in rs Gorshe. lilt f- St, Cleveland, Ohio. MARC 16 S Marija, spole. 3 17 N Cvetna ned. 18 P Ciril Jeruz. 19 T Jožef 20 S Patricij SS 21 Č V. č. -Benedikt 22 P V. p. - Nikolaj 23 S Vel, sobota 0 24 N Velikanoč 25 P Oznan. M. D. 26 T Ludger ŠTEV. (NO.) 55. • •• Izprememba v Fran Sestanku med Hitlerjem in Mussolini jem, ki se je vršil v ponedeljek, se pripisuje važen pomen za vso Evropo. — Razgovor se vršil v tajnosti. Možnost miru, ali pa tudi hujše vojne. London, Anglija. — Evropa pričakuje, cla bo v kratkem doživela nove dogodke, vendar je še popolna negotovost o tem, kake vrste dogodki bodo to. Da pa se snuje nekaj velikega, se lahko z vso gotovostjo sklepa iz nenadnega sestanka, za katerega sta se odločila oba srednjeevropska diktatorja, Hitler in Mussolini, in kateri se je vršil v ponedeljek zjutraj. Načrt za sestanek se je zasnoval v vsej tajnosti. Ne samo, da evropska javnost ni nič vedela zanj, marveč celo v obeh državah, Nemčiji in Italiji, je bilo ljudstvo obveščeno o njem takorekoč šele neposredno prej, kakor se je vršil. Z enako naglico pa, kakor so se izvršile priprave zanj, se je tudi sestanek sam končal; Oba diktatorja sta imela razgovor nekaj nad, dve uri,na kar sta takoj zopet ou-brzela vsak v svojo prestoli-co. Konferenca se j« vršila v obmejnem mestecu na italijanski strani, Brennero, v bližini Brennerjevega prelaza v Alpah, in nanjo sta prispela diktatorja vsak s svojim posebnim vlakom. ARMADA BREZPOSELNIH Od 9 do 12 milijonov ljudi brez dela. Washington, D. C. — Razni ekonomski svetovalci so te dni predložili predsedniku Rooseveltu cenitev o tem, koliko je v Zed. državah točasno brezposelnih. Številke so zbrane iz različnih virov, toda iz njih se povzema, da je ljudi brez dela najmanj devet milijonov in največ 12 milijonov. Najnižjo številko je podal urad zveze industrijalcev, naj-' izkuH> da 6dtuji višjo pa odbor CIO. Številke' iz drugih virov se gibljejo medi gori omenjenima obema ekstremoma. Točni podatki pa se bodo lahko ugotovlili šele po ljudskem štetju, ki se bo vršilo prihodnji mesec. Kaj se je med njima govorilo, o tem bi se moglo le ugibati, in še to s popolno, negotovostjo. Konferenca se je vršila kar v Mussolini j evem železniškem vozu za zaklenjenimi vrati in zastrtimi okni. Poleg obeh glavnih osebnosti sta bila na njej navzoča le še zunanja ministra obeh držav, namreč Ribbentrop in Ciano. Okrog voza pa je stražilo italijansko vojaštvo z nasajenimi bajoneti. Dve glavni možnosti se navajate, " da ste utegnili biti predmet razgovorov. Prva je, da se od obeh diktatorjev pod vzame energična akcija za sklenitev miru, in sicer v zvezi s potovanjem ameriškega odposlanca Wellesa po Evropi; kakor se trdi, je Welles odložil za en dan svoj odhod iz Rima samo zato, da izve, kaj se je sklenilo na konfe renči. Obstoja pa tudi druga možnost, namreč, da se je na konferenci razmotrival načrt za aktivno sodelovanje Italije z Nemčijo, toda bolj v političnem kakor vojaškem oziru, ter bi se k njuni zvezi priklo-pila še Rusija, dočim bi se morale druge, manjše države pod pritiskom razmer same od sebe pridružiti. Da se je utegnilo kaj takega snovati, se more slutiti iz pisanja nem škega časopisja, ki je te dni povdarjalo, dai "mladi narodi se pripravljajo za življenje po zmagi nad Anglijo." Cilj teh • "mladih narodov" pravijo, je ta, da ustvarijo novo Evropo iz močnih narodov, "katerim se ne bo več treba klanjati pod angleško knuto." Kar se je že govorilo na konferenci bo javnost izvedela le iz dogodkov; pričakuje pa se to lahko kaj kmalu,kaj- SMRT POBRALA ROJA-KINJO Chicago, 111. — V ponedeljek je preminula rojakinja Mrs. Fanny Mikuš. Pokojna žapušča sina in hčer, ter brata in sestro v starem kraju, v jubljani. Njeno truplo leži na njenem domu, 2629 No. Drake ave., od koder se bo vršil pogreb, pod vodstvom Ze-franovega zavoda, v četrtek ob 10. uri na pokopališče sv. Jožefa. Pogrebna maša pa se bo darovala dan prej, v sredo ob 10. uri v cerkvi sv. Štefana. -o- RUSIJA SE UTRJUJE Pristaniško mesto zavarovala z minami. Ankara, Turčija. — Iz sosednje Rusije se te dni poroča o novih znamenjih, da se tamkaj energično utrjujejo obmejni kraji, ki bi bili v slučaju spopadu izpostavljeni. Tako je neki diplomat, ki je prispel semkaj, razodel, da so Rusi zavarovali z minami pristanišče mesta Batum, ki leži ob Črnem morju. —. Enako pa se tudi v Turčiji vršijo s pospešeno naglico utrdbena dela in se kaj malo verjetnosti polaga na to,da bi se Nemčiji posrečil njen novi po-Turčijo od zapadnih zaveznic. -o- NAZ1JI STRELJALI NA DUHOVNIKA Maribor, Jugoslavija. — Tukajšnja policija poroča, da je sredi zadnjega, tedna nazij-ska tajna policija obstrelila nekega slovenskega duhovnika, po imenu Zupančič, ter z njim dva nemška duhovnika. Vsi trije so bili odpeljani preko meje in domneva se, da so bili tudi ubiti. Baje se je to izvršilo, ker so nasprotovali n azijski aktivnosti v Jugoslaviji. VLADNE PREMEMBE Francija pričakuje izpremem-be v vladnem kabinetu. — Možnost akcije za mir jo skrbi. KATASTROFALNA NESREČA V PREMOGOVNIKU št. Clairsville, O. — Reševalci so imeli v nedeljo kaj malo upanja, da bi se jim posrečilo, najti še pri življenju 71 premogarjev, ki so bili vsled eksplozije v Willow Grove rudniku živi zakopani. Nesreča se je pripetila v soboto in zasutih je bilo skupno 190 mož. Od teh so jih rešili živih 115, vendar pa so bili vsi bolj ali manj poškodovani,dočim so bili štirje najdeni že mrtvi. Ostalih 71 pa je bilo tako globoko v rovu, da je bi-o izredno težavno, priti do njih. Povrhu pa so tudi plini otežkočali reševalno delo. -o- CERKEV IZGUBILA — EN CENT Denver, Colo. — V neki tukajšnji cerkvi se je zadnjo nedeljo pripetila nezgoda, ki pa ni imela drugih hujših posledic, kakor to, da je bila pri kolekti cerkev prikrajšana za en penny. Mala, 8 let stara Betty Ricketts je namreč penny, ki ga je imela pripravljenega za kolekto, vtaknila v usta ter ji je ušel po grlu navzdol. V bolnici pa so zdravniki dobili zaklad iz nje in utegne priti v peharček pri hodnjo nedeljo. IZNAJDLJIV FARMAR Palmyra, 111. — Frank W. Andirew, star 25 . let, je v 1938 dovršil poljedelsko šolo na illinoiški univerzi? na kar se je vrnil domov, da vodi 830 akrov obsegajoče farmo svoje matere; oče mu je umrl spomladi istega leta. Ko je prevzel upravo, je pričel takoj tudi uvajati razne nove ideje. Predvsem je posvetil svoje misli temu, kako bi se mogla odpraviti izguba časa pri Oranju zemlje, in fant je pri tem res prišel na svojevrstno iznajdbo, s katei4o je dosegel, da mu zdaj traktor sam vozi plug po njivah, dočim njemu ni treba drugega, kakor od časa dO časa pogledati za traktorjem. Njegova originalna zamisel deluje na sledeči način : Sredi parcele, katero misli zorati, zabije železen drog. Vrhu droga je kolo in nanj je pritrjena dolga jeklena žica; na drugem koncu žice je privezan prednji del traktorja. Traktor je na ta način prisiljen, da vozi v krogu, kateri se vedno manjša, kajti vrv se ovija pri tem okrog kolesa na drogu ter postaja krajša. Brazde pri tem seveda ne tečejo podolgem, marveč tvorijo polžasto spiralo. Največ, kar je mogel Andrew na ta način na en pot zorati, je bilo okrog šest akrov, na kar prestavi drog in traktor zopet na drugo mesto. KR1ŽEMJVETA — Belgrad, Jugoslavija. — Blizu hrvaškega mesta Ozalj je zemeljski plaz zadel v nedeljo neki vlak, natrpan z rezervisti in kmeti, pri čemer je bilo ubitih 25 oseb, kakih 70 drugih pa ranjenih. Eden sedmerih vozov je bil vržen v poleg tekočo reke Kolpo in vsi potniki v njem so baje utonili. — Mexico City, Mehika. — Delavstvo je priredilo v nedeljo velike proslav, v spomin dvu ge ob ietn ice J trakVr "j'e" vlada zasegla oljne vrelce, ki so bili prej lasi tujezemskib družb. Posebnih parad se je tukaj udeležilo do 100,000 delavcev. — Ramgarh, Indija. — Ta teden se otvori zasedanje vse-in dij skega n aci jonaHstičnega kongresa, ki se bo imel baviti v prvi vrsti z vprašanjem neodvisnosti Indije. Kakor se razvidi, ima Gandhi še vedno odločujočo besedo v kongresu. -o- Pariz, Francija. — Tekom tega tedna se pričakuje, da se bodo v francoskem vladnem kabinetu izvršile važne izpremembe, namreč, da bodo nekateri člani vrženi iz njega in nadomeščeni z novimi. V zbornici se namreč baje čim-d'alje bolj glasno izraža nevo-lja nad sedanjo počasno vojno ter se zahteva bolj energična akcija proti Nemčiji. Kakor trdijo nekateri krogi, u-tegne Daladier ustanoviti nekak "notranji kabinet," katerega delovanje bo bolj gibčno. Iz Jugoslavije Žatev mraza je postal stari rudar Cirar iz Vovš, ko se je vračal iz trgovine v dolini. — Huda nesreča svatov v Prelokah na Dolenjskem. — Smrtna kosa. — Druge vesti in novice. Pod snegom so ga našli Vače, 20. febr. — Pred tednom dni je plaz snega z neke strehe zasul šolarčka Razbor-škovega Lojzeta, sedaj je pa postal žrtev zime upokojeni rudar Jože Cirar iz Vovš. Cirar ki je štel 72 let se je te dni napotil v dolino v trgovino. Tam je nakupil razne potrebščine, med njimi tudi pol litra, gorilnega špirita. Ker je mraz zelo pritiskal je možak med potjo segel po gorilnem špiritu