Poštnina plačana v gotovini Uredništvo v .Murski Soboti • ••• Rokopise ne vrača • • •• Izhaja vsako soboto in stane s poštnino vred za celo kto 40 Din, za pol leta 20 Din, za četrt leta 10 Din 10. štev. gtorotirce*§ociiatisfičen tednik Posamezna številka 1 Din. Upravništvo v Murski Soboti • ••• Oglasi: □ cm stane 1 Din Oglasi za ceJo stran, za i/2 in za 'A strani stanejo 75 para za 1 Q cm Pri večkratni objavi primeren popust Murska Sobota, dne 26. maja 1923. I. leto. Sporazuma še ni. Ni ga še, tistega toli zaželjenega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Da, naši časopisi imajo polne predale jugoslovanstva, edinstvenosti in še drugih takih lepih besedij in še lepših mislij, toda vse te besede in vse te misli so pač le še mnogo preveč oddaljene od tega, kar si predstavljajo naši trije narodi pod sporazumom. Premalo jasnosti je na obeh straneh, na strani centralistov kakor tudi na strani federalistov oziroma avtonomistov. To moramo zlasti reči o klerikalni vseslovenski ljudski stranki. In to je tisto, kar je glavna ovira, da stvar ne pride z mesta. Radikalci, ki sede na toplem, se ne brigajo dosti za to, kako in kje bi našli tisto srednjo pot, ki bi utegnila prevesti vse, ki imajo dobro voljo za sporazum, vsaj korak bliže. In tako se izgublja čas s tem, da govori enkrat imenom radikalcev kak Jovanovič, nato imenom Radičevcev zopet Radič. Njuna govora nato premlevajo v Zagrebu, v Beogradu, vse skupaj pa zopet pierešetavajo v Ljubljani. Zato pa tudi z drugimi zadevami ne pridejo naprej. Narod postaja nevoljen, kajti narod hoče dejanj ne pa praznih besed in gostobesednega besedičenja. No, sicer pa naš narod ni tako revolucijonaren, da bi kar po prvem izjalovljenem poskusu izgubil potrpežljivost in zarenčal nad tisto gospodo, ki jo je kot svoje poslance poslal v skupščino. Toda, če se bodo ti gospodje še dolgo prekljali za prazen nič, se psovali drug drugega ter si očitali same nečedne lastnosti, potem se bo nekega dne tega načina „sporazumijevanja“ naveličal tudi narod Srbov, Hrvatov in Slovencev. Spregovoril pa takrat ne bo v besedah, ampak z dejanji in potem pride prav gotovo do sporazuma, četudi ne do takšnega, kakor-šnega si predstavljajo kapitalistična gospoda v Beogradu, v Zagrebu in v Ljubljani, ki mislijo, da bodo sporazum dosegli z gramatiko (slovnico) ali pa s puško v roki. Razpored letošnjih nalorso v političnem okraju Murska Sobota in sicer za mariborski vojni okrug. Mesto nabora: Gornja Lendava. 15. junija 1923: Gornja Lendava, Vidonci, Otovci, Gornji Slaveči, Dolič, Ocinje, Sotina, Nuskova, Rogačovci, Po-znanovci. 16. junija 1923: Kuzdoblanje, Radovci, Kovačovci, Motovilci, Doljni Slaveči, Kra-marovci, Serdica, Sv. Jurij, Kruplivnik, Prosečka ves. Mesto nabora: Cankova. 18. junija 1923: Gederovci, Skakovci, Beznovci stari, Krašči, Fukšinci, Pečarovci, Polana, Krog, Tropovci, Murski Petrovci, Lemerje. 19. junija 1923: Krajna, Cankova, Domajinci, Gerlinci, Večeslavci, Vadarci’ Salamonci, Veščica, Murski Črnci, Sodišinci, Vanča vas. 20. junija 1923: Strukovci, Topolovci, Korovci, Ropoča, Gorica, Črnelavci, Sata-hovd, Petanjci, Borejci, Gradišče, Kupšinci. 