Št. 31.
V Gorici, dne 14. marca 1901.
Tečaj XXXI.
Izhaja trikrat na teden v iestlh lsdanjlh, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjotrauje tedanje opoldne, večerno lzdanje pa   ob 3. uri popoldne,  in  stane   z  uredniškimi   izrednimi  prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana  ali  v  Gorici   na dom pošiljana: Yse leto    ....... 13 K 20 h, ali gld. 6-60
/ pol leta" .  .  .  .„,,*, a ,   6.. 60 ,   ,     ,   3'30
'" četrt bita . . . •.'•; iT 8*7s«>."S«7*-'r'n,W~-Posamične številke stanejo 10 vin.-' Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici 5tv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrSČek vsak <ian od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa osi 9. do 13. ure. Na naroči > Ure« doposlane naročnin« <e ne oziramo.
„PlUMOKEC<Hftbfija needmno. od «SoCe» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«SoJa» in «Primore-o» se prodajati v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in JellersUz v Kunslu ulici; — v Trstu v tobatarai LavrenČiČ na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(
Večerno izdanje.)
Urednlgtro
se nahaja v Gosposki ulioi 8t 7 v Gortoi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop, Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici it 11.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamaoije m druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredniitva. naj se pošiljajo le upravništva.                 ____^
Oglasi In poslanic«
<e računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat i kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino Id oglase je plačati loeo Gorica.
„6orISka TIskarna« A. GabrSČek tiska in zalaga razen »Soče, in «Primorca» Se .Slovansko knJltoiicA katera :~baja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vsBletno 1 gld. 80 kr. — P~'~s - -01--knjižnioi* se računijo po 20 kr. petitrVJ
Odgovorni uredn5k in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narod!
»r
grozna blamaža.
II.
S. Deleži — varnost zavoda.
Vsaki denarni zadrugi — posebno pa z o m e j e ni m jamstvom, kakor »Centrifuga* —- so deleži glavna opora, podlaga, ki daje zavodu varnost in zaupanje. - Pri naši slovefti »Goriški ljudski posojilnici* je teh deležev okoli 160.000 kron, vrhu lega je okroglo 60.000 kron Je reservnega zaloga aH čistega svojega premoženja (kalero daje zopet večjo vrednost in varnost deležem.) Poglejmo pa to klerikalno .Centrifugo*.
Vkijub vsej gonji znanih klerikalnih spletkarjev, ki so šli na delo proti obema našima prvima denarnima zavodoma z vso brezvestno brezobraznostjo, so spravili v »Centrifugo* — čujte! — le 15.000 kron glavnih in 326 kron opravilnih deležev. Mi smo % gotovostjo pričakovali, da »pravijo najmanj 30.000 kron, ker toliko bi morali, ako so hoteli le količkaj opravičiti nade, kutere so vzbujali v svojih vrstah. — S temi deleži pa je podlaga zavodu naravnost nevarna za slučaj kake splošne denarne krize. — Kje se ostali torej vsi tisti klerikalni mogotci s svojimi denarji? AH so se lepo skrili ter pustili naprej tiste manj izvedene rojake, ki so verjeli klerikalni agitaciji? —* Po Časopisih se hvalijo, da je Sla »Centrifugi" silno na roko • Sušleršičeva »Ljudska posojilnica* v Ljubljani. O tem pozneje. Tu rečemo le toliko: Res je, aH ti deleži ne opravičujejo tolikega kredita!
Prav zanimivo pa je Citati med izdatki, da je »Centrifuga* tudi te izplačala 1000 kron glavnih in 44 opravilnih deležev. — Nas sicer ne zanima toliko, da bt izvedeli, kdo je bil oni junak, ki je pobegnil s svojim tisočakom že prvega pol leta iz »Centrifuge", ampak naglaSati moramo učenim ljudskim ekonomom v klerikalnem taborju, da so s tem prekršili § 6. pravil, in ker so dane izbrisali iz zadružnega registra, predno so to smeli storiti, so tudi vedoma kršili predpise zadružnega zakona. — Državno pravdništvo je tožilo dr. Turno na željo klerikalnih ma-tadorjev, ker je baje dal vpisati v zadružni register Člane, kateri tje ne spadajo. — Vprašamo; Ali niša pri »Centrifugi* pa res prekršili  onega  paragrafa,  ker  so   vedoma
FCDORA.
Drama, spisat V. Sardou; libretto za iiriško
opero   priredit  Artur Colautti, uglasbil
Umberto Oiordano.
