Osnova pravil društva v pomoč učiteljev in učiteljic, dalje učiteljskih vdov in sirot na Kranjskem. I. Sedež iu naiucii društvu. § 1. Društvo v pomoč učiteljev in uciteljic, učiteljskih vdov in sirot na Kranjskem iina svoj sedež v Ljubljani; namen mu je d voji : «) a 1 i z a g o t o v 1 j a s v o j i m d r u š tv e ni ko m v ž i v 1 j e nj i prevžitnino (r e n t o), b) ali jamči učiteljskim vdovam in sirotam za vsako leto pokojnino, oziroma vzgojnino. § 2. Ta prevžitnina in pokojnina, oziroma vzgojnina se ne prišteva v to, kar dotičnim gre po postavi. II. Člani in dobrotniki. § 3. Vsak na javni ljudski šoli na Kranjskeni nameščeni učitelj ali podučitelj, istotako vsaka učiteljica ali podučiteIjica more biti ud temu društvu. § 4. K društvu se pristopa pri društ- venem odboru. Kdor pristopi pismeno, to naznani in predloži zdravniško spričalo. Od- bor potem določi, ali se ponudnik vzprejrae ali ne ter ni obvezan povedati, zakaj se ponudnik ne vzprejme. § 5. Kdor izstopi iz društva, izgubi vse pravice do njega pridobljene. Izstopa pa: a) kdor se pisuieno oglaša; b) kdor ne vplačuje doneskov v obrokih po pravilih določenih; c) kdor prostovoljno izstopi od učiteljstva; d) kdor se zarad hudodelstva iz učiteljstva izloči; e) učiteljica, kadar se omoži, tudi ako ostane pri učiteljstvu; f) kdor se preseli v drugo kronovino avstro-ogerske države, akoravno ostane pri učiteljstvu. c, d ni povračila pod e in f znesek brez obresti Pod a, b, s e v p 1 a č a n i p o v r a č u j e. § 6. Dobrotnikom tega društva se prišteva, kdor društvu vsako leto ali jedenkrat za vselej poljubno kaj daruje, a vender ni Ijudski učitelj. III. Vplaeeranjc. § 7. Vsak ud brez razločka spola plača 2 gld. vzprej emnine in naznani, ali pristopa zase ali z obiteljo k društvu. Kdor pristopa le za svojo osobo in zahteva le prevžitnino v življenji, plača tolikrat po polgoldinaiji, kolikor let je star, kdor pa z obiteljo pristopi, plača tolikrat po goldinarji, kolikor let je dovršil. Za vplačevanje se dovoli doba dveh let, tudi se more na mesec vplačevati. § 8. Razen tega pa plačujejo neoženjeni udje po tri gld., oženjeni po šest gld. letnine. Ako hoče neoženjeni učitelj veljati za oženjenega in pravice do društva v tem oziru pridobiti, mora nedostatek pristopn i n e doplačati in odsihmal letnino kot oženjen ud plačevati, sicer velja za neoženjenega. Oženjeni, nad 50 let stari, se ne vzprejemajo več. § 9. Letnina se vplačuje za tekoča leta do konca mal. travna; kdor ne plača do 2. mal. srpana izgubi pravico do društva. IV. Pokojnina, Tzgojnina in prevžitnina. § 10. Udje društva imajo pravico do prevžitnine v življenji za svojo osobo, ali pa pravico do pokojnine in vzgojnine za svojo obitelj. a) V d o v e morejo dobivati 120 gld, letne pokojnine, sirote vsaka za se četrtino tega, kar dobe vdove, sirote po očetu in materi dvojno vzgojnino do dovršenega 18. leta. b) neoženjeni ueitelji ali vdovci, ki nimajo otrok do vzgojnine upravičenih in učiteljice pa morejo dobivati po 30 gld. 1 etne prevžitnine v življenji. § 11. Po dveletni preizkušnji imajovdove in sirote društvenikov do vštetega 5. leta od časa pristopa za slučaj smrti soproga oziroma očeta že pravico do 20 gld. pokojnine, oziroma do jedne šestine cele ali dvojne vzgojnine, nadalje vsako ,,začeto" petletje pa zopet pravico do 2 0 gld. pokojnine, ozironia do jedne šestine cele ali dvojne vzgojnine, tako da ima vdova ali sirota