21. junija 1923: Zenkovci, Beznovci novi, Gornji Črnci, Pužavci, Pertoča, Bodonci, Brezovci, Predanovci, Rankovci. Tišina. Idealizem in gasilci. Dogodki požarov, ki so s svojo tragiko ganejo naše duše, vzbujajo nam misli o delovanju gasilcev. Naši gasilci so dobri možje, očetje, sinovi, trezni kmetje, obrtniki ali uradniki; le malo jih živi v posebno ugodnih razmerah, pač pa se večina njih trudi za vsakdanji kruh oziroma ubija z življenjskimi bridkostmi. In vendar, glejte jih, brez plače, celo brez slave in največkrat celo brez priznanja hitč vselej iz čistega človekoljubja, iz ljubezni do svojega bližnjega brez odlašanja gasit, reševat, pomagat. Kadar zapoje rog ono pretresljivo, žalostno melodijo, katero pozna vsak zemljan pod imenom požar, ko se oglasi iz stolpa tužni plat zvona; gasilec piane, pusti vse, se iztrga svojim ne vedoč, ali pride zopet srečen nazaj ali ne, ter teče, teče — na pomoč. V tem hipu pozabi na vse, na ženo, otroke in na vse svoje družinske vezi, ter gleda pred seboj edini cilj: gasiti, reševati, pomagati. Z vsemi svojimi močmi se vrže v plamen in dim, ignorira gozečo mu nevarnost, duši se, srce mu zastaja od napora in obdajajočih plinov, toda gasilec vstraja, vstraja do skrajnosti, dokler ga poveljnik šiloma ne pozove k umiku. Marsikateri teh junakov je izdihnil svojo plemenito dušo v težkem boju proti požaru, ali pa zadobil kal prerane smrti, zapustivši svoje v največji bedi. Ali niso to idealisti, ki so v današnjih rnaterijalističnih časih, ko se vse drvi za koristolovstvom, v časih, ko se idealizem smeši — res redke izjeme. Gasilstvo ni plačana služba, niti zabaven šport, nego je prostovoljno prevzeta, nevarna, težka, odgovorna a blagodarna dolžnost. Žalostno je le, da nekateri gasil-niti društev ne priznajo v dovoljni meri, nego jih tu in tam zamotavajo, da celo sovražijo. Zdi se mi, da je prav, če se s hvaležnostjo ob obletnicah spominjamo gasilnih društev in onih vrlih mož in sinov, kateri so kljub nezgodam in v težkem boju za njih obstanek ostali skoz nebroj let zvesti večno lepi gasilski ideji. Naši gmotno boljše podprti sloji, cvetoči denarni zavodi itd. naj bi se pri vsaki priložnosti spominjali gasilnih društev, ki so med potrebnimi društvi najpotrebnejša in med idealnimi najidealnejša. Priznajmo, da je teh mož delo nepretrgano žrtovanje nesebično delovanje v občo korist. Dolžnost naša je, da jih mo-ralnojn niaterijelno podpiramo. Se živi idealizem v teh srcih, katera so med poslednjimi, kjer ima plahi ide- alizem dandanes še svoje zatočišče; ako se zapro ta srca gorje idealizmu in — nam. i y Domače vesti. Murskosobočka podružnica udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot prirede dne 3. junija v vseh gostilniških prostorih in na vrtu gostilne „Slon“ plesno veselico. Začetek je ob 15. uri (3. uri popoldne. Čudno postopanje nekaterih mesarjev v Murski Soboti. V Zagrebu, v Ljubljani, v Mariboru, pa tudi po vseh drugih mestih in v večjih vaseh imajo mesarji natančno in ločeno označene cene posameznim delom mesa, v kolikor je isto različne kakovosti in višje ali nižje hranilne vrednosti. Prednji, zadnji deli itd. imajo različno ceno. Pri nas v Murski Soboti pa nekateri mesarji očividno ne znajo razločevati kakovosti blaga. Pri njih je vse prvovrstno in zato vse enakovredno. Seveda tudi primerno drago! Cene mesu so v Murski Soboti razmeroma mnogo visoke, zlasti še, ako se