I. dejanje.
Kneginja Fedora Romazov (sopran), bogata in mlada vdova s 14 milijoni premoženja, je ljubila grofa Vladimirja AndrejeviCa. — Nekega veCera, ko so se služabniki gro-fovi imenitno zabavali v grofovem salonu pri samovaru in igri, ker so vedeli, da pride gospodar šele zjutraj domov, je nakrat močno zadonel elektriški zvonec in — vstopila je Fedora, skrbno popraševaje po grofu. Pričakovala ga je v gledališču, ali ni prišel. Jeden služabnikov je takoj tekel, da ga gre iskat, ona pa sanjari o ljubezni v njegovem stanovanju. — Nakrat pridrvi gospodarjeva »slita«, ali ž nje so prinesli grofa smrtno ranjenega v njegovo spalnico. Došli so ob enem policaji, dva zdravnika in francoski diplomat de Siriex. Policija je takoj zasliša-vala. Pojasnilo se je, da grof je bil umorjen,
brisali Člane iz registra, ki bi morali biti ' notri Se do 18. febr. 1902.?! — Da je to zakrivil n. pr. dr. Turna ali Gabršček, kaj menite, aH bi ne imel nove tožbe na vratu ? I Ali bi ga ne posadili zopet na zatožno klop ?! 3. Hranilne vloge. Sitno smo bili radovedni na to postavko v raCumh »Centrifuge*. Pa tudi tu smo doživeli ker naravnost neverjetno razočaranje, Gujte!
»Gor. ljud. pos.* in »Trg.-obrt. zadruga* sta izplačali v I. 1900. nad 600.000 kron hranilnih vlog. Da sta to zmogli brez zaprek, kaže na veliko moč in modro vodstvo. — Ali kam je šel ves ta denar? Naj bi se ga bilo porabilo polovico za navadno ljudske potrebe, v trgovini ali obrti, bi ga šlo torej v druge denarne zavode vendar še lepa svota — 300.000 kron I
In koliko tega denarja je ujela »Centrifuga* ? — V poročilu čitamo, da je prejela vseh hranilnih vlog 133.70900 kron, izplačala pa 14.110 05, da jih je ostalo komaj 119.598*41 kron, torej prava baga-tela! Kam jo Sel ves drugi denar ? I Skoro gotovo na »Motil* ali v druge denarne zavode. — Kto: tak vspeh je rodila klerikalna agitacija. Kdo ima dobiček? — Kar niso klerikalci spravili 300.000 kron svojega denarja, je veliko premalo! In ti ljudje so hoteli gospodariti v drugih dveh nalili zavodih, ki še danes razpolagata z milijoni kron?! —• Ali seveda, ne smemo pozabiti na mizerno svotico deležev, ki dajejo hranilnim vlogam v »Centrifugi* jamstvo, zato se pa temu nič ne smemo Čuditi! Tudi klerikalci nimajo preveč tisočakov, da bi jih razmetali, zato jih dajejo tje, kjer čutijo, da so bolj na varnem l
4. Posojila.
Teh so dali: na vknjižbo 108.500 kron, drugače pa 71.734 kron. Cegar je denar, ki presega svoto deležev in hranil, povemo niže. — Kolikor mi vemo, je prevzela »Centrifuga* največ takih posojil, katerih se je gledala otresti »Goriška ljudska posojilnica*. Zakaj to — srno Že povedali. »Gor. ljud. pos." je vesela, da se je znebila take vrste dolžnikov na tako lep način. Seveda je bilo pri tem mnogo stroškov, kajti pri »Centrifugi* izdeluje vse te posle notar, ki je pa imenitno plačan. Takih stroškov nimajo Usti, ki iščejo in dobe denar v »Gor. ljud. pos.*. — Koliko takih nepotrebnih troškov za prenos dolgov je bilo vsled   klerikalne  agitacije,   to
«Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zaL
in sicer od nihilislov; sum je letel na grofa L o r i s I p a n o v a, ki je bival nasproti; on pa je pobegnil. — B^edora zapriseže o s v e t o, da hoče ubojico najti in kaznovati:
E fin che la vendetta non sia compiuta, io voto la giovinezza mia a fedelta perenne, a eterno lutto il cuore.... M* assistan la Ma-donna e i santi. E cosi sia.
Grof je umrl. Fedora plače ob njegovi postelji. Potem pridrvi iz grofove spalnice in pade nezavestna na tla. — Zagrinjalo pade. II. dejanje.