in ga začel srkati. Pijača ga je sprva ugrela da je Dasi pa se posveča možno- krepko nadaljeval pot skozi BOMBNI NAPADI NA ANGLIJO London, Anglija. — Zadnjo nedeljo zvečer je izvršilo 14 nemških bombnih aeroplanov napad na Anglijo, ki je bil najbolj obširen, kar se jih je tekom te vojne še izvedlo. Vrženih je bilo okrog sto izredno eksplozivnih in vžigalnih bomb, ki so povzročile znatno škoclo. Njih napad je bil namenjen predvsem mornariškim bazam, kakor Scapa Flow, Nemško poročilo o napadu trdi, da so bile resno poškodovane štiri bojne ladje, dočim se v angleškem poročilu pri znava, da je bila zadeta le ena bojna ladja in pa, da je bjl neki civilist ubit. sti te izpremembe velika paž-nja, vendar je javna pozornost še bolj obrnjena te dni na tujezemstvo, namreč na sedanje splošno razširjene govorice o miru. Povdariti se mota, ti« - Francija točasno miru ni naklonjena, češ, ako bi se sklenil, bi pomenil direktno zmago za Hitlerja, četudi "bi ta morebiti pristal na to, da osvobodi Cehoslovaško in del Poljske. Pravijo namreč, da ,bi si š tem le čas pridobil za nadaljnje priprave, med tem, ko bi Anglija in Francija demobilizirali. Zato obe državi slej ko prej odločno povdar-jate, da ne bo sklenjen mir, dokler bo Hitler vladal Nemčijo, in kaj malo odobravate možnost Rooseveltovega posredovanja. GOVERNER SE NE NAMERAVA PODATI Atlanta, Ga. — Governer tukajšnje države,E. D. Rivers, ki je bil, kakor je bilo včeraj poročano, od federalnih oblasti zadnji teden aretiran, ker je preziral ukaze sodišča, se izraža, da se ne bo tako zlepa podal. Oblasti so ga po ai-etaciji sicer takoj izpustile, todla sodna obravnava se 'bo metež. Proti večeru je dospel do Jogrove hiše v Podkraju, majhnem naselju ob prehodu iz doline do Vovš ki so pod Sv. Goro. Tam so starega moža opazili poslednjič. Nato drži pot skozi gozd. Tam je Ci-rarja pijača zdelala. Krenil je v sredino gozda in odtlej ga niso videli več živega. Ko ni bilo moža domov, je začelo ženo naslednji dan skrbeti. Šla je v dolino, kjer je izvedela da so ga videli,kako se je s polnim nahrbtnikom vračal proti domu. V zli slutnji so prišli na pomoč še sosedje in preiskali vsa pota v bližini. Našel ga je Za-logarjev Andrej. Ležal je pod novo plastjo snega in pod glavo je imel nahrbtnik. Očitno je moža utrudila pot skozi visok sneg. Požirki hude pijače so starega moža tako zdelali, da ni več mogel naprej. Sredi gozda je tudi zgrešil pot. -o- Nesreča na svatovanju Novo mesto, 16. fe'br. — V Prelokah pri Vinici se je poročila bogata in lepa hčerka nekega onelotnega posestnika z ženinom iz domačega kraja. Že večer pred poroko je bila nevestina hiša polna povab- stimi curki krvi rdeČila sneg. Smrtno ranjenemu tovarišu so takoj priskočili na pomoč, toda mogli so ga le za silo obvezati. Ponesrečenca so pripeljali v 'bolnišnico v Kandiji, kjer mu še upajo rešiti življenje. -o- Križ si je zlomil Na Rečici pri Laškem se je težko ponesrečil 26 letni dninar Franc Selič. Ko je čistil drevje, je padel z drevesa tako nesrečno, da si je zlomil križ in desno nogo. Odpeljali so ga v celjsko bolnico. -o- ljencev, ki so se z mladim pa-vršila v petek. Trdi pa se, da irom veselili naslednjega dne je governer dejal, da bo mobiliziral v svojo obrambo 5000 mož državne milice, ako bi mu grozila zaporna kazen. RA'.'DEI ANTE P" ORKANU ŠIRITE AMER. SLOVENCA' ti diktatorji so navajeni urnih dejanj, brez obotavljanja. Iz pogleda na razvalino na gornji sliki, vzeti v Alton, 111., se more dobiti mali pojem o posledicah orkana, ki'je nedavno razsajal po dolinah rek Ohio in Mississippi. Vihar je zahteval dve človeški življenji. Vse je bilo pripravljeno, da se svatje odpeljejo kakor se spodobi za tako imeniten par. Med svati je bil tudi 27 letni kmečki fant Nilco Simčič. Kakor prejšnji večer, je bil tudi na dan poroke izredno veselo razpoložen. Bil je namreč ženinov najboljši prijatelj. Ko se je približala ura slovesa,da se svatje odpeljejo v cerkev, so se strici in kumice vsedali na sani, v katere so bili vpi-e-ženi sami iskri konjiči, ki so lepo okrašeni dostojanstveno brzeli proti cerkvi. Na ostrem ovinku, kjer so vozila zapuščala vas, pa so gladke in lahke sani s svati zadele z zadnjim koncem ob neko močno ograjo. Sunek je bil tako silovit, da je svate vrglo v loku iz sani. Blizu ograje je nepremično obležal Niko Simčič. Siromak je bil priletel z glavo ob štirioglati steber ograje. Sila velika, zevajoča rana, ki jo je dobil na vratu, je z go- Smrtna kosa V Središču ob Dravi je umrl Jakob Dogša, ugleden usnjarski mojster in dolgoletni predsednik Obrtne zadruge; 53 let je bil delavni član prostovoljne gasilske čete, kot četni trobentač, obenem tudi nje ustanovitelj. Star je bil 87 let. — V Prapročah pri Lukovici je umrl Franc Capuder, posestnik, cerkveni ključar, gasilec in vojni invalid. -o- Slovenski dom Kot poročajo, bodo postavili v Ljubljani Slovenski dom. Stavbo, ki bo stala na vogalu Kolodvorske in Tavčarjeve ulice, bodo začeli še letos graditi. Nesreča radi lahkomiselnosti Šestnajstletni posestnikov sin Ludvik Lanjšček v Berkov-cih v Preltmurju je iztaknil nekje smodnik in si ga vzel ščepec. Hotel je poizkusiti njegovo eksplozivno moč in slišati pok, pa ga je natrosil v luknjo ključa, katero je dobro zamaašil z žebljem. Ko je močno udaril po žeblju se je ključ razletel, nerodnež je pa začutil silne bolečine na roki. Ko je dobro pogledal, je vi-diel, da mu je odtrgalo štiri prste. Konji so se splašili Posestniku Ivanu Peterci iz Dravelj so se splašili konji,pri čemer je padel z voza in dobil hude notranje poškodbe, da so ga morali odpeljati v ljubljansko bolnico. — Z vlakom je bil pripeljan v ljubljansko bolnico posestnik Anton Rudman iz Črnomlja, ki se je močno ponesrečil. -o-- Najstarejša Koatanjevčanka Lansko leto je bil v Kostanjevici na Dolenjskem pokopan 98 letni Ivan Marolt, ki je bil najstarejši v Kostanjevici. Za njim pa nosi zastavo najvišje starosti v občini Marija Kržičnik, ki je letos stopila v 90 leto. Rojena je bila v Št. Jerneju. Poročena je bila leta 1873 in se ji je rodilo 11 otrok, štirje fantje in sedem deklet.Vnukov in prav« nukov ima okolu 50. Amerikanski Slovenec m ** ** 1 —^ -—a«**' * priljubljen PRVI SLOVENSKI PST m AMERIKI BL£ rtota p« 9m j« narodi — l"« 9ra*Uo in resniča — 9& m* do tMfffl združenih SLASTI,O SLOT, KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V XOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJU! 1 ameriško* CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. '(Official Organ of four Slovenian Organisations), „■;;■■■;;.......■;, ■,■„,:............,=;;.==., chicago, ill., sreda, 20. marca — wednesday, march 20, 1940__LETNIK (VOL.) XLIX. AMERIKANSKI SLOVENEC Srecla, 20. marca 1940 bere člana drUžine: anje (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs UNITED rEATOKE^VYNDICArarin" "Kadar vas bora poklical, tedaj hitro tecite v predor," je še naročal Tarzan 111 sc brez strahu, toda previdno začel bližati divjemu leopardu. Njegovi prijatelji si v ^strain* skoro niso upali dihati, kajti vedeli so, da je v nevarnosti tudi njihovo življenje, če Tarzanu namera izpodleli. Kako naj si brez Tarzana pomagajo v tem čudnem svetu? Kam naj sc obrnejo? — Jannettc se je stisnila k Per-ry-ju, ko je videla, kako se je divja džungelska zverina postavila na zadnje noge in str.ašno tulila ter kazala Tarzanu krvoločne zobe. Leopardove oči so kot ogenj strastno buljile v Tarzana. ........ .. . __________ VELIKONOČNI PIRHI ŠMI- HELSKIM, DOLENJSKIM IN BELOKRANJSKIM ROJAKOM Smihel pri Novem mestu Prvi pirh bo ledeno mrzel. Narisala ga je huda huda zima. Letos je držala vso Dolenjsko v strašnih škripcih več ko dva meseca. Revni ljudje so prezebali v dolgih zimskih dneh in nočeh. Marsikaka zaslužna stara hruška, ali jablana in črešnja je padla. Šla je v peč, da je podaljšala starim grčam na zapečkih življenja težke dni. Zime so bili veseli edinole otroci na dilcah-smučkah. Do mile volje so se letos naši živžavi nakepali, nadrsali in nasankali. Glavno zimsko športno orodje naših malčkov v hlačkah so smuči. Od cerkve sv. Mihaela do Znančevih se fura kot blisk. — In če kdo na stran zleti, saj na mehkem obleži. Mlajši, ki so šele v vaditelj-ski šoli, so si izbrali za svoj teren hribček med cerkvijo in župniščem. Pa« tudi od Grma do Windišerja je bil vsak popoldan živahen promet na modernem ozkem vozilu. Novomeške dame, v hlačah seveda, se niso dale osramotiti od svojih boljših polovic Adamovega pokolenja. Sedaj pa sveti Matija nekaj grozi. Ampak imel bo dela čez glavo. Snega imamo v sredi februarja ponekod še en meter in še vedno veselo liale-tava. Tudi z ledom bo križ. Vendar upamo, da bo naš zavetnik sv. Matija razbil led, posušil ceste in poti in snel gozdu in njivi belo ledeno kučmo. Saj cvetna nedelja zahteva zeleno butaro; in zlati cvetoči dren in mačice ne smejo manjkati v prvi pomladanski svečani kiti cvetja in zelenja. Pomaranč bo malo v butarah. Letos grme topovi na oba-leh morja in južno sadje je luksus. — Jabolka so pa še tu. — Za 1 dinar se dobita dva dateljna. Cena rižu je poskočila. Sveče se težko dobe. Prav tako bodo naše "ko-fetarice" morale ječmenček pražiti. No, pa vse to se še prenese, da bi le hujše ne prišlo. Na drugem pirhu boste či-tali, dragi Smihelčani^ imena znanih rojakov, ki jih je položila letošnjo dolga zima v hladni grob. V letu 1939 je umrlo v šmihelski fari 50 fa-ranov; in sicer 33 moških, 21 žensk, v bolnici v Kandiji so umrli 4 farani. Rojenih je 'bilo doma 82, v novomeški bolnici 45; skupaj 127; — nezakonskih 6 (od teh 3 eigančki). 