vpošteva cene živini in pa to, da se v Murski Soboti ne kolje prvovrstna živina, ampak zvečine le suhe kravice. Prenočišče v murskosobočkih hotelih je dražje kakor pa v mariborskih. Nek potnik, ki je prispel iz Maribora v Mursko Soboto, se je pritoževal v našem uredništvu, da je moral v nekem tukajšnjem hotelu plačati od ene sobe za eno noč 20 Din, dočim je v Mariboru plačal le 10 Din. Kakor se vidi, bo naša Murska Sobota kmalu postala znamenita po svoji draginji. V Nedelici je za občinskega gerenta imenovan Stefan Zver. Nabori in popis živine v Prekmurju. Okrajno glavarstvo v Murski Soboti razglaša pod št. 4180/1 glede naborov Mariborskega vojnega okruga sledeče: 1. Istočasno z naborom se vrši tudi pregled živine in vozil, kakor je javljeno s tuuradno okrožvico z dne 14. maja 1923 št. 4195/1. Nabor, kako tudi popis živine se začne ob 7 (sedmih). Vse občine morajo točno priti, ker drugače ni mogoče delo zvršiti. Za one občine, katere imajo na en dan nabor in popis živine se bo najpoprej popis živine zvrševal in potem nabon 2. Vsaka občina se mora točno in natančno držati navodil, ki so navedene v okrožnici vojnega okruga z dne 19. aprila 1923, št. 9089. 3. Občinama Gornja Lendava in Cankova posebe naročam, da preskrbi vsaka primeren lokal, kjer se bo vršil nabor, ter primeren prostor, kjer se bo vršil popis živine in vozil. V nabornem lokalu mora biti postavljena mera za merjenje višine. Če navedeni občini te mere nimate, naj si jo izposodite od občinskega urada v Murski Soboti. Da bo prostor za popis živine in lokal za nabor primeren, nadalje da bo mera za merjenje višine postavljena v nabornem lokalu, za to odgovarjata cankovski in gornjelendavski župan osebno. 4. Občini Gornja Lendava in Can- kova morate tudi preskrbeti primerna stanovanja za vojaške člane naborne komisije ter zastopnika okrajnega glavarstva. — Vodja urada: Lipovšek s. r. 2 nova sejma v Bogojini. Okrajno glavarstvo v Murski Soboti razglaša pod št. 3123 sledeče: Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani je z odlokom z dne 5. maja 1923, št. 2663 podelilo občini Bogojina v Prekmurju poleg dosedanjih 2 sejmov 15. maja in 4. septembra še pravico do nadaljnih treh letnih kramarskih in živinskih sejmov za konje, govedo in drobnico in sicer dne 15. februarja, 20. marca in 15. novembra vsakega leta. Tedenske vesti. Novi vozni red na progah Južne železnice. Opozarjamo, da uvede Južna železnica z 1. junijem nove vozne rede na vseh svojih progah. Kdor torej hoče potovati po 1. juniju 1.1., naj si poprej pregleda vozni red, da ne bo imel neprilik. Kongres jugoslovenskih novinarjev se vrši v času od 13. do 18. avgusta letos v Ljubljani. Granata ju je razmesarila. Grozna nesreča se je pripetila minoli torek v Ljubljani. 15 letni Albin Indof iz Ljubljane je vzel svojemu očetu neko granato in se žnjo podal na Golovec (log pri Ljubljani), da jo tam skupno z 11 letnim prijateljčkom Bogomilom Porento pregleda. Dečka bi bila rada izvedela, ali je granata napolnjena ali ne. Albinov oče jo je namreč bil prinesel iz fronte. Dečka sta udarila s kladivom po granati, ki pa je naenkrat eksplodirala in dečka razmesarila. Albin je bil takoj mrtev, Bogomil pa je še tistega dne umrl v bolnišnici. Stariši, čuvajte take stvari pred deco! V Ptuju so minolo soboto priredili Nemci nek koncert, ki so jim ga pa „Or-junaši“ razbili. Prišle je tudi do pretepa in jih je nekaj ranjenih. Tu se spominjamo dogodkov iz 1. 1908. Takrat je v Ptuju zborovala naša slovenska Ciril-Metodova družba. Nemcem to ni bilo po volji ter so s kamenjem, z noži in samokresi napadli slovenske goste. Od takrat je poteklo dvakrat po 7 let. Lahko bi se torej danes reklo: „Črez 2 krat 7 let vse prav pride“. Elektrarna na Savi za mesto Zagreb. Zagrebško mesto si namerava zgraditi hidroelektrično centralo na Savi in sicer med krajema Krško in Čadež na bivšem Štajerskem. Iz Kočevja. Pred nekaj dnevi je v pijanosti prodal posestnik Kump v Oneku pri Kočevju svojo posestno polovico. Ko se je streznil, se je kesal svojega nepre- Važnost umetnih gnojil za naše poljedelstvo! Ako hočemo dovesti plodovitost r.aše zemlje na višek, ki nam zajamčuje najvišje donose, in ako jo hočemo na tem višku vzdržati, ji moramo redilne snovi, ki jih odvzamemo z vsako žetvo, vedno primerno nadomestiti. V polni meri se doseže to edinoie z uporabo umetnih gnojil, ki dajo zemlji vse redilne snovi v lahko raztopljivi in neposredno sprejemljivi obliki, ter tvorijo ne-obhodno potrebno dopolnitev največkrat nezadostnega gnojenja z hlevskim gnojem. Z hlevskim gnojem nadomestimo le majhen del odvzetih redilnih snovi; brez nadomestka zemljo izsesavamo. Najvažnejšo vlogo med umetnimi gnojili zavzema vsekakor superfosfat. Ta daje zemlji — v nasprotju z drugimi, fosforno kislino vsebujočimi gnojili — do 20% v vodi raztopljive fosforne kisline, ki pride takoj do učinka. Superfosfat je hitro učinkujoče fosforno gnojilo, ki ga je najbolje kratko pred setvo plitvo podorati ali pa tudi samo podvlačiti. Travnike se mora zgodaj spomladi pognojiti. Velika prednost pri porabi superfosfata je pa mišljenega dejanja in zažgal hišo. Nato se je obesil. Kmalu na to je podedoval v Ameriki večje svoto dolarjev. — Kako vodi alkohol (pijača) usodo človeka. Podraženja. Tovarne zvišajo ceno na vžigalice radi podraženih surovin. Tudi sladkor se bo podražil, ker je svetovna zaloga sladkorja premajhna. Vinski trg. V Sloveniji se tržijo vina od 9 -15 Din za liter, zadnje hladno vreme ni povoljno za razvoj vinogradov. Kmetska vina v hrvatskem Zagorju 3 -4 Din, stara vina 7—10 Din, črna vina 7—9 Din, na madžarskem so cene vina narasle. 8 odstotna vina 50—60 Km, veleposestniška vina 70 Km, samorodska vina 140—160 Km, 13 odstotna 180—200 Km za liter. Opozorilo delodajalcem. Na podlagi § 102. zakona o zaščiti delavcev, so delodajalci ter vsa državna in samoupravna oblastna, ki odpuste naenkrat več kot pet delavcev, dolžna to javiti najbližji „Krajevni borzi dela“ še isti dan po izvršeni odpovedi, z označbo števila in poklicev. Vsa državna in samoupravna oblastva ter kon-cesionirana podjetja so dolžna vse delovne moči naročati predvsem preko „borze dela“. Opozarja se, da zapadejo v slučaju, da te odredbe ne bi izpolnjevali, denarni kazni od 50—3000 Din. Na risalski pondeljek so imeli klerikalne mladeniške organizacije shod pri Sv. Jožefu pri Celju. Poročilo o zboru narodno-soci-jalistične stranke, ki se je vršil na risal-ske svetke v Ljubljani, objavimi v prihodnji številki. 251etnico škofovanje (piišpekovanje) je obhajal dne 22. t. m. ljubljanski škof dr. Jeglič. Že nad 1000 profesorjev stavka v naši državi, ker jim vlada noče izboljšati plač. Vlada sicer pravi, da bo profesorjem že pokazala! Mi pa pravimo, da so to prazne in tudi neumestne grožnje se strani vlade. Sicer pa se profesorjem ni treba bati. Saj vemo, da se s Kalimegdana (beograjska trdnjava) ne strelja tako naglo in še posebno ne s topovi! Društvom in organizacijam. Odbor za prevoz judenburških žrtev opozarja vsa društva, organizacije in korporacije, v Ljubljani in po deželi, da se izvrši izkop žrtev v Judenburgu dne 29. maja, nakar se rakve z žrtvami takoj prepeljejo v domovino, tako, da se pogreb v Ljubljani preovideno vrši dne 2. ali 3. junija. Odbor upa, da bodo vse naše narodne in kulturne organizacije, gospodarsks in stanovska udruženja s svojo mnogoštevilno in slavnostno udeležbo pri pogrebu pokazala, da se zavedajo, da je razmah našega kulturnega udejstvovanja sad, ki je vzklil iz krvi onih žrtev, ki so padle v boju za našo svobodo. — V dneh prevoza in pokopa judenburških žrtev mora celi narod s tiho molitvijo obnavljati prisego zvestobe državi, ki je čuvarica naše svobode, v pobožnem spominu se moramo klanjati onim ki so padli, da smo mi ustali. Kadilci, pozor! Ljubljanska tobačna tovarna razglaša v „Uradnem listu“ in v „Slov. Narodu“ od 15. maja 1923 sledeče: „Dne 18. junija t. 1. se bo na ustni dražbi prodalo ca 1600 centov bukovega listja. Pogoji dražbe so objavljeni v „Uradnem listu“ ter so na vpogled v ekonomiji tobačne tovarne v Ljubljani.“ Odkritosrčnost monopolne uprava nam je všeč. Sedaj vsaj vemo, kaj kadimo v državi SHS! Prošnje za sprejem v državno-blagajniško-davčno solo v Novem Sadu. V Novem Sadu se je ustanovila „državna blagajničko-poreznička škola“, v svrho pouka v blagajniški davčni stroki, v katero se sprejemajo moški (v slučaju pomanjkanja tudi ženski) kandidati, ki so izvršili najmanj šest razredov srednje šole (gimnazije ali realke). Prošnje je vložiti do 10. julija 1923. Reflektanti naj se osebno zglase v predsedstveni pisarni finančne delegacije, kjer dobe podrobna pojasnila. Važno je, da siromašni kandidati dobe iz državne blagajne podpore v znesku 800 Din, ki se bo pa morala vrniti v osmih letih in sicer od dneva, ko stopi v državno službo. Izplačevanje 6%nih kronskih in dinarskih državnih bonov podaljšano. Po brzojavnem pooblastilu generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu D broj 9806 z dne 14. t. m. se bodo 6% ni kronski in dinarski državni boni še naprej izplačevali, kolikor niso bili izplačani še do l.maja 1.1. Izplačevanje se vrši za vso Slovenijo — kakor doslej — samo pri fivančni deželni blagajni v Ljubljani. Po svetu. Prazen strah pred Madžarsko. Nekateri časopisi so vedno pisarili o madžarski nevarnosti. Sedaj pa se je maršal Foch sam izrazil, da se Madžarov ni treba bati. Premalo jih je, da bi mogli kaj napraviti. Vendar pa je potrebno, imeti pred njimi pazko, da nam ne bodo venomer vznemirjali mej. V Lozani konferirajo v Orientu pa se pripravljajo na novo vojno. Turki v svojih zahtevah nočejo popustiti. Malo preveč so jim šli v glavo uspehi zadnje vojne z Grki. Zato se trkajo na prsa: mi smo mi, mi Turki in se Vas nič ne bojimo, ker so Rusi z nami. Naše zapadne velesile pa zopet pravijo: Če s zadnjič imel srečo, ko si se ravsal z Grkii še ta, da pri tem daleč ni treba one previdnosti, kakor pri nekaterih drugih umetnih gnojilih. Koliko se vzame umetnega gnojila za posamezne vrste rastlin, je zgolj stvar prakse, vendar pa lahko služijo kot smernica sledeče množine, ki so izražene v kg na 1 hektar: za pšenico, rž in oves200 - 400superfosfata 15/16% „ ječmen ... „ krompir in repo „ hmelj ... „ ajdino ... „ travnike . . Množina 250-400 200-500 100-400 . 100-300 .250-400 ravna tudi po tem, ako in kakem obsegu je bilo dotično zemljišče pognojen z hlevskim gnojem. Dušičnata (apneni dušik ali čilski sohtei in kalijeva gnojila (kalijeva sol) se dodajo p kakovosti zemlje in vrste prejšnje setve. Sledeča tabela nam predoči izleček iz pc ročila o poskusnem umetnem gnojenju, ki se i izvršilo leta 1922 v Višnjegorskem okraju po nadzorstvom tamošnjega državnega o k raj neg ekonoma. Vsled prevelike suše v tem let gnojenje sicer ni prišlo do prave veljave, vklju temu so pa uspehi jako dobri in tudi trud i stroški so mnogokratno poplačani. Vrsta setve odnosno nasada travnik zelje pesa ajda koruza I j* _ 2S 2 Š O) (D Or-«-;—* b ° C3 C Q« c/5 fcO g,a S E - —» t* tl! tUD O tu ce c n o. fcuo Pare. II pognojena 1 ha z Donos na ha Višji donos apnen. super- kalijevo pare. pare. na pare. dušikom fosfatom soljo 1 11 11 za kg kg kg kg kg 200 400 200 1500 4100 2600 400 300 — 24000 36000 12000 100 300 200 22000 30000 8000 100 300 100 700 1200 500 — 200 300 1800 3600 1800 Pri nas v Prekmurju uporabljajo kmetje sedaj le malo umetnih gnojil. Pred vojno je bilo drugače. Želeti bi bilo, da začne kmet intenzivnejše obdelovati zemljo in da uporablja najmodernejša sredstva, da izsili iz zemlje kolikor mogoče mnogo plodov. ne misli, da ti pojde tudi tokrat delo tako lahko odrok. Zaenkrat je še mir, toda pripravljajo se. Italija. V Italiji so še vedno fašisti na krmilu. Ker pa postopajo povsod nasilno, se jih je ljudstvo že navohlo. V vsakem večjem kraju se ustanavljajo proti-organizacije. V Siciliji so nedavno ustanovili novo protifašistovsko organizacijo imenovano „Soldino“. Ustvarili so jo krogi, ki stoje blizu kraljeve hiše. Mussolini je namreč začel postajati neprijeten kraljevski hiši. On zahteva, da morajo tudi na dvoru štediti in varčevati. To pa seve kraljevskim ljudem v Rimu ne prija. Seveda! Mednarodnega socijalistčnega kongresa, ki se vrši te dni v Hamburgu se udeležuje zelo mnogo delegatov. Zastopani so tudi Čehi. V Kečkemetu na Madžarskem je Pavel Hejjaš prejšnjo nedeljo na trgu ustrelil nekega podčastnika. Nastal je prepir. Ker je imel Hejjaš seboj nekej oboroženih dečkov, je nastalo med njimi in med vojaki klanje in streljanje, ki se je končalo prav žalostno. Ranjenih je nad 10 oseb, med njimi tudi ženske. Bolgarska. Vlada je dala zapreti že nad 1 j00 „makedonstvujuščih“ ki hočejo Bolgarsko zaplesti v novi vojne zaradi Makedonije. Narod, ki stoji na strani vlade, noče ničesar vedeti o novi vojni in zato odobrava postopanje proti „makedonstvu-juščini“. Nemčija je plačala doslej že blizu 10 miljard zlatih mark vojne odškodnine. Delavske stranke vseh zapadnih di-žav se približujejo Rusiji. Tudi angleški delavci so se sedaj izjavili za sodelovanje z boljševiki in za boj protij zapadnemu kapitalizmu. Dobra žetev v Rusiji. Vodja ameriške pomožne akcije za gladujoče v Rusiji trdi v svojem poročilu, da bo letošnja žetev v Rusiji zelo ugodva. Zato bo ameriška misija sredi leta končala svoje delo. Za pomoč gladujočim v Rusiji je Amerika doslej potrošila nad 70 miljonov dolarjev. V Rusiji gladuje 10 miljonov ljudi. Rusija dolže Švico sokrivde na umoru Vorovskega. Kakor smo že v zadnji številki napovedali, sedaj Rusi res dolže Švico sokrivde na atentatu na Vorovskega in ostale člane ruske delegacije v Lozani. Čičerin je poslal švicarski vladi Kavarna BOROŠ v mmsm soboti se priporoča vsem, ki prihajajo po poslih v Mursko Soboto. Na razpolago so slovenski, hrvatski, srbski, madjarski in nemški časopisi. 2 biljarda 1 Vsikdar topla kava! Vsikdar vroč čaj! 9 e 9 O • 9 9 9 9 9 9 9 • • 9 9 9 9 9 9 Štofe, cajge, platno in vsefele blago po najnižji ceni vsikdar dobiti pri Štefanu Smodiš trgovina z manufakturnim blagom MURSKA SOBOTA GLAVNI TRG. BPMSfPs Ugodna prilika! Po nizkih cenah izdelujeta obleke po najnovejšem kroju krojača Ahčin in Lajnšček v Murski Soboti, Cvetna ul. 92 noto, v kateri zahteva imenom Rusije popolno zadoščenje, zlasti kaznovanje vseh krivcev in odpust uradnikov, ki so po svoji malomarnosti podpirali izvršitev atentata. Mrtva mesta. Nekdanja velika mesta V Aziji (posebno v Mali Aziji) in Afriki so dandanes zasute razvaline. Preiskovalci jih izkopavajo. Odkrivajo njih prejšnje življenje, ki pripoveduje tudi iz najmanjšega predmeta o visoki stopnji tedanje kulture. Predmeti pripovedujejo, da so bili tedanji ljudje, v nekaterih panogah celo na višji stopnji, kot mi. Stavbarstvo, umetnost, zdravilstvo in tudi v tehniki so bili na višku. Da ni zgorela ogromna Alexandrinska knjižnica, nebi se stekala pota vede in znanosti proti zapadu. — Ko so napočile v starem veku nove kulturne dobe, zapuščali so ljudje prvotna bivališča in se preseljevali. Zapuščali so svoja mesta, ki so se porušila. Zasul jih je veter s peskom puščav tako, da izkopavajo na primer prvo, drugo in tretje mesto troje, ki so bila sezidana drug na drugem. Nove kulturne dobe, ki so spreminjale obliko ljudskega življenja, so razgnale prebivalce po svetu. Tudi danes imamo take pojave. Svetovna vojna je spremenila mnogo. Spremenila je državne meje in ljudsko življenje. Morski promet Trsta je padel tako, da znaša množina prometa četrtinko predvojnih tovorov. Trgovsko življenje umira. Tržaško prebivalstvo bo primorano se izseliti, ako ne pride kakšna sprememba. Mesto Dunaj čaka slična usoda. Tudi druga nemška mesta, ki nimajo toliko zaledja, toliko ozemlja krog sebe, od čegar bi mogla trgovina in industrija živeti, tako kot pred vojno, se bodo zmanjšala. — Čez tisočletja bodo izkopavali znanstveniki današnja mesta in pisali bodo o ljudskem življenju in kulturi, ki ni bilo vredno, da je živelo v dvajsetem stoletju. Listnica uredništva. G. Majzalj. Hvala za poslano! Uporabimo. — G. T. v Križevcih. Pride v prihodnji številki in sicer v narečju. — G. R. K. v Gornji Radgoni. Pišemo predvsem za Prekmurje, vendar radevolje sprejmemo tudi iz Radgone kratka poročila. — N. Š. v Šalovcih. Za Vašo obrt ni treba koncesije. Prijavite jo kar sam na glavarsto v M. Soboti. Uredništvo. Koliko je vreden naš Dinar? Ta teden Prejšnji teden 1 švicarski frank stane 18-—D 18 — D 1 laška lira 4-73 „ 4-71 „ 1 francoski frank » 6-30 „ 6-25 „ 1 češka krona 2-91 „ 2-90 „ 1 nemška marka 99 0-46 „ 0-46 „ 1 avstrijska krona 99 013 „ 013 „ 1 ogrska krona 99 0 02 „ 0 02 „ 1 rumunski lej V 0-50 „ 0-47 „ 1 dolar 9* 96-- „ 95'- „ 1 angleški funt 99 461 •- „ 459-- „ 1 poljska marka 99 0-04 „ 0-04 „ Smešnice. Učitelj: „Jurče, imel si najprej 10 sljiv. Najprvo jih poješ 6 in nato pa še 4. Kaj ti je ostalo ?“ Jurče: „Ostale so mi koščice“. * * * Jerica se je dala slikati (fotografirati). Ko je prejela slike, vpraša Jurčeta, če je dobro pogođena (zadeta). „Izvrstno“, reče Jurče, „na tej sliki te mora spoznati vsakdo in tudi oni, ki te še nikdar ni videl“. * * * Vprašajo Jurčeta: „Katera jed ti najbolje tekne?“ Jurče: „Slaščice. Prvič zato, ker so sladke in drugič zato, ker me drugi dan boli želodec tako močno, da mi ni treba iti v šolo.“ * * * Bil je nekoč Jurče v Dokležovju in videl novi most čez Muro. Nekega dne ga vpraša učitelj: „Jurče, čemu služijo mostovi?“ „Mostovi služijo zato, da more izpod njih reči voda!“* se odreže Jurče. Krojači m krojačice! Razpošiljam krojne vzorce (nništre) za dame in gospode. Kroje izdelujem po doposlani meri in po serijah normalnih mer. Knafelj Alojzij, Strokovni učitelj zakrojaštvo LJUBLJANA, Križevniška ulica št. 2/1. /Čmlji, cipeli! Črevlji, cipeli!*; • Izdelovalnica obutev vseh vrst • j 9. Roglič, Maribor j 2 Koroška cesta 19 Telefon 157 2 • • 110 7o falejše Ul bješteč! j : msmwsmt&BBBvau® : • • 1 Kose, žreblje (cveke), lopate, rasoje : vsefele železnino, ; l kuhinjske posode ; galico (galicijo) 1 J rafijo i J svinjsko mast S ; sčista sveže (friško) tikvino olje • vse fele melo (moko) ; • vsako špecerijsko blago • • dobite pri 2 j ČEH in iBŠFPJj : v MURSKI SOBOTI j w * i na Lendavski cesti : vsikdar » 1101 ffllejše M fiješteč! j # z^anievajie iiuoiruvam ccniK; # 1 Portland cement j • Super fosfat Ä j I Štalnkol (premog) j f Vogelje j I Drva j • Seno • j Strešna lepenka itćrpapir) I š in ostale gospodarske potreb- ! I ščine in produkte prodaja I najbogse in najfalejse J |Czipoth Viktor j © trgovec z lesom, drvami in premogom • i v Murski Soboti I Slovenska ulica e i i i i i s i i i v r ! i i ! i 0 I 0 8 0 I 0 1 L ilna in pozavarovalna družba v Beogradu. Osnovni kapital 5,000.000 dinarjev. Ravnateljstvo podružnice za Slovenijo v Ljubljani, Sodna ul. 2. Družba izvršuje zavarovanje vseh vrst: zavarovanje proti požaru, vse vrste zavarovanj življenja pod najngodnišimi pogoji, zavarovanje proti posledicam telesnih nezgod, zavarovanje vseh transportov, zavarovanje proti shodi po toži, zavarovanje jamstvene dolžnosti, zararovanje proti vlomu in tatvini, zavarovanje stehla. Glavni zastopstvi za Prekmurje: v DOLNJI LENDAVI in v MURSKI SOBOTI. Najbougša in najsigurnejša prilika za šparanje! S Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z. podružnica v Murski Soboti (poleg apoteke) plača intereš na hranilne vloge in na vloge v tekočem računi 8% brez odpovedi 8% Na vekše vezane šume se plača intereš po dogovori brez odtegnenj rentnega in invalidskega davka. Posojila se dovolijo na osebni kredit (proti vekslni) na hipoteke in v tekočem računi. Zavad stoji nepasredno pod državaim nadzorstvom. I i ROSUA-FONSIER mwmm\ i s i i i i I i 9 i 9 i 9 i e 0 ! i i 0 i 0 i 0 I J