tistega uda, ki je 25 letrednoin brez dolga vplačeval, pravico do 120 gld. pokojnine, oziroma do 30 a 1 i (i 0 g 1 d. v z g o j n i n e; 1 e t i p r e i zkušnje gre tukaj vštevati. Neoženjenim učiteljem in učiteljicam pa prirašča takoj prvo 1 e t o p o p r i s t o p u p r e v ž i t n i n a v s a k o leto za 1 gld., tako da po dovršencm 3 0. letu vplačevanja, ako so bili upokojeni, dobe pravico do 3 0 gld. prevžitnine. § 12. Vsi učitelji in učiteljice pa nehajo z vplaeevanjem po dovršenem 30. letu vplačevanja, a ostanejo jim vse pravice do društva zase in z a obi te 1 j, ako so v p 1 ačevali letnino in nimajo kacega druzega dolga pri društvu. Za dobo vplačevanja, oziroma oproščenja se jemlje društveno leto. § 13.Upokoj eni neoženjeni učitelji in njim jednaki vdovci in učiteljice morejo sicer za čas upokoj enja zahtevati prevžitninozasvojo osebo, a t a s e j i m o d m e r i p o 1 e t i h v p l a č evanja, vender letnine več ne plačujejo. Vpokojeni oženjeni učitelji pa nimajo pravice do prevžitnine § 10.6. § 14. Oženjeni učitelji, sedanji društveniki,obdrže vse pravicedosihmal pridoblj ene, vender dobe njih vdove in sirote, ako že 25 let v p 1 a č u j e j o a 1 i b o d o v p 1 a č e v a 1 i, p r avico do 120 gld., oziroma 30 ali 60 goldinarjev vzgojnine. Neoženjeni učitelji, sedanji društveniki, pa imajo pravico do prevžitnine, a kadar dobivajo prevžitnino, ne plačujejo več letnine. § 11. 1. b. ie § 12. § 15. D r u š t v o p o s o j u j e 1 e t i s t i m udom, ki so že 10 letpridruštvu in so ves čas redno vplačevali letnino in dobe zaneslj ivega poroka. 0 dovolitvi posojila in o poroštvu glede vrnitve sklepa končno društveni odbor. § 16. Vdova izgubi pokojnino, ako se zopet omoži, asirotam ostane vzgojn i n a. § 17. Ako se vdova, ki dobiva pokojnino od tega društva, omoži s kakim društvenikom, hna pravico do pokojnine, ko bi bi bila zopet vdova tudi takrat, kadar bi njeni zadnji mož ne bil celih dveh let ud tega društva. § 18. Pokojnina za vdove in vzgojnina za sirote se šteje od dneva, ko se je umrlemu društveniku ustavila plača. Društveni blagajnik izplačuje redoma napravljene pobotnice, katere pa potrjuje duhoven tistega kraja glede življenja in vdovstva, Izplačuje se vsako četrtletje nazaj. § 19. Za pokojnino, vzgojnino in prevžitnino se prosi pri društvenem odboru. Vdove naj postavno dokažejo zakonsko zvezo in vkupno življenje, otroci pa svoja leta (s krstnim listom), učitelji pa, da so upokoj eni. V. Gflavnica in zavod za pokojnino. § 20. G1 a v n i c a je tisto društveno premoženje, katero se na obresti naklada in ki ostaja pri vsakem letnem sklepu računov in se nikakor ne sme načeti. Zavod za pokojnino se nabira: a) iz vpisnine in vstopnine; b) iz letnine društvenikov; c) iz doneskov dobrotnikov; d) iz obresti glavnice. § 21. Iz zavoda za pokojnino se plačuje, kar po pravilih dobivajo učitelji, njihove vdove in sirote, pa tudi stroški za gospodarenje; kar čez to ostaja se prišteva glavnici. § 22. Društveni denarji se nalagajo na obresti, kolikor se more, dobro in varno. VI. Občni zibor. § 23. Občni zbor se sklicuje vsako leto navadno v jesenskih šolskih praznikih. § 24. Občni zbor voli: a) prvosednika, blagajnika in 7 odboniikov, od katerih stanuje 2j-i v Ljubljani ali v bližnji okolici, b) tri pregledovalce računov zunaj odbora; c) odobruje letni račun po nasvetu pregledovalcev; d) odobruje proračun; e) sklepa, kadar je treba