30. nov. je umrl Verce Janez, 82 let — Vel. Skrjanče, 7. dec. Judež Franc, 53 let, Potov vrh, 26. dec. Štangelj Janez, 74 let, Jama, 29. dec. Vovko Ivana, 75 let, Gotna vas, 1. jan. Hrovat Jožefa. 42 let, Vel. Podljuben. 2. jan. Zajec Janez, 76 let, Novo mesto, 2. jan. Žigon Janez, 43 let, Regerča vas. Železniški zvaniči)(ik, (Dalje na 3. strani) Dogodki Skvesd Nova grobova v Jolietu Joliet, 111. — Tu je preminula rojakinja Mrs. Louis Mlakar, stara 59 let. Tu v Jo-betu je bivala nad 30 let. Bo-lana je bila tri tedne. Zapušča žalujočega soproga, dva sina in šest hčera. Pokopana je bila 20. marca iz cerkve sv. Jožefa. — V Jolietu je umrla tudi po dolgi in mučni bolezni Mrs. Anna Svetličič, 22 let stara.^ Umrla je v bolnišnici. Zapušča žalujoče starše, sedem sester in štiri brate. Sorodnikom obeh umrlih sožalje, pokojnima pa R. I. P. Vesel dogodek So. Chicago, 111. — Zadnji teden so vasovale v naši naselbini prijazne vile rojenice in obiskale mlada Zakonca Dr. in Mrs. Adolph Ziherle ter jim podarile prav luštno punčko, prvorojenko. Srečni oče je naš prvi slovenski zobozdravnik, je sin daleč poznanih Mr. in Mrs. Frank in Rose Ziherle. Z novorojenko je tukajšnje društvo "Svoboda" št. 36, ZSZ prav gotovo pridobilo novo članico. — Castitke! Avtna nesreča Barberton, O. — Zadnje čase je bila v avtomobilski nesreči družina J. Valenčič, ko sta zadela skupaj dva avtomobila. K sreči so dobili vsi Valenčičevi, razen hčerke, ki je morala več dni v bolnišnico, Pod zdravniškim nadzorstvom se še nahaja rojak John Jan-kovič, kateremu je težka skala padla na nogo pri delu. — Prav tako je na svojem domu pod zdravniškim nadzorstvom Anton Yakich, ki si je v tovarni poškodoval nogo. Jugoslovan zmagal v Kinneyu Kinney, Minn. — V tukajšnjih mestnih volitvah je zmagal v volitvah za mestnega načelnika ali supervizorja llrvat Mr. Dan Smilanič, ki je prejel 178 glasov. Izvoljen je v urad za dobo treh let. Slovenci zmagali tudi v Nashwauku Nashwauk, Minn. —- V tukajšnjih mestnih volitvah je kandidiralo šest kandidatov za mestnega načelnika. Zmagal pa je rojak Mr. George Maurin, Jr., ki je dobil 389 glasov. Slovenec Mr. John Starčevič, pa je bil izvoljen s 631 glasovi za mirovnega sodnika. Odlično priznanje Cleveland, O. — Naš nadebudni in v lekarniškem .poslu širom Amerike poznani slovenski lekarnar Lodi Mandel je bil izvoljen za predsednika National First Aid Week. Ta organizacija je razširjena po vseh Zdr. državah, — Castitke! 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Amerikanski Slovenec Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo »saj to in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez p.odpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _ Entered as second class matter, November 10, 192S at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._„__ Značilno je dejstvo, kakšno veliko pozornost je til ves anglosaški svet prvi okrožnici papeža Pija XII. sodobni moralni stiski človeštva, o propadanju družbe, ki se je od krščanstva oddaljila, in o sredstvih ter načinih, kako bi se zopet omikani narodi dvignili pa se prerodih v krščanskem duhu ter našli resnični in trajni mir. Kdor ve, kako zelo je krščansko mišljenje bilo potvorjeno in je razpadalo ter se mešalo z največjimi zmotami in tonilo v materializmu v anglosaških deželah po krivdi desorienti-ranosti protestantovstva v velikih duhovnih vprašanjih sedanjega časa, se temu ne bo čudil. Angleška in ameriška javnost prisluhneta vsaki besedi, ki pride iz Rima pa iz ust katoliških javnih in kulturnih delavcev ter cerkvene avtoritete, ker v njih najde trdne opore, jasen odgovor in nepremakljiva pravila, da človek v sedanjih razburkanih razmerah lahko ohrani smer, kako ustreza človekovemu dostojanstvu, bratski vzajemnosti narodov in blagru vsega sveta. Treba je samo pomisliti, kako popolnoma nasprotujoči nazori so na primer v Angliji vladali za časa španske državljanske vojne v anglikanski cerkvi. Se novembra meseca lanskega leta je v Westminster Abbeyu, ki je najimenitnejša cerkev v Angliji,, doktor Hewlett Johnson, prost Canterburyja, torej visoko avtoritativna oseba anglikanske cerkve in družbe, v svoji pridigi povzdigoval rusko boljševiško revolucijo, o kateri je dejal, da je dvignila zastavo pravice in da je vpostavila to, kar je bistveno za krščansko vero, dočim organizirano krščanstvo evropskega zapadla predstavlja samo mrtvo obliko vere! Tako se navdušuje za boljševiško brezboštvo eden prvih dostojanstvenikov anglikanske cerkve ... Pri tem so se mnogi spomnili minule svetovne vojne, ko je del anglikanskih škofov več ali manj očitno simpatiziral za Nemčijo, drugi zopet so fanatično pretiravali in pridigali vojno do popolnega iztrebljenja nasprotnika v čisto nekrščanskem smislu, nekateri pa so že takrat zagovarjali socialističen in-ternacionalizem. Tudi v sedanji vojni na protestantski strani ni jasnosti in edinosti. Nadškof Canterburyja je imel v prvem mesecu vojne pridigo, ki jo je prenašal tudi radio in v kateri je zagovarjal neke vrste sporazum z avtoritarnimi državami in njihovo miselnostjo, dočim je nadškof Torka zagovarjal vojno daleč preko meja načel, Id se jih mora v tem oziru držati kristjan. Zato ni nikogar presenetilo, da je "Times" pozdravila papeževo okrožnico v uvodnem članku, iz katerega se je lahko bralo, kako zelo se razlikujejo besede vrhovnega pastirja katoliškega občestva od zmede, ki vlada glede vojne in miru ter glede vojnih ciljev v javnosti, ki pripada an-glikanstvu. In tudi na drugih področjih življenja je tako. Ločitev od vesoljske cerkve in njenega središča je obenem ločitev od resnice. slojih pravoslavnega prebivalstva Rusije, ni verjetno in se brezbbžniki v tem oziru udajajo bržčas zelo pretiranim upom. Tudi v Nemčiji je tako, da se je res precejšen del mladine krščanstvu odtujil, zato pa se je v drugem delu vera v njegove duhovne vrednote še bolj okrepila. Kar se pa tiče ogromnega sveta zapadno od tega sektorja, moramo govoriti naravnost o začenjajočem se preporodu krščanske družbe, kakor ga nismo doživeli od časov velike francoske revolucije. Boljševiško brezbožje tega ne vidi, ker je deloma slepo za taka duhovna dogajanja, deloma pa samo sebe vara. Edino nekaj je, kar povsod po svetu nastopa kot najboljša pomožna sila komunističnega brezboštva, ki naj pripravi tla za zasužnjenje sveta Sovjetom, to je: verska brezbrižnost, katero je zasejal liberalizem. Ta je tudi v Rusiji in Nemčiji najbolj pognojil tla za brezverstvo. Verska brezbrižnost je bolj nevarna kakor očitna borba proti veri. Ko so Darwina vprašali, kaj meni o Kristusu, je odgovoril, da se je petdeset let pečal s proučevanjem črvov in zato ni imel časa razmišljati o Kristusu. To razpoloženje je bilo razpoloženje vsega devetnajstega stoletja in to je boljševizem izrabil zase. Le enega nasprotnika se boji boljševizem; to je katoliška Cerkev z njenim vrhovnim poglavarjem, papežem. Zato se brezbožna propaganda Moskve v prvi vrsti zaganja v papeža. Moskva dobro ve, da je papež Evropa, in sicer tista Evropa, ki sloni na krščanski kulturi in je na njej^ zgradila ves omikani svet. Borba za bodoče duhovno lice sveta se ne bo odločila v Berlinu in Londonu, ki se danes borita za svetsko gospodstvo, ampak v Moskvi in Rimu. Kremlj ali Vatikan: to je danes geslo. Boljševizem ------------^-ju to ve in zato ničesar ne sovraži bolj kakor papeža in ka-jslfem- Pok°jna je bila sopro toliško Cerkev. Zadosti vzroka za katoličane, da se pape- tajnikk društva sv- Pete-ža in Cerkve tem zvesteje oklenemo in jima sledimo z zaupanjem kot edinemu kažipotu v novo bodočnost in razcvit prave človekove srčne omike ter obče blaginje. manj pričakujemo. Pred štirinajstimi dnevi je v Gospodu zaspal Pete Perše, pijonir tukajšnje slovenske naselbine v P u e b 1 u, zaveden katoliški mož. . Še samo eno leto je manjkalo, pa bi bil skupaj s svojo ljubljeno soprogo slavil 50 letnico zakonskega življenja, ali zlato poroko, pa je prišla smrt in napravila v družini veliko žalost, tako za ženo, kot tudi za njegove sinove in hčere, vnuke in vnukinje, ki so vsi prav lepo odgo-jeni v pravem katoliškem duhu. Namesto pričakovanega veselega dneva zlate poroke, je prišla smrt. — Naj v miru počiva, preostalim naše sožalje ! Dne 29. februarja je bila položena k večnemu počitku 57 letna Ana Boitz, soproga Franka Boitz-a. Zapustila je dva sinova in eno hčer ter vnukinjo. Doma je bila iz fare Struge pri Dobre-polju na Dolenskem. — Naj ji sveti večna luč, ostalim globoko sožalje! Dne 4. marca je v Gospodu zaspala Karolina Merhar, v starosti 