Kaj ne da, dragi sotrudniki, težavna in trudopolna je ta naloga, a koliko bolj težavna je, tem bolj važna je tudi in ne samo dolžnost, ampak človekoljubje nas mora siliti, da delujemo z besedo in dejanjera za zdravje naši mladini. nNe samo, kar veleva mu stan, karmore, to niožjestoritidolžan." Ta zlata resnica našega Gregorčiča tudi nas ouozoruje, da za zdravje otrok storimo več, kolikor nam stan veleva, ker zdravo telo je gotovo temelj k sreči in blagostanju človeštva. če se bodemo ravnali po teh pesnikovih besedah, boderao, ko nam preteče čas učiteljevanja, z rairno vestjo in veselim srcem stopili v zaslužen pokoj. Kako malokateritn pač je dano uživati Bpočitek z dostojnostjo" — »otium cum dignitate", — kako malo jih je, ki se moiejo ozirati s ponosno sainosvestjo in z veselo zadovoljnostjo na minula leta! Starost človeška sine se prispodabljati Janovej krinki, katere jeden obraz gleda v preteklost, drugi pa v negotovo prihodnost. Blagor tistemu, komur v spominu — ogledalu njegove preteklosti in delovanja na šolskem polji — odseva prijazen obraz, znamenje blagega človekoljubja. On pač lehko zložno počiva v senci plodunosnega drevesa in uživa v poznih dnevih, kar je v prejšnjih sejal — ker dovršil je, kar mu je bilo naloženo. 16*