zvišati letnino; f) razsoja prepire med društveniki iu društvenim odborom; g) razlaga, kar je v pravilih dvomljivega; h) prenareja pravila in i) razpušča društvo. § 25. Občni zbor razsoja z večino glasov, in je sklepčen, ako je navzoča le četrtina društvenikov. § 26. Ako občni zbor, ki je bil po pravilih sklican, ni sklepčen, opravlja dosedanji odbor društvena opravila do občnega zbora prihodnjega leta; ta občni zbor pa je sklepčen brez ozira pričujočih udov. § 27. Za prenarejanje pravil je treba tri četrtine glasov izmed pričujočih glasovalcev. Tak predlog more le v sklepanje priti, ako se je vsaj 14 dnij pved občnim zborom predlagal odboru in če ga je podpisalo najmanj 10 udov. Za sklepovanje o razpustu društva morajo navzoče biti vsaj tri četrtine vseh udov, in za razpuščenje glasovati mora jih vsaj dve tretjini. § 28. Voli se z listki. Izvolitev je veljavna, ako -dobi čez polovico glasov. Ako bi pri prvem glasovanji ni bila čezpolovična večina glasov, voli se vnovič in ako se tudi to pot nič ne doseže, nastopi ožja volitev. Pri jednakera številu glasov razsoja prvosednik. § 29. Zapisnik občnega zbora podpisuje prvosednik, tajnik in dva druga društvenika. VII. Grospodarenje. § 30. Društveno vodstvo je v Ljubijani in se mu prišteva prvosednik, njegov namest nik, tajnik, blagajnik in pet drugih odbornikov. § 31. Vsako leto se vnovič voli društveno vodstvo. Tisti, ki izstopijo, se morejo zopet voliti. 9* § 32. Odbor voli izined sebe prvosednikovega namestnika in tajnika. § 33. Prvosednik zastopa društvo v odborovem imeni pri gosposki in drugod, predseduje pri občnem zboru in pri odborovih sejah, občuva društveno opravilstvo in more vsak čas pregledovati društvene knjige in blagajnico, ali ukazovati, da se to zgodi. Vsa pisma, katera izhajajo iz društva, podpisuje predsednik s tajnikom. § 34. Tajnik odpisuje in dopisuje in ureduje vse društvene knjige. § 35. Blagajnik vzprejema društvene dohodke, izplačuje, kar je treba, ko mu predsednik to pismeno ukaže. § 36. Izplačevanje do 20 gld. ukazuje prvosednik sam; ako so višji zneski, porazumlja se poprej z odborom. § 37. Odbor skrbi za to, da je društveno premoženje vsak čas dobro shranjeno. § 38. Prvosednik sklicuje odbor vsako četrtletje, pa tudi večkrat, ako trije odborniki to zahtevajo. Odbor sestavi opravilni red in daje pouk opravilnikom. § 39. Odbor sklepa, kako naj se nalaga društveno premoženje, sestavlja vsako leto gospodarstveni račun in proračun za prihodnje leto. § 40. Odbor opravlja svoja opravila brez plačila; vender občni zbor opravilnikom po odborovem nasvetu privoljuje nagrado za večja in bolj zamudna opravila. § 41. Odbor je sklepčen, ako ,je navzočih pet odbornikov s prvosednikom vred. Sklepa se s čezpolovično večino glasov. Pri jednakih glasovih razsoja prvosednik. § 42. Ako bi se prigodilo, da bi društvo moralo nehati, morajo se pred vsem izpolniti zaveze, v katere je bilo zavezano društvo v tistem času. Ako kaj premožeuja ostaja, ga občni zbor porabljuje za kak jednak nainen. § 43. Vsa pošiljanja in vplačevanja do društva naj so poštnine prosta. § 44. Razpore, ki bi izvirali iz društvenih razmer, razsoja društveni odbor. Do tega se pritožuje pri občnein zboru, kateri končno določuje. Dragi to variši! Tu imate osnovo pravil, katero je društveni odbor dne 10. p. m. soglasno vzprejel. Primerjajte osnovo s poslednjimi pravili dne 2. marca 1882. Da je laže pregledno, so