54 let. Njeno dekliško ime je bilo Karolina Vidmar, doma iz Primče vasi fara Am-brus pri Dobrepolju na Dolenj- 000 NE,KAJ POSEBNEGA BODO IMELI V LA SALLE La Salle, 111. Vsepovsod me povprašujejo po novicah, pa naj bodo že stari ali mladi. Vsak, s katerim se srečam, me vpraša, oziroma se drug drugega vprašujemo, ako je kaj novega, kajti prav tako radoveden sem tudi jaz. No in kar eden ve, bi vedel ra^ tudi drugi in tretji in tako naprej. Zato pa, kar jaz vem, rad povem, da bo manj povpraševanja. Nekateri že vemo, kaj bo v La Salle dne 7. aprila. Vsi čitatelji Amer. Slovenca v naši naselbini pa tega prav gotovo še ne vedo, zato bom tukaj povedal. Omenjeni dan pridejo v naše mesto zastopniki različnih društev od federacije Jugoslovanske Katoliške Jednote iz države Illinois, kakor tudi iz diržave Wisconsin, iz mest Chicago, Jolieta,Milwaukee in drugi naši bližnji sosedje. Dopoldanski program tega dne bo v največji meri za člane Jugoslovanske katoliške jednote, ker ste dva društva v našem mestu. Popoldne bo pa program za vse, ki se ga bodo hoteli udeležiti. Vsi, bote dobrodošli, kot najboljši bratje in sestre in naši največji prijatelji. Ob 2. uri popoldne bo prav smešna igra, pri kateri se bote nasmijali do srca in bote od teh smešnih prizorov potem še ves teden govorili. Po igri je zabava, petje in ples, tako da ne pojdjemo dam, dokler se bo delal dan. Rojaki in vsi naši prijatelji. Ce kje pridete v dotiko ali se srečate s takimi, ki vam bodo ponujali vstopnice za omenjeno prireditev:, in vam ponudijo eno ali dve vstopnici, vzemite tri ali štiri. Ne pozabite, da imate doma družino, ženo, sinove in hčere, ki vsi potrebujejo zabave in razvedrila, kakor mi vsi. Kajti, kakor je že zgoraj omenjeno, bo igra polna smeha. Igro bodo igrali igralci iz Chicage ob 2. uri popoldne dne 7. aprila v Slovenskem narodnem domu. V La Salle močno pogrešamo našega zastopnika Amer. Slovenca Mr. Antona Štrukla. Kakor čujem, se mu je zdravje že močno obrnilo na bolje in mu iz srca želim, da bi za velikonočne praznike zopet zdrav in vesel prepeval na cerkvenem koru. P;a njegovega dopisa že tudi težko pričakujemo v Amerikanskem Slovencu. Ant. Kastigar NOVICE IZ ZAPADNE METROPOLE Pueblo, Colo. Nič veselega nimam za poročati. Je tako, kot pravi pregovor/da se veselje in žalost vedno menjavata,pa je le skoro vedno več žalosti. Smrt se oglaša zdaj tu zdaj tam in po- in Pavel št. 15, JSKJ. Zapustila je žalostnega moža Jo-sepha, tri sinove, tri hce're, sestro Rafaelo Jeršin in sestro Mrs. Mary Godec na Willar-du, Wisconsin. Bila je dobra žena in mati in kakor je pokazal njen pogreb, tudi priljubljena in spoštovana. Njem otroci so bili vsi vzgojeni v katoliškem duhu v slovenski katoliški šoli St. Mary's. _ Počivaj v božjem miru in naj ji sveti večna luč, preostalim naše sožalje! Naša farmarska dela so pa letos zelo zaostala, ker po Božiču je po večini bil sneg. Tako nam je pa tudi zemljo dobro namočilo, delo je pa zaostalo, da so še sedaj "Big tops" na njivah, kajti zaradi premokre zemlje ni bilo mogoče spraviti in speljati na kupe. Sedaj se je pričelo oranje in bo'za farmarje dovolj d!ela. Vsem našim faranom Sv. Vida nad Cerknico dam na znanje, da sem prejela pred par tedni prošnjo iz domovine, za podružnico Sv. J a k o b a v Štruklovi vasi, kjer prosijo, če bi mogli kaj pomagati. Prosijo za kak dar za popravo strehe te cerkvice, kar bo stalo do 30.000 dinarjev. Meni pa nikakor ni mogoče, da bi koga nadlegovala v mestu, ker imam sama svojega dela preveč. Kateri pa bote brali te vrstice in spadate k tej podružnični cerkvi, če vam je mogoče, le pošiljite kak d!ar in sicer na naslov; Jože Štrukelj, Štruklava vas št. 1. Pošta Begunje pri Cerknici, Jugoslavia. Pozdrav Čitateljem in veselo Veliko noč! Theresa Centa ALI STE VI že kaj storili |za svoj list tekom letošnje TARZAN IN OGENJ V THORU Ko so Tarzan in njegovi prijatelji zagledali velikega črnega leoparda, se bili prepričani, da jim je sedaj vsak izhod nemogoč. Za njimi .so se slišali glasovi rumenih divjakov. "Menim, da je zverina priklenjena poleg izhodnega predora." pripomni Perry, "Imaš prav," reče Tarzan. Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan raaun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Naročnina: Za celo leto------------------------.«.$5.00 Za pol leta ..—------------------2.50 Za četrt leta -------------------------- 1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: »a celo leto------------------------$6.00 Za pol leta-----------------3.00 Za četrt leta ----------------------------- 1-75 Fosatneana številka--------------------- 3.c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago ' Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ------------------------—.—.$5.00 For half a year_______--------— 2.50 For three months ------------------------ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ----------------------$6-00 For half a year----------------3.00 For three months ___________________1-75 Single copy--------------------------------------- 3c Resnica je jasna „ Vodstvo boljševiškega brezbožnega gibanja je spravilo nedavno v svetovno časopisje vest, da brezverstvo, kakor ga propagira moskovska centrala, ni želo še nikoli toliko uspehov kakor po izbruhu sedanje evropske vojne. Ti rezultati so zrastli na osvojitvah sovjetske armade na bivšem poljskem ozemlju in v baltiških državah. Seveda se komunistično brezbožje veseli tudi "notranjega razpada krščanstva, zlasti v Nemčiji, kjer je sedem let nacional-no-socialistične vlade zadostovalo, da se je, krščanska vera začela razkrajati," Tako boljševiška propaganda. Brez dvoma je brezboštvo na evropskem Vzhodu in v Nemčiji napravilo veliko škodo. Vprašanje pa je, ali njegovi uspehi niso samo začasni in po velikem delu le navidezni, dočim v globinah vera živi dalje in so v območju notranjega doživljanja, ki se odteguje očem, celo poglablja in preraja. Da bi boljševiško nasilje imelo v verskem po-• gledu med vzhodnimi kristjani bivše Poljske,.ki so združeni z Rimom, take učinke, kakor jih je imelo v nekaterih Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1S49 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 --O-- Kremelj ali Vatikan? (76) "In prav tja smo namenjeni." nadaljuje Tarzan. "Ioda ta strašna, zverina nas bo umorila. Xajn nikakor ni mogoče iti milno, kako naj pridemo v predor," potoži Jannettc. "Vsi ostanite tukaj, ukazuje Tarzan; "jaz pojdem sam naprej k divjemu leopardu in z njim obračunani prav na kratko," "ft»fit»»w»fm»wt»»>w»m»»ft*»«>»n»i»>w<» DA7ADI Poglej na številke poleg naslova in J ITli/jil^Yi imena. Ako ti je naročnina potekla, J obnovi jo in pomagaj listu! ____________________( AMfcRlkANŠRl SLČVfcNEČ Sreda, 20. marca 1940 /-ooo-oo -ooooo-oooooooo-OOOOOOOO^OOOOOOO^ooo^OO^OOOOO^OOH \ 1 The Western Slavonic Association? | "TO OUR YOUTH" CAMPAIGN ? | Ending on December 31,1940 S ? FREE MEDICAL EXAMINATION 5 6 Medical examination fees for any applicant admitted will be re- ? Y funded, providing one month's premium is paid. No medical cxamina- J 6 tion are required for juvenile applicants, excepting in the State of Ohio < X which will be paid by the Supreme Office. (Proposers and lodge of- < 9 ficers must be satisfied that juvenile applicant is in perfect health.) < g COMMISSIONS ; X For new adult applicant accepted, and providing they pay at least ( P six monthly premiums, the following commissions will be paid: \ 5 $1.00 for every new member insured for $ 250.00 < P $2.00 for every new member insured for $ 500.00 J $ $3.00 for every new member insured for $1000.00 < Y $4.00 for every new member insured for $1500.00 | 8 $5.00 for every new member insured for $2000.00 2 $2.00 will be paid for new juveniles insured for $500.00 in the 20-£ Year Payment class and $3.00 for those insured for $1000.00, providing $ they pay at least six monthly premiums. For new juveniles in the 20-$ Year Endowment class, $1.00 will be paid for those insured for $250.00; g $2*00 for $500.00 insurance and $3.00 for $1000.00 insurance, providing P they pay at least six monthly premiums. 6 50c commission will be given for each new juvenile applicant ac- 9 cepted in the ordinary 15c per month class, providing applicant pays at 8 least six monthly premiums. Any juvenile replicant accepted for ordi- Y nary 15c per month insurance before June 30, 1940, who pays not less 5 than 3 month's dues at time of admissjon, will reeive FREE one addi- 9 tional month's dues. (This docs not apply to juveniles insuring in the 6 20-Year Payment and Endowment classes.) § GRAND PRIZES 9 The following seven prizes will be given to adult lodges enrolling 6 the largest number of new adult and juvenile members: 9 First Prize ....................................................$50.00 5 Second Prize ................................................$40.00 2 Third Prize ....................................................$30.00 6 Fourth Prize ................................................$25.00 2 Fifth Prize ....................................................