V Parizu. Sprejemni večer v hiši kne-ginje Fedore Romazov. Ko se zagrinjalo dvigne, je pričelo sprejemanje gostov, prav slikovite družbe kavalirjev, dam, francoskih in ruskih častnikov, diplomatov itd. Fedori stoji na strani vedno — Loris Ipanov (ki se je zaljubil v njo.) — Prvi kratek prizor kažekoketno komteso Olgo Sukarev, po-iitiško izgnanko (lehek sopran), poljskega izgnanca Boleslava Lazinskega (virluoza na klavir, ki zabava družbo), barona Rouvel (tenor) in zdravnika Borova (bariton). — Drugi prizor pokaže Fedoro in L orisa, katerima se pridruži iz prvega dejanja znani
je   zanimivo  vprašanje.  Čegava  je škoda? Gegava korist?! 5. Izposojila pri drugih zavodih.
k& je »Centrifuga« šopirno razglašala po klerikalnih listih, naj se obračajo do nje vsi tisti, ki denar potrebujejo, so se res zatekali k njej tudi mnogi taki, ki sploh niso mogli dobiti drugod posojila. Ker denarja pa ni bilo, kakor so se hvalili, so morali vzeti pot pod noge, rožni venec v roke ter romati k dr. Susteršiču v Ljubljano, da je odprl kredit pri »Ljudski posojilnici«. — Mi, ki vemo, kako težko je, dobiti večje odprte kredite, se kar čudimo Šusteršičevi veliki zaupnosti. Dasi »Centrifuga* dela iele prvo leto in '/, izdattio izgubo, vendar je dobila v Ljubljani veliko denarja. - Postavke v računu med sprejemki so sicer meglene, ali tam čitamo: račun tekoči 102.530*60 kron in račun tekočih posojil 94.700. To jo torej drugod, v glavnem v Ljubljani izposojen denar. — Na kaj so ga dobili? Na tistih 14.000 krtin M
Ali kako nsstalcn jo ta denar, kažeti postavki med izdatki, da so izplačali 38.930*94 in 99.734*14 kron. — Tak denar je pa celo nevaren, ker v slučajih vsake krize jo takoj ves odpovedan, Kje ga vzeti, da se ga vrne? —• Tak* igra na kožo deležnikov bi bila torej v slučajih jako riskirana. Za take vrste transakcije mora biti veliko večja glavnica in tudi ri*§ervni zalog! Sicer nas to mnogo ne briga, ker ne čutimo potrebe, da bi se pehali za varstvo klerikalnega premoženja. Navajamo vse to le kot monstre-dokaz, kako ravnajo tisi, ki so se zadnje čase silno bali za naša velika dva denarna zavoda, ker... ker se tu previdneje posluje 1
6. Tudi efekte so kupili!
Ob vsej tej mizeriji prvega leta so čutili tudi neizogibno potrebo, da so kupili za 11.862 kron efektov ali vrednostnih papirjev. Neverjetno ali resnično ! Sicer so jih zopet prodali za 6000 kron ter pri tem gotovo nekaj zgubili I 7. Upravni troški, inventar itd.!
Za inventar so izdali 818, za knjige in tiskovine pa celih 1.110*26 kron. Zadnjega izdatka bi si ne dovolil niti denarni zavod v veliko večjem obsegu ustanovljen! — Radovedni smo, koliko vrednost so postavili v bilanco! Mi smo uverjeni, da niso bili preskromni, da so pokazali  manjšo  — zgubo!
Upravni troški dobre polovice leta pa znašajo celih — 2420*33 kron! Lep poklon!
diplomat de Siriex, ki živi zopet v Parizu kot »stari prijatelj Rusije*. — Fedora mu značilno predstavlja Lorisa; de Sirieae kar oslrmi. »On tukaj?* vpraša jo. Fedora pa odgovori nervozno sottovoce: »Lo tengo 1 (držim ga!)*
V  tretjem prizoru čujemo tri duete: 1. Loris in Borov — 2. Olga in Rouvel — 3. Fedora in Siriex. — Borov prigovarja Lorisu, naj bo Oprezen; on se vrne v Rusijo. Li hoče, da govori z materjo? Borov: O Loris, Bog s teboj! — Fedora pa pripoveduje Siriexu, kako je zasledovala Lorisa in prišla celo v Pariz, kjer ga je obvladala tako, da se je že v njo zaljubil. On misli, da je izgnana iz Rusije tudi Fedora. Pravi, da hoče iz njegovih ust dobiti dokaz o ubojstvu grofa Vladimira Andrejeviča, in potem se maščuje. — De S i r i e x: In ako je nedolžen ? — Fedora: Oj, da bi to bil!.... Ne sovražim ga, kolikor bi morala! — De Siriex: (značilno) : Li ga ljubite? — Fedora: Ne vem... De S.: In ako izpove....? Fedora (divje): Potem brez milosti!