premembe tiskane z razprtimi črkami. — Poglejmo si nasvetovane premembe nekoliko bolj na drobno. Že naslov ima vtaknjeno besedo .učiteljic" — in nam pove, da je bodoče društvo pristopno tudi učiteljicam. Mislim, da tukaj ravnamo v smislu novih šolskih zakonov, pristopivše učiteljice ne bodo društvu v kvar, kakor tudi neoženjeni učitelji niso, dasiravno se jim prizna nekaka prevžitnina, kakor bode pozneje razvidno. I. § 1. govori potem o dvojem sraotru a) no prevžitnini", b) ,,o pokojnini in vzgojnini", izpuščene so pa besede v starih pravilih, ki govore o .onemoglih društvenikih", nova pravila nič ne govore, ker zagotavljajo prevžitnino § 10. l. b. in dovoljujejo posojila § 15. II. § 5. pa iraa mnogo izpremerab, ker pod a—f kaže slučaje, v katerih se iz društva izstopa in pod e in f našteva slučaje, v katerih se vplačani znesek povračati more. § 5. bivših pravil se je kategorično glasil: ,,vplacani doneski se nikdar ne povračujejo" a pokazalo se je, da je uprav zarad tega paragrafa društvo že mnogo, mnogo izplačalo bivšim udom izven Kranjskega; tudi učiteljice, ako stan izpremene, niso dolžne vplačanega društvu darovati, a vplačana vsota jim je vsekako neka, sicer skrorana podpora v prihodnjem poklicu. III. §§ 7., 8. in 9. tukaj navedeni, so raenda dosti jasno povedani vsakemu, ki se zanima za društvo. IV. Prevžitnina, pokojnina in vzgojnina in §§, ki se tičejotega naslova, pa potrebujejo nekoliko več razlaganja, dasiravno se je o njih že mnogo gevorilo in pisalo. § 10. govori: Vdove morejo (utegnejo) dobiti 120 gld. Ietne pokojnine, sirote vsaka zase četrti del tega, kar dobe vdove, a naslednji § II. pa pove, kdaj da pridejo upravičeni do 120 gld. Na tej lestvici je 5 klinov, in le kadar se prestopi iz klina na klin se prikaže zopet 20 gld., tako da le isti, ki je prestopil peti klin, oziroma ki je 25 let vplaeeval, dobi pravico do 120 gld. za svojo obitelj. Govorimo še bolj razločno. Ko mineta 2 leti preizkušnje, je pridobljena že pravica do letnih 20 gld. Ko se začenja 6. leto vplačevanja, tedaj ko je že dovršeno in .izplačano" prvo petletje, začenja se pravica do drugih 20 gld. tedaj 20 X 2; po dovršenem 10. letu pa nastopi skala 20X3, po dovršenem 15. letu 20 X 4, po dovršenein 20. letu 20 X 5 in po dovršenem izplačanem zndnjem petletji 25. let 20 X 6 =120 gld., a dotični vplačuje še 5 let dalje, dokler ne izplača vseh društvevih letnin, a potem je prost vplačevanja, ostanejo mu pa vse pravice. Kako pa je bilo to dosihmal? Kdor je prestal dve leti preizkušnje, dobil je v tretjem letu vplačevanja vse pravice do društvenega premoženja zase, (a to le v izrednih slučajih) in za vdovo letnih 100 gld. in za sirote četrtino tega. Ali so pa učitelji znali sebi v prid to izkoristiti ?! Podlaga, a tudi glavni vplačilniki temu društvu so udje (ustanovniki), ki so pristopili 1. 1860.; ti so vplačevali letnino in vzdrževali društvo največ zaradi stvari, kajti večina njih se je že postarala, obitelj je odrasla, kljubu temu vender le plačujejo; mlaji tovariši pa le tu in tam pristopajo. Da bi mlajšim pristop zlajšali, je odbor že trikrat pravila prenaredil in pokojnino od 60 na 80 in 100 gld. vzvišal, vender miza se zastonj pogrinja, povabljeni le ne pridejo, a društvenega premoženja vender ne smemo razmetavati, tudi večina sedanjih že postaranih udov ne živi v obilnosti in ni dolžna le za prihodnje učitelje skrbeti, naj se pa sedanjim