$20.00 $ Sixth Prize ....................................................$15-00 5 Seventh Prize ................................................$10.00 9 A lodge must enroll at least 25 new members before being eligible 5 for above prizes. Enrollment in both adult and juvenile; departments 9 will be counted towards this score. The lodge winning the first prize p will take possession of the Championship Trophy. 5 SPECIAL PRIZES 2 The following five prizes will be given to adult lodges enrolling 9 the greatest number of juvenile members. (This separate set of prizes 2 is in addition to above set, and only juveniles will be counted.) 9 First Prize .....................,.......................$25.00 6 Second Prize ........:.........................................$20.00 2 Third Prize ....................................................$15.00 6 Fourth Prize ................................................$1°00 2 Fifth Prize ....................................................$ 5.00 0 A lodge must enroll at least 25 new juvenile members before being 2 eligibe for above prizes. 2 JUVENILE DELEGATE CREDITS o For each and every new adult or juvenile member secured in this 2 "To Our Youth" Campaign, and providing they pay a total of one 9 year's dues, a credit will be given to any juvenile of the WSA design-6 ated by the proposer. 50 such credits are needed for ajuvenile snem-9 ber to become an official delegate to the Second National Juvenile 6 Convention at Chicago in 1941. \ KVfVfVrtA.IAAArw~>rv r\ Zapadna /v Slovanska % PO DVANAJSTIH LETIH IZ SLOV. NASELBIN p (Nadaljevanje 8 2. strani) 7. jan. Kožuh Ludvik,zdravnika sin Novo mesto 4 leta; 10. jan. Barantin Frančiška 87 let Šmihel. 21. jan. Smuk Terezija 83 let Smolenja vas. 21. jan. Mišjak Ivana 83 let Ee-gerča vas. 24. jan. Pirnar Martin 83 let Brod. 24. jan. Gredenc Franc 72 let Kap, Novo mesto. 25. jan. Mervar Ana 81 let Vel. Škrjanče. V februarju se je smrt od-smučala na Finsko. 12. feb. so pokopali sodnega svetnika Kovača na šmi-helskem pokopališču. Drugače je nastalo kratko premirje v boju med smrtjo in življenjem v naši fari. Tretji pirh je živo rdeč, poln nade in sladkega upa-; rija. ; Na sv. Štefana dan se je I poročila v Ljubljani Matilda > Brodar z Ragovega z Jožetom > Legat, nadzornikom drž;avne > montaže. Na pustno nedeljo > se je poročil najmlajši sin na- > šega me žanr j a Viktor Bele, ? sedaj v Ljubljani pismonoša. ? Isti dan se je odpeljala e Burgarjeva Pavla takoj od c poroke z ženinom, uradnikom i drž železnic proti Celju na i Štajersko. Drugi dan — pust-š ni pondeljek pa je pripeljal 5 Burgarejv John od poročne 5 sv. maše na dom novo gospo-5 dinjo Mervarjevo Malko z Bo- 5 ričevega. 6 Četrti pirh nosi zastavo kri-6 ža. Povsod Boga hoče naša 6 mladina. Na novomeški gimna-o ziji in meščanski šoli, pa tucli 9 v dekl. meščanski šoli v Šmi-? helu so se zganili naši mladci 9 in mladenke. V lepem števi-" lu so vstopili v mednarodno dijaško zvezo, ki ima geslo: 0 Bog, na'rod, domovina. — Za te tri zaklade hoče naša mla- t- dina živeti, delati, in, če bo treba, tudi trpeti, t- Še en pirh, dragi nepozabni rojaki, naj Vam pove, da t- domovina, Vasi domači, sorodniki in prijatelji in znanci -a velikokrat, da dnevno na Vas mislijo, se o Vas pogovarjajo. -a Niso v teh mislih in pogovorih samo sebične želje. N,e, hva-ni ležnost, občudovanje in spo-štovanje Vaših žuljev, Vaše zvestobe in ljubezni do stare ie domovine, do rodnega materiel- nega jezika in posebno še do n- svete vere Vaših očetov in d!e-a_ dov 'budi misli, narekuje po-ej govore in spomine na Vas.dra->ri gi rojaki v novi ameriški domovini. Za velikonoč se bomo vsi skupaj sestali pri ob-v. hajilni mizi, kjer bo Vam in nam dal Kristus Kralj ,svoj poljub miru in tihe sreče božjih otrok. Vstali Zveličar naj Vam 1 vsem napolni s svojo milostjo J Vaše duše, Vaše družine, Va-! še domove! ! Zato! Vesele velikonočne ! praznike Vam želi, dragi ro-| ! jaki, vsa Dolenjska, zlasti še ! svojim ljubim Šmihelčanom in - ! Novomeščanom kliče: > ! Veselo "Alelujo!" Za ure . | skrbi, bolečin in trpljenja pa ] pošilja ta-le recept: • j "Če križ ti tudi svet ponuja, 1 ; poj Tvoje srce "Aleluja!" — a j Ker vse trpljenje bo minilo, l* ! ko Bog nam sam plačilo bo. a ' ] Dopisnik (Spomini iz mojega obiska Amerike.) VESELO IN RADOSTNO VELIKONOČ želi vsem lokalnim uradnikom (cam) in vsemu cenjenemu članstvu Zapadne Slovanske Zveze! Celokupni glavni odbor. RADOSTNE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem gl. uradnikom (cam), kakor tudi celo kupnemu članstvu Zapadne Slovanske Zveze Uredništvo in Uprava. A MOST HAPPY AND JOYOUS EASTER TO YOU AND YOURS * * * WHAT ARE YOU DOING IN THE TO OUR YOUTH CAMPAIGN? Wo have to frankly admit that to date results in the present campaign are "not so hot." The aims and objects of our 1940 Juvenile Year, and enrollment of new juveniles, arc fur below expectations. Perhaps this, is a lull before the storm, and when things do break loose we arc to experience the desired results. At least \Ve hope so., It is a known fact thai, several lodges are making plans for a membership drive to be launched as soon as the officeres and members can be organized for this important work. It is advisable that all our lodges map out plans for activity in the campaign. The terms of the campaign appeared in last'week's official organ and will again appear in the Fraternal Voide next week. Please cut o,ut this block ad and keep for future reference. Make it a regular topic of discussion at every meeting, at home and whenever several member congregate. You will observe that a little effort in behalf of the success of the campaign will bring you profit as well as your lodge; it will be of great benefit to the Association and most of all to the folks you get to join. In years to come your friends- will appreciate the fact that you invited them to join. Our type of insurance, benefits and fraternal service is needed by every man, woman and child in the land. They will be glad to take it if only you Will explain it to all with whom you come in contact. Very few people will come to you and ask to be insured, but you will find that there are hundreds who do not realize that they should be insured until you point it out to them. When you explain the splendid quality of the WSA we are positive they will immediately make up their nlinds that they should become members. Try it, and see! . It is natural that we do everything possible to make firm and everlasting anything that we deem valuable. Certainly your Association is most vital and valuable for you and yours, and the generations to follow. In order to perpetuate this great institution it is necessary that all of us continually strive to swell our ranks with new members. United Comrades' Meeting Not To Be Held This Sunday Since the coming Sunday is Easter, and we believe the children should be at home with the family, the regular meeting which was scheduled to be held is postponed until the following Sunday, March 31. Bear this change in mmd ' and have the children attend/ The dues can be paid to your respective secretary before that time so that they can complete their reports before the first of the month. New applications for membership can likewise be turned in at once. _r\ ZBOGOM "DRUGA STRANKA ne članke glavnih uradnikov v tekoči kampanji za novo članstvo? Ako hočemo biti zares dobri člani in članice, ne moremo ostati brezbrižni na n, njih tako tople pozive, ampak bomo vsak po svojih močeh n delali za napredek, ki je največ v tem, da pridobimo kaj n, novega članstva za naše društvo. Kaj je dobro društvo se le vidi še posebno tedaj, ko pride, bolezen. Naša organizacija k ZSZ v vseh slučajih točno in pravično izplačuje svoje ob- si veznosti, zato je vredno, da za lj tako organizacijo pridobivamo nove člane in članice. p Pri našem društvu so bolni r sledeči: Mary Kostanjšek, s Mary Merhar, katera je pre- č stala težko operacijo in Emil n V inter. Vsem tem želimo da bi n čimprej okrevali. Prijazno se vabi vse članice na redno društveno sejo 20. marca v Copališču na St. < Clair Ave. Na dnevnem redu t bo več prav važnih stvari za rešiti. Torej pridite vse! — Pozdrav! Frances Ponikvar, tajnica -o-- LESTVICA za člane in članice Zapaclne Slovanske Zveze \ v ah I koliko doplačajo člani ali članice Zapadne Slovanske Zveze za list ' "Amerikanski Slovenec", ako želijo istega prejemati dnevno. Ako se član(ica) Zapadne Slo-) vanske Zveze • naroči na dnevnik, da prejema i vsako številko lista "Amerikan-- ski Slovenec", tedaj ima doplačati na leto $4.25, za pol leta $2.15. Družinam, 0 pri katerih spada več članov k Zapadni Slovanski Zvezi, to se 5"\pravj Člani ene in iste družine, II ki so: oče, mati, sinovi in hčere. ^ (Poročeni sinovi ali hčere se ne 0 štejejo, taki tvorijo družine sa-3' me zase). Za vse take članc(ice) v eni družini Uprava "Amer. l" Slovenca" dovoljuje, da se taka 0 družina naroči skupno na dnev-nik in Uprava lista da za vsa-k6ga takega člana (ico) letno i- kredita 75c. Vsem takim članom e- (icam) se na tO tednik Glasilo je ustavi in se vsej družini pošilja ii- dnevnik po 1 izvod. Take dru-e- žine potem doplačajo za dnevnik d,- kakor sledi: Dopisi lokalnih društev Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. * Velik dogodek je za celo družino, kadar opustite telefonsko zvezo z drugo stranko in dobite svojo neodvisno zvezo. Kajti tedaj dobite vso udobnost in zasebnost zveze, ki je popolnoma vaša, kadar jo želite. Nikakega čakanja več na 'drugo stranko', da ta konča svoj klic. In prijateljem, ki vas pokličejo, ni potreba več čakati, ko druge družine uporabljajo linijo. Prednost zasebne telefonsko linije stane neznatno več in nič se ne računa za izvedbo izpremembe. Zakaj bi ne poklicali telefonskega poslovnega urada in jo naročili in Chicago, call OFFicial 9100 »ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY FRANK PAULICH, D.D.S., M.D.S. ZOBOZDRAVNIK Dentist-Orthodontist (izravnava sobe) 2125 So. 52nd Avenue CICERO, ILL. Tel. Cicero 610 — in — Marshall Field Annex 25 E Washington Street CHICAGO, ILL. Tel. Central 0904 URE: V Cicero vsak dan, izvzem-ši sred, od 9. zjut. do 8 zveč. Ob nedeljah po dogovoru. — V chica-škem uradu vsako sredo. Lestvica: ^ 1 član v družini doplača letno i $4.25, za pol leta $2.15; t 2 člani v družini, doplača let- c no $3.50, za pol leta $1.75 ; t 3 člani v družini, doplača letno $2.75, za pol leta $1.40; } 4 člani v družini, doplača let- ( no $2.00, za pol leta $1.00; , 5 članov v družini, doplača , letno $1.25, za pol leta 65c; 3 6 članov v družini, doplača ] letno 50c, za pol leta 25e. I < Več kot 6 članom v eni družini ] se kredit pri dnevniku ne dovo- , ljuje. Pri kreditiranju naročnine pridejo v poštev samo člani od-rastlega oddelka. Člani mladinskega oddelka za Glasilo ne plačujejo in ga ne prejemajo, torej niso upravičeni do kredita pri naročnini. "A Bigger and Better Juvenile Department — The Future of Our Association." DENARNE i POŠILJATVE i t < » se še dostavljajo v Jugoslavijo in J ! Italijo. Prosimo pa pošiljatelje , [ nakazil za stari kraj, da pošiljajo ] i v takih svotah, kakor tu navede- ( | ne, namreč v ravnih svotah po ] i sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 ( \ dinarjih. To radi praktičnosti iz- | ' plačil. ; I Kdor želi poslati pošiljatev po- ( i tom kabla (brzojavu), lahko sto- j [ ri po znižani ceni za $1.00, kar je i > treba namreč dodati k cenam za j ! gotove svote dinarjev. (Ta zniža- i - > na cena za kabeliranje velja le ] . 1 za Jugoslavijo.) , ' Naše cene so zdaj: , 1 ! JUGOSLOVANSKI J J DINARJI: ! I Za $ 2.40................. 100 Din J ' Za $ 4,60..........v...... 200 Din . C i Za $ 6.70................. 300 Din | 2 \ Za $ 8.80................. 400 Din i ■ > Za $10.50-------------- 500 Din ! | Za $20.5.0.................J00.0 Din < ' > Za $40.00.,................2000 Din J e ; ITALIJANSKE ! - , LIRE: ) ; Za $ 3.05.............. 50 Lir ' . ! Za $ 5.90................ 100 Lir ■ " ! Za $ 11.50................ 200 Lir ; a i Za $ 17.00.............. 300 Lir < \ Za $ 28.00................ 500 Lir J t- ; — j 0 i Nakazovati pošiljatve, da bi se < ' izplačale v ameriških dolarjih J " ! zdaj ni mogoče, o ! Vse pošiljatve naslovite na: ] a ; JOHN JERICH l~ > 1849 West Cermak Road, k 1 CHICAGO, ILL. i Zveza DENVER, COLORADO j \ Naslov in imenik glavnih uradnikov ! UPRAVNI ODBOR: j t Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. J | Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Wil- , » liams St., Denver, Colo. J [ 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111. , | Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. | [ Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. [ Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. ] ! NADZORNI ODBOR: j | Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. < » 2. nadzornik: Miko Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111. J ! 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. | POROTNI ODBOR: I I Predsednik: Frank Glach, 1096 E. 77th St., Cleveland, Ohio. J | 2. porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. « I 3. porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah. J 1 4. porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo. J j 5. porotnik: Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walsenburg, Colo. URADNO GLASILO: J ! "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, III | ------: i Vse denarne nakaznice in vse uradne reci naj se pošiljajo na glav- j [ nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro- , ' šnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi j j bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. i i Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- ( | gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. i \ Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- , [ štva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede < i ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila ( | in potrebne listine. < ! SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! < ^...................................mmme! IZ URADA DRUŠTVA , SV. KATARINE ŠT. 29, ZSZ. Cleveland, O. Ker se bliža veselica i'ede-1'ncije tukajšnjih društev ZSZ, Pri kateri bo seveda delovalo ; tudi naše društvo,zato je med članicami vse nekam oživelo. Posebno deklice mladinskega oddelka se pripravljajo in Pridno vežbajo v drill teamu, kajti njih naloga bo pokazati kaj znajo. — Kakor je že bilo poročano, se veselica vrši v Delavskem domu na Waterloo dine 6. aprila. Ob tej priliki J-'o navzoč med nami tudi glav- ni predsednik ZSZ sobrat Leo Jurjovec in II. glavni nadzor' nik ZSZ sobrat M. Popovich ter še več drugih častnih gostov. Bolj redke so prireditve, ki bi se dale primerjati z ravno zgoraj omenjeno, ker ta veselica ne bo samo navadna plesna zabava, ampak bo zraven tudi prav lep program, med katerim se bodo tudi videle i slike krasne gorate Colorado, v kateri državi se je vršila le-. ta 1937 konvencija naše orga-i nizacije. Začetek veselice !bo t točno ob 7 uri zvečer. Vstop-, n in a 'bo 30c. i Naznanjeno naj bo člani- - cam, da bo morala vsaka vze-/ ti eno vstopnico, ker tako je j bilo sklenjeno na redni seji. i — Drage sestre, ali kaj bere- - te v našem glasilu vspodbud? (Dalje) • ' Škoda samo, da jih nismo ameriški Slovenci dobili preje v A-meriko in še več. Škoda tudi, da si ni še več slovenskih župnij ustanovilo slovenske farne šole in dobilo teh sester za poduk > mladine. " Obiskal sem Mrs. Blaj, to j marljivo narodno delavko, ki tako pridno dopisuje v "Amer. | Slovenca" in dela tako požrtvo- ^ valno za napredek slovenske na- . selbine v Chicago. Mr. Math. _ Kremesec, Mr. Šonta, Mr. Ra- ; čič, Mr. Trinko, Mr. Bogolin, so . bile tudi družine, katere sem ^ obiskal. Zelo vesel sem bil pa svidenja z Mr. Mladičem, možem poštenjakom, katerega sem) vsekdar spoštoval in visoko cenil. V vseh težkih urah mi je stal zvesto ob strani in mi pomagal. Kako z navdušenjem je vzel v roke celo popotno palico in šel po slovenskih naselbinah razširjat katoliški tisk. Kako srečnega sem se zato počutil, ko sem bil v njegovi dobri družinici na večerji in smo se spominjali "starih časov" in starega našega skupnega dela za napredek župnije in slovenskega naroda v A-meriki. S svojim humorjem, s svojo prirojeno mu šaljivostjo, je znal marsikaj lepega povedati. Naj ga ljubi Bog ohrani zdravega in čilega še mnoga leta. Prahove, Turšičeve, Kavčičeve, Darovčeve, Kušarjeve, Dularje-ve družine tudi nisem smel prezreti. Mrs. Dular je bila zvesta farna delavka, kateri sem dolžan veliko hvaležnost za marsikatero pomoč pri fari. Vsikdar je bila pripravljena pomagati pri vseh prireditvah, četudi je imela do-• ma veliko dela s številno svojo družino. 1 Mr. Leo Jurjevec je pač mož na mestu, mož dela, ki je vedno mislil in delal za napredek naselbine. Sedaj vodi kot predsednik skupaj z Mr. Petrovčičem pisarno Stavbenega in posojilnega zavoda, ki se je iz basementa cerkve preselil v svojo lastno pisarno na Cermak Rd. Vesel sem ail, ko sem ga srečal še tako mla-deniško čilega in krepkega. G. Gregorič, pijonir slovenske naselbine v Chicagi, začetnik in dolgoletni trustee slovenske cerkve, je bil vesel, ko sem ga obiskal, in nič manj nisem »bil vesel jaz, ko sem ga videl. Saj je njegovo ime tako ozko povezano z vsem delom pri župniji sv. Štefana, bodisi na cerkvenem ali društvenem polju. Njegovi dve hčeri M,ary in Katy sta šli obe v prezgodnji grob na en dan. Spominjal sem se ju, ko sem v cerkvi za vrati videl angela s.kro-pilniicom, katera je vsaka po enega kupila v spomin sebi ir svoji družini. ' Obiskal sem tudi predsednika SNPJ. Govorila sva o raznih stvareh. V teh težkih časih, v katerih je danes slovenski narod, je nujno potrebno, da opuste na nasprotni strani vse napadanje na versko prepričanje ameriških Slovencev, saj je toliko drugega, bolj potrebnega in bolj koristnega dela. Spoštujmo drug drugega, spoštujmo prepričanje drugega, pa bo skupno delo v narodnih stvareh popolnoma lahko in mogoče. V Ameriki, kjer narod tako hitro tone v. amerikanizaciji, je gotovo zločin na narodu vsako delo, ki ga deli in loči, kar razkraja duhove. Veliko bojev sem imel z časopisjem na Lawndale Ave. radi vere. Toda eno mi morajo priznati vsi, da mi je šlo vsikdar samo za načela in nikdar za osebnosti in kot duhovnik bi ne bil izpolnil svoje dolžnosti, ko bi kot časnikar vsikdar ne bil branil vere svojega naroda. Pri gosp. Cajnkarju sem našel razumevanje za načrte narodnega dela med ameriškimi Slovenci in upam, da bo tudi v prihodnje v dejanju pokazal, da je tako velik v svoji ljubezni do svojega naroda, da bo upli-val na svoj krog v tem smislu in omogočil skupen nastop vseh Slovencev, ako bo mogoče res začeti kako večjo narodno akcijo med ameriškimi Slovenci. Gotovo je tudi zločin na slovanskem narodu, kdor danes razširja med Slovani rdečo in-ternacionalo, ko radi nje tako trpe zlasti slovenski narodi in katerim bo za stoletja naprej v ^ bodočnosti uničil vsak napredek in potisnil nas vse slovanske narode v strašno sužnOst. Vse, kar se danes godi, ali nisem napovedoval vsega tega v svojih listih že pred tridesetimi leti, ko sem se boril proti tej grdi in nesrečni 1 zmoti inter nacionalizma'! Dva mogočna nacionalizma ko-ljeta Slovane in prelivata slovansko kri, naj v teh časih mi Slovenci oznanjamo internacio-nalo? "Prosvcta" je v preteklosti glede tega veliko grešila, a je danes, hvala Bogu, opustila, saj navidez nizki židovski protislo-vanski komunizem. Toda, zakaj bi ne postala narodna? Zakaj bi danes v teh strahotnih časih ne opustila sramotne gonje proti veri? Saj morajo vsi v nasprotnem taboru priznati, da je med velikim delom ameriških Slovencev vera že tako globoko ukoreninjena, da jo bodo branili ne samo v svojem časopisju, temveč če treba tudi v dejanju! Slovenski narod je zmagoval več kot tisoč let v vseh mnogih svojih težkih preizkušnjah vsikdar sa-| mo s pomočjo in na podlagi vere. 1 (Dalje prih.) ' ^"n vaSl rr^v. .v^vir/^n '-r^v r/*. '.r^M -j.va / .: f&ran 1 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 20. marca 1010 ESETI BRAT Pisano polje Spisal Jos. Jurčič IZVIREN ROMAN Posebno priznanje Akademsko Mozartovo združenje (Akademische Mozart-gemeinde) na Dunaja je v dogovoru z Državno glasbene zbor nico (Reichsmusikkam-m$r) v Berlinu potom predsednika Henrika Damiseha imenovalo Draga M. Sij an cd v Ljubljani za voditelja svetovnih Mozartovih proslav ki bodo v Jugoslaviji leta 1941 ob priliki 150 letnice Mozartove smrti. ni več star kot 61 let. Železničarji Dr. Tomiča cenijo kot skrajno požrtvovalnega zdravnika, ki se nikoli ni bal največjih naporov, da je pomagal bolnikom. Kljub svoji starosti je bil vselej vedno na mestu, kadar so potreboval) njegove pomoči. Ko so se kopičili temni obla* ki tudi nad Jugoslavijo,je prišlo do nekega sporazuma med £rbi in Hrvati. Vesel pojav. Sicer se Slovenci pritožujejo, Hrvati pa so nekaj dobili, in \ee je vreden sporazum. Pa se pojavlja zdaj odpor zoper Mačka. Dr. Pavelič je pač v Rimu, in Rim je od nekdaj znal mešati. Zdaj so Hrvatje vtaknili te — laške Hrvate v špehkamro. Slabo je, ampak dobro, ker vsaj Srbov ne bodo preklinjali. Vigredi se vrnejo lastavice, kar je veselo, ampak lahko pridejo vigredi tudi krokarji nad Jugoslavijo, nad Cehi in Poljaki so že. * Vidim, da strokovnjak razpravlja o borbi na Mannerhei-movi liniji. Ne gre za napad, gre le za borbo. Pravi, da so utrdbe naravnost strahovite, glokobo segajo v zemljo, zidovi do tri metre debeli. Ako zadene najtežja krogla, odleti kakor kaplja od kamna. Rusi so uspeli le tako, da so s kroglami razruvali zemljo o-koli zidovja utrdbe, da se je končno • zidovje nagnilo, in Finci niso mogli več streljati. Gre le za vojaško ocenitev borbe, in po tem opisu izgleda, cla tudi sedanji "Rusi" nimajo le s špago zvezanih čevljev. Ako od utrdbe odleti vsaka krogla, in je treba zemljo s kroglami podminirati, mora rusko vojaštvo poleg špag še marsikaj imeti. Men- j da je "Trud" dregnil Angleže in Francoze pod nos,ko jih je vprašal, koliko ,u)tjrd,b so oni že zavzeli na nemški fronti! Se 1. 1914 se je postavila vojaška godba na višino, zaigrala in napad se je pričel. Tako v Galiciji tedaj, kakor mi je pravil eden, ki je bil sam poleg. Seve je bilo kla-verno za muzikante in za napadalce. Danes je tako, da kanonska težka krogla odleti. Treba je počakati, ako bodo kanoni še grmeli. * Rumuni se tresejo ko šiba na vodi, ali pa se trkajo na junaška (?) p r s a, kakor pač vreme pokaže. Tiste dni so jim Besarabijo dali, če bi se bili tudi s silo branili. Anglež je imel besedo, in Rusije m bilo. Besarabijo pa so si prej Rusi pridobili od Turkov po hudi borbi. Od 1. 1812 je bila Besarabija ruska. Res da je prebivalstvo mešano, ampak NA PRODAJ JE dvonadstropna zidana hiša s štirimi renti in v ozadju še pet-sobna lesena hiša. V dobrem stanju. Cena nizka. Naslov: 2043 W. 22nd Place, Chicago. Vprašajte osebno ali pa telefonirajte samo ob večerih Canal 2944. Gospodinje v Jolietu! Točasno vodim veliko razprodajo KOKOŠI '' Ko so es stari in mladi na to prošnjo, ki se po Krjavljevi misli že sama ob sebi lahko razume, — glasno zasmejali, postane malo srdit in za dlako je manjkalo, da ni debelo po tleh pljunil in obrnil se. Ali srditost ga naglo neha, ko vidi, da je grajski gospod vzel prazno kupo in jo do vrha natočil. Poželjivo zvrne pijačo v se do zadnje kaplje, odpre potem usta in z nekim ne-popisljivim glasom na znanje da, kako slasten požirek je bil to. "Bog vam daj zdravje, da bi šele čez dolgo časa pomrli. Dobro je bilo, tri ure pred smrtjo bi tako pil." "No, zdaj pa povedi nadalje, kakšne živali si videl?" vpraša Vencelj. "Kdo je dejal, da so živali? Zveri so, zveri pravim! Ne vem, če so sloni ali so levi ali kakova druga divja teleta. To pa vem, da medvedje niso ni volčje ne, še lisice ne!" odgovori Krjavelj. "Naj bodo pa zveri, samo povedi, kakšne so." "I, kakšne! Štirinogate, rogate, kosmate, tolike kakor koze, pa vendar niso koze. Repa nimajo, pa vendar ne vem; zdi se mi, da repa nisem videl. Divji sta pa, saj sta tako dirjali čez goščo ko svetega Elija voz po oblakih, ko sem malo zateptal nad njima. Pa sta vendar tudi malo krotki, zakaj precej potlej sem ju videl vrh hriba. Zato bi jaz dejal, da puške vzamete pa ustrelite kleka divjega. Ko bi mesa ne hoteli jesti, i nu, jaz bi ga prav rad vzel in za zimo posušil." "Ali je pa tudi res, kar praviš. Ali niso bile kake domače koze?" vpraša gospodar. "Ne, kozi pa že nista bili. Saj ju je tudi Obrščak videl, kako sta gli mimo njegovega kozolca davi ob petih, potlej Matev-žek ju je pod Obrhkom srečal in deseti brat ju je tudi ogledoval. Martinek je trdil, da sta divji kozi, ki iz hribov prihajata. Jaz pa pravim, da ni res, zakaj o divjih kozah nisem slišal nikjer, še tačas ne, ko sem bil pomorski vojak. Druga zver je S skednja je padel Močno se je potolkel pri padcu s skednja delavec Franc Ulčar iz Rečice pri Bledu. Zaradi poškodb so. ga spravili v ljubljansko bolnico. Vsako leto več pitna Statistika mestne plinarne v Celju izkazuje, da so v preteklem letu naredili iz 708.1 tone plinskega premoga 233.-837 kubičnih metrov plina, kar je 39% več kot leto poprej. Porabili so 245.1 1 koksa-. 42.6 'V. / več kot leta 1938 in 37.8% katrana. Število konzumentov se je lani zvišalo na 528, dočim jih je bilo leta 1938 501. Kaznovana, ker je hodila v moški obleki Subotiška policija je nedavno kaznovala neko lepo 17 letno dekle na 500 din globe ali 10 dni zapora, ker je hodila po mestu oblečena v moško obleko. -o- Z lopato Posestnikov sin Franc Trobec je bil neke nedelje v gostilni Anton Koširja v Črnem vrhu. Ko je že pozno ponoči stopil iz gostilne pred vežna vrata, ga je zadel na glavo silen udarec, da se je zvrnil nezavesten v sneg. Udaril ga je z lopato Leopold Iglič, ki je še na tleh ležečemu in nezavestnemu, primazal nekaj težkih udarcev. Trobčev brat Jože je hotel Antonu na pomoč, pa je Iglič še njega oplazil z ročajem preko rame. Trobca so prinesli v gostilno, kjer se do j utira ni zavedel. Iglič se izgovarja, da je Trobca napadel zaradi starih računov, a.bo moral pred sodnike na Vrhniko. NAROČNIKI, k« obnove v tej kampanji celoletno naročnino, dobe brez^lačnp krasen zgodovinski zemljevid z 32. strani. Obsodba Na tri leta r o b i j e je bil pred mariborskim velikim senatom okrožnega sodišča obsojen 31 letni zidar Franc Stepinšek, ki je že lani meseca avgusta v zamušanskem gozdu napadel sedaj že pokojnega posestnika Jakoba Vesenjaka ter mu s silo vzel iz • listnice vso gotovino 1200 dinarjev. Za zdravnika so se potegnili Železničarji v Cupriji, so se enoglasno potegnili za zdravnika Dr. Tomiča, katerega je uprava železniškega bolniškega sklada,,, odpustila z motivacijo, da je. že 69 let star in da ne more več po predpisih o-pravljati svoje službe. Železničarji so postavili bolniški blagajni xahtevo, da zdravnika takoj zopet sprejme v službo in dve priči sta potrdili, da Stotnik in zdravnik sta dejala, da naj bi šli malo pogledat. "Divje koze pridejo večkrat spomladi ali jeseni. Pred dvema letoma sem eno jaz ubil. Ni jih težko zalesti, ker so večidel mladiči, ki se v dolino upajo," rekel je gospodar, "Halo! Le po orodje. Saj imamo dva mlada junaka, ki imata urne roke in dobre oči. Posebno vi, Marijan, poznate vse kote po hosti. Vi nas boste razstavili." "Danes se mi nič kaj ne ljubi," odgovori Marijan. "Ohe! Ali vas ni sr^m take besede!" vpije stotnik. Ko sem bil jaz v vaših letih, ljubilo se mi je vse. Nobena noč ni bila tako temna in nobena deklica taka, da ji ne bi bil kadet Grašič znan — gospodični tu mi bosta že dovolili, da se malo pohvalim." "Če gredo vsi dragi," dejal je Marijan ter nekako s strani pogledal Lovreta, "grem tudi jaz." "Saj bodo še gospod fajmošter šli z nami," pravi gospod Vencelj. Naznanilo in zahvala Potrtega srca, vendar vdani v voljo in sklepe Vsemogočnega naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena soproga in mati (ROJENA LENARŠIČ) po dolgotrajni mučni bolezni zatisnila svoje trudne oči v soboto ?.. marca, v starosti skoro 63 let. — Pokojna je bila rojena v vasi Bevke pri Vrhniki dne 14. julija 1. 1877 in je prišla v Ameriko leta 1920. Tukaj zapušča moža, sina, Hčer, v Waukeganu brata in dva bratranca, v Clevelandu brata in dva bratranca, na Pullmanu bratranca, v San Francisco, Calif, dva bratranca in sestrično in v starem kraju mater, ki je stara že 91 let, ter dva brata. Tem potom se najiskrenejše zahvaljujemo našemu g. župniku, Rev. Al. Medicu, za vse obiske v bolezni in ob zadnji uri, kakor tudi za vso tolažbo ob smrti drage pokojne in za lepe obrede. — Nadalje lepa hvala društvenicam Krščanskih žena in mater in društvenicam Marije Č. Spočetja, ki so prišle molit k pokojni in ji tako lepo izkazale zadnjo čast. — Prav lepa hvala tudi čč. sestram, ki so tudi prišle molit k pokojni in vsem številnim sorodnikom, prijateljem in rojakom, ki so pokojno obiskali, ko je ležala na mrtvaškem odru. — Prisrčna hvala vsem, ki so darovali toliko sv. maš in ki so poklonili krasne vence, kakor tudi vsem, ki so se udeležili sv. maše in njenega pogreba v tako velikem številu. Preveč bi bilo imen, če bi hoteli vsakega posebej omeniti in lahko bi katerega pomotoma izpustili, kar bi pa ne bilo prav. Zato vsem skupaj še enkrat najlepša hvala in Bog plačaj. Ti pa draga pokojna, počivaj v božjem miru in večna luč ti naj sveti. Mi se te pa bomo spominjali vsak dan vse dotlej, da se zopet enkrat ne združimo, saj križ nam sveti govori, da zopet vidimo se nad zvezdami! Žalujoči ostali: MATT, soprog; VICTOR, sin; MARY, hči; MARY, roj. Klemene, snaha; vnuk in vnukinja. So. Cliicafio, 111., 18. marca 1940. Lanske tehtajo od 5 do 7 funtov, letošnje (spring chickens) pa po 2 in pol funta. — Se vam vljudno priporočam. ROSIE MOŽINA, 1125 No. Center St. Tel. 2-567S JOLIET, ILL. ^00000000&000000 OO O000000000000000000000000-0-. jj NABAVITE SI ZA POMLAD — NOVO OBLEKO X Vsak moški ali ženska, ki si želi .za pomladansko sezono preskrbeti 5 novo obleko, bo v tem oziru na najbolj zadovoljiv način postrežen 5 pri nas. 5 ako si PRI nas nabavite svojo obleko, vam bo 5 ta narejena po meri ter se garantira, da vam bo £ PRISTOJALA. g Kdor želi, lahko plačuje obleko na obroke. Mali prvi obrok, pre- 5 ostanek v desetih tednih s prav majhnimi naknadnimi stroški. ? Sprejemamo tudi stare obleke v popravilo in čiščenje. 5 Z geslom "SVOJI K SVOJIM" se vsem cenjenim rojakom vljudno 5 priporočam. t JOHN PICHMAN I 1810 W. Cermak Rd„ Tel. Canal 4933 Chicago, 111 Dr. Frank T. Grill Z DR A V NIK IN KIR URG, ordinira na 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. Stanuje na 1818 W. Cermak Rd. Tel. v uradu CANAL 4955 — na stanovanju CANAL 6027 »zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS "Meni se ne spodobi morilnega orodja nositi okrog," odgovori stari mož. "Bog je živali zato ustvaril, da so človeku na korist. Zato je vsak sme za potrebo pobijati. Ko bi jaz bolj sveto pismo iz glave znal in življenje svetnikov, dokazal bi vam, gospod fajmošter, da so dostikrat sveti možje morilno orožje nosili. / Sveti Hubert, sveti Florijan, sveti Jurij in vedi-gabog kako se jim še pravi," reče stotnik. "Oni so imeli drug poklic in jaz imam drugega," odgovori fajmošter ter vstane. Gospodar je bil med tem več pušk prinesel, in ko si je vsak eno izbral, vzel je po ponudbi še Zmuzne eno dolgocevko, dasi-ravno se je videlo že na tem, kako jo je pravi: "Gospod grajski! Ko bi kaj smol-imel. Fajmošter se poslovi. Zdaj Krjavelj za korak naprej stopi in pravi: "Gospod grajski! Ko bi kaj smol-njaka za kolo potrebovali, zdaj imam prav dobrega. Tak je ko olje, kakor lane-no olje; ni zgoščen niti ne voden. In vam ga dam prav po ceni, zato ko ste vi, krajcar bom odmeknil pri dveh funtih." "Le k hlapcu pojdi za take reči. — Tukaj imaš za pot." In petica zgine v Krjavljevem žepu. "Gospod grajski! Ko bi jaz smel ono posekano javorjevo hlod, ki v Kavki leži, domu vzeti? Vidite, žlica se mi je strla, nimam s čim jesti, rad bi si drugo zclol-bel." "Žlice ne boš iz cele goli delal! Le pojdi doli k Urši, pa naj ti da eno žlico." "Bog vam daj zdravje! Pa gospod grajski, ko bi smel- jaz svojo molzavo kozo po vaši senožeti ob gozdeku včasi malo popasti; zdaj mi še latvice mleka ne da, ki nima dobre poklaje." "Po senožeti bomo kosili. Pasel boš jeseni ! Le pojdi, zdaj si že opravil." "Gospod grajski, ko bi--" "Le pojdi, le pojdi! Zdaj ne utegnemo." S tem mu je gospodar prestrigel celo red prošenj, ki si je je bil Krjavelj nami-slil govoriti. Zato je po stopnicah gre-doč godrnjal nad vražjo gospodo, ki je tako skoporita, da še ene koze ne pusti napasti in ne da ene javorjeve goli, katera bi se dobro prodala, in še celo človeku ne privošči, da bi vse izgovoril. In ko je med-potoma to premišljal, vzkliknil je: "O, Kr-javlje! O ti sam zlodej ti, o ti živi nepridiprav ti! Zakaj si govoril o javorjevi hlodi? Ko bi bil jezik za zobmi držal, kaj bi je ne bil lahko skrivaj pofulil in unesel in ukradel? Kaj bi bil kdo vedel ka-li? Nihče bi ne bil vedel, da si jo ti! Še deseti brat ne bi bil vedel! Saj pravim, moja pamet je taka ko moje koze rep. Zmerom je zadaj, če se prav koza trikrat obrne. Ti nepridiprav ti!" Pobitega srca je bil Krjavelj zaradi javorjeve goli tako dolgo, dokler ni petice zapil pri Obrščaku, kjer je našel tudi strica Dolfa, kateri se je s svojim bratom Benjaminom tako malo razumel, da je na njegovega godu dan rajši v krčmi kakor doma vezoval se. (Dalje prihj Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje. TO IN ONO IZ DOMOVINE J. M. Triuik tam doli je vsak, kakršna je pač vlada. Bobruža je romunska, ker jo imajo Rumuni, ko bi jo imeli Bolgari, bi bila bolgarska,in tako še marsikje. Prav v zadnji štev. Nat. Geographic Magazina pa vidni vsaj tam ob izlivu Donave: "Valcov (Vilice, .ker se Donava razdeli) has some 8000 inhabitants. The majority are Lipovans (Lipniki. . od lipe . . ) the reminder be- j; ing orthodox Russians (oboji so pristni Rusi — pa je treba — deliti!!) a few Rumanian officials (tu imate rumunsko Besarabijo) and some few Jewish families." Nemec, Mažar in tudi Ru-munec hoče imeti vso deželo, če je tam le par Nemcev, Ma-žarov, Rumuncev,in enako tudi Lah, Slovan ne šteje. Tako so tudi Amerikanci sodili, ko so bili na Koroškem, in že po 20 letih do sto tisoč Slovencev niti ne Štejejo vec. Naš Prešeren je rekel: "Največ sveta otrokom sliši Slave" in pogostoma se baha-mo, da nas je kot listja trave. . .ampak nič ne štejemo, ker ni dosti soli v slovanskih bučah. -o- ADOLF HITTLER IMA TEŽAVE Ženeva, Švica. — Neki judovski list, ki izhaja v Curihu,poroča o težavah,ki so nepredvideno zadele nekega 70 letnega Juda, in sicer zaradi njegovega imena ;piše se namreč Adolf Hittler. Mož je doma iz Litvenije, a ga je vojna zajela na Poljskem, ko je tam obiskal sorodnike. Zdaj se želi vrniti domov, a ne more dobiti potnega lista, ker je njegovo ime tako zelo podobno Fiihrer-jevemu. Nazi j i se boje, tla bi se to ime na potnem listu utegnilo smatrati kot žalivka za Hitlerja.. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na YVGES postaji, I860 kilocycles. Zveze s starim krajem! Zveze z našim starim krajem še vedno razmeroma dobro funkcionirajo. Kako dolgo bo pri tem ostalo, se ne ve. Ako imate kak važen posel, ja v vašo korist, da ga čim prej izvršite. Ako rabite pomoči, vam je naš urad s svojimi 20-letnimi izkušnjami v staro-krajskih poslih drage volje na uslugo. Tudi denar se še vedno tja lahko pošlje. ZNIŽANE CENE DENARNIH POŠILK Za Din Za Lir $ 2.40............ 100 $ 5.90............ 100 4.60............ 200 11.50............ 200 6.70............ 300 17.00............ 300 10.50.........1.. 500 28.00............ 500 20.50............1000 55.00............1000 40.00............2000 108.00............2000 Pri višjih zneskih sorazmeren popust. — Dolarji se sedaj ne izplačujejo v starem kraju. — Pošiljamo tudi brzojavno. — Cene so podvržene spremembi gori ali doli. V vseh starokrajskih zadevah se vselej obrnite na: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd Street, New York, N. Y.