V   4. prizoru predstavi Olga Poljaka Lazinskega.   —   V 5. prizoru je dejal De
O tem bi se dalo reči marsikaj, n. pr,: kako so se hvalili z osebno požrtvovalnostjo in: kako bi se dalo vse delo v »Centrifugi« opraviti z neznatnim delom par tistih Siro-koustnih ljudskih osrečiteljev, ali ne briga nas klerikalna razmetavost I Ako je to prav onim, na katerih rame se vso to godi, nas tudi m briga. — Rečemo le toliko, da »Centrifuga« je končala leto z izdatno zgubo, in radi tega niso priobčili bilance v klerikalnih listih.
Taka je blamaža klerikalcev s »Centrifugo". — Kolika je odgovornost onih, ki tako nepremišljeno sejejo razper tudi na gospodarskem polju ? Kdo ima dobiček od tega? — In ako že razkol mora biti, zakaj bi ne ne izvršil tako, kakor je bilo lani na-svetovano od strani dr. Turne? Klerikalna šopirnost se je kaznovala v bilanci »Centrifuge«, katere ne marajo priobčiti v »Gorici« in »Prim. Listu«, ker — jih je vendarle sram!
Dopisi.
Iz Dornbergrt, koncem svečana. (V odgovor dopisu iz Dornberga v »Gorici* dne 16. svečana 1901.) — Ni mi za to, da bi se mazal s teboj, dragi Drejče, ker vem že naprej, da ako se te dotaknem, se umažem, ali mi je za tisto vzvišeno osebo, ko pravita ti in tvoj pristaš, da vama je potrdil ta dopis tisto glede moje osebe. Torej, ako je vama on to v resnici nasvetoval, ni prava in odkritosrčna oseba, ker kaj takega se n meni pač ne more govoriti: 1. da sem tretja »Sočina* stranka. Morebiti zato, ker sem naročen na »Sočo* že 18 let; 2. da sem zdražbat in da mi ni treba nič verjeti. Kje so tiste zdražbe, katere sem jaz naredil? Prosim, da mi jih dopisnika skažeta; 3. visokosti vaju prav nič ne brigajo, ker toliko, kolikor vidva, jih je menda vreden vsak; 4. sitnosti občina doslej ni imela prav nikake z menoj in tudi ne z mojimi sorodniki. Z vama in vajinimi sorodniki pa morda!; 5. da imam pravico le v peti kuriji; to je prav lahko, ker jih je dosti takih in tudi vidva sta prišla iz ene pete kurije v dva veleposestnika pete kurije; 6. Vajino veleposestvo sluje že daleč okoli Štirne na Kalinovšči, in občina si šteje lahko v čast, ko ima taka dva velikaša v občini; ko bi b Mudstvo vaju od Podbrda do dorn-berške take imenovane barkole količkaj poznalo. No, potem bi bil tvoj pristaš gotovo
Siriex Olgi, da je: Kozakinja, in Olga je bila »užaljena", poklicavši na pomoč. In gostje so prisilili, da se je De S. opravičil. On lo stori in poje (z gracijozno eleganco):
La Donna russa 6 femina dno volte,
doppiamenlc adorabile,
e doppiamenle v;r.„.
Essa e la vera donna,
d'Eva la liglia vera
con le dolcezze e grimpeti,
le audacic e le villa,
1' ali e gli arligli, T estasi e le frodi,
prtnla a immolarsi e facile a tradir...
Tutto il suo sesso e in lei
lutto Tessere umano:
Pamor sublime come il lirmamento
c 1'odio come il mar bieco e profondo...
angelo c serpe, zingara e regina,
sol d'oriente e gelo borcal...
un poema, un trastullo, una demenza,
un altare, un abisso,
un mistero "...
Ecco la Donna russa,
cd ecco P ideal...
Na to pa je odpela Olga, kaj je pravi Parižan. Po neznatnem  7. prizoru  čujemo Iju-bavno spoved Lorisovo Fedori. — V 9. prizoru neznani Borov Fedori,  da  odpotuje o
župan, kakor se je izrazil že sam, in pa ti | tajnik njegov, ker tvoja lepa in prava pisava je znana po širokem svetu.                            I
Drejče, DrejCel Časniki paC niso zate, I glej rajši na riparijo! Ti, širokoustnež, pa glej, da se boš Sirokoustil rajši okoli K. in se sam sebi grohotal, kakor pa bi se z menoj in z mojo stranko prepiral po Časnikih, ker iraaš še premalo v svoji široki Čebuli, da bi kritikoval kako stranko. Rajši drži dobro kramp, ker drugo ni zate.