društvenikom nekaj piegleda, nekaj priboljša. Kdor se na novo hoče udeležiti koristi tega društva, naj se podviza s pristo- pom. Menda ga ni društva na svetu, razen našega vdovskega društva, ki bi tistim, ki manj plačajo, uprav toliko dajalo, kakor tistini, ki že po 20 ali 30 let vplačujejo. Pri drugih društvih n. pr. pri ,Beamten-Vereinu", raste z I e t i in vplačano v s o t o tudi premija. Tega načela se imamo tudi mi v prihodnje držati in na to pravično podlago so tudi osnovana nova pravila. Le na dvojen način nam je mogočo razliko med dobo vplačevanja in med vplačano vsoto poravnati, namreč tako: 1. da z leti tudi zvišamo polagoma vsoto, katero društvo izplačuje, 2. ali pa, da od svojih na novo pristoplih udov prirneroma več zahtevamo, kakor od starejših vplačevalcev. Ustanovnik temu društvu, šolski nadzornik J. Savašnik je zahteval od pristoplih udov vplačevanje od vseh let, kolikor časa so bili učitelji nameščeni, in pravica do društva je nastopila šele po minolih treh letih preizkušnje. Sedanji odbor je na vse načine skušal pristop zlajžati, a sedaj se je vender odločil za to pot, da hoče premijo (pokojnino in vzgojnino) po letih pristopa, oziroma vplačevanja priznavati. Kar pa dobivajo neoženjeni učitelji in učiteljice, je le skromna vsotica, kajti poglavitna stvar je skrb za vdove in sirote; dosihmal so pri društvu samo 4 neoženjeni učitelji in le 1 izmed njih je upffkojen, ti tedaj ne bodo društva oškodovali. Denarno vprašanje je pa povsod merodajno, tako tudi pri vdovskein društvu. Dosihmal je bilo stanje ugodno, premoženje je naraščalo vsako leto za več stotakov, zadnje leto 1889. pa za 600 gld. nomiualne vrednosti v obligacijah. Rechno pa, da se vzprejmo nova pravila in se udom, ki že po 30 let vplačujejo — in teh je 30 — letnina odpusti, ima takoj 180 gld. manj prihodkov, po drugi strani pa kacih 50 gld. več troškov, tedaj — 230 gld. No, toliko se sme že dru- štvu naložiti, ninogo več pa tudi ne, da se ne lotimo ustanovnega kapitala. Kakih 300 gld. mora biti vsak čas na razpolaganje, ako nas zadene kako naknadno izplačevanje n pr. nepričakovana smrt. Kakor je iz računov m. 1. razvidno, iznaša vstopnina in letnina udov 553 gld. 43 kr., a vdove so dobile 1910 gld. 60 kr. Primanjka tedaj 1357 gld. 17 kr.; to se je vzelo iz obresti kapitalov in zaveznic, a še je ostalo 507 gld. 2 kr. za nakupovanje obligacij v nominalni vrednosti 600 gld. Ko bi se z vstopnino in letnino pokrili neodvračljivi izdatki, potem bi že društvo udom več moglo nakloniti, tako naj pa to zadostuje. S tem je odbor vsakemu dokazal, zakaj predlaga premembo pravil in kako da more zlajšati starim udom, ustanovnikom, breme, katero jim nalagajo društvena pravila. Glede na te okoliščine je odbor sklenil: 1. Vsem udom se pošlje osnova pravil; 2. Vsak ud naj se izreče, ali je, ali ni za prenaredbo društvenih pravil. 3. Naj pove, katere točke mu ne ugajajo. 4. Naj nasvetuje namesto paragrafov, ki mu ne ugajajo, nove, po njegovih nazorih boljše. Na ta vprašanja naj udje blage volje odgovore do konca rožnika t. 1. Kdor do tega obroka ne odgovori, smatra se kot zadovoljnim s to osnovo. Odgovoriti je uredništvu ,,Učit. Tovariša" ali društvenemu tajniku M. Močniku, Sv. Jakoba trg št. 8. Meseca mal. srpana se snide odbor in priredi vso stvar za občni zbor, ki bode končno sklepal o tej stvari, naj se že stvar tako ali tako obrne. Iz odbora .,vdovskega učiteljskega ilruštva".