Širokoustnež, ali te ne obide mrzlota srama v srcu, ko izustiš takoj da si podedoval biti župan, ko vendar ve«, da je veČina v občini boljša od tebe?! Pa tudi tajnika si je izbral, tistega veleposestnika iz pete kurije, kateri te je že spravil za živinskega saCmena, po domaČe reCeno. SkonCal si le maturo za krempovega župana, za drugo pa prav flič. Ali si me razumel, širokoustnež. No pa saj si že sit, kaj ne, samo ko si j misliš, da bi bil lahko župan.   Pa obhodnik,
obhodnik 1 Ta, ta,-------neko službo v občini
mora biti, kaj ne da ? Pa najbrže se je bil zamaknil tisti Cas, ko si je mislil take reči, ko se zave že pozabi nanje ter se spomni zopet na kramp. Kramp, kramp, altro che dimenticarsi sul picon.
Za sedaj bode dosti! Le agitirajta in pišita, ali pazita dobro, ako hočeta poželjene makarone uživati.             Fant iz koša.
Šmarje, 10 marca. — Zadnja številka .Primorske gliste- piše, da sem ponujal »Primorca* na Svinem, kar je res, laže pa, da po 40 in po 20 kr. in tudi zastonj; laže tudi, da ga naročniki ne berejo. — Pa še kako radi! Komaj Čakajo, da ga dobijo. Resnica pa je, da naši dve klerikalni .glisti" .radi lažeta; kjer jima ne zadostuje laž, pa še očitata.
Zato vprašam! PlaCa-likaj dopisnik ali urednik »Primorske gliste« zame? Je-li prepričan dopisnik ali urednik, da mi je poslala „G. Ij. pos." »Primorce«? Na ti dve vprašanji prosim odgovora, potem govorim dalje. Ce sem ponujal »Primorca", nisem zlorabil božjega mesta, ampak ponujal sem ga po pošteni poti.
Dalje povem, da sem raje dolžan »6. Ij. pos." kakor kateremu klerikalcu, ki bi imel potem pravico kričati na me, da bi se razlegalo po celih Šmarjah!  — Prizadeti.
S Krasa. — (O Ricmanjih in o unijatski cerkvi.) —Imenitno je postalo ime Ricmanje, vas blizu Trsta, pred kratkim Časom, ker je prestopila cela vas v unijatsko cerkev s staroslovenskim bogoslužnim jezikom. Čeprav so ostali Ricmanjci v pravi sveti katoliški cerkvi, vendar se je vrglo slovensko sveceništvo pri nas v boj proti njim ter proti vsem tistim, ki simpatizujejo z vrlimi Ricmanjci ter se unemajo za slovensko bogoslužje, ki je Slovanom neobhodno potrebno, da si po tem potu bolj gotovo utrde med ljudstvom pravo versko in narodno podlago. Rimsko-katoliška cerkev ne le da ni branila svetinje naroda, jezika, tudi drugače njega politika nam ni bila v hasek. Roma-nizacija je nam škodovala premnogo. To posebno tam, kjer je sedaj že vse potujčeno. Poleg drugega nas je tlačila tudi cerkvena politika. Tisti posamezni duhovniki v pravem pomenu besede, ki so delali in se res žrtvovali za vzbujo naroda, so bili redki, in kar jih je bilo,  jih  je tlačila visoka cerkvena
politika.   Skratka:   roraanizacija v cerkvi z t vedno  veCno utesnitvijo  slovenskega jezika je tako potujcevala  naš  narod, kakor razni posvetni vladni sistemi.                                   I
Drugače je pa s slovenskim bogoslužjem j v cerkvi. Tu ni govora, da bi kdo utesnjeval j naš jezik, tu ni govora, da bi se Slovencem | pridigalo in maševalo po laški, marveč tu je I govora o tem, da se  sme služiti v našem | i staroslovenskem jeziku maša prav tako kakor j v latinskem.   In  pobožni in verni Slovenec, 1 ki  vidi, da njegov jezik v cerkvi tudi nekaj j j velja, se vraCa iz nje pokrepčan in zadovoljen J in gotovo je, da bo  bolj unet za pravice J svojega jezika  ter  bo  iste  branil z večjim | navdušenjem nego tisti, ki se vraCa od laške pridige,  latinskeT pobožnoiti ali ie  majhne slovenske   božje   službe.   Zato   bodi   skrb j slovensko-hrvatskega    naroda,   da  se  nam j vrnejo stare pravice v cerkev, katere bi se j nam ne bile smele kratiti nikdar.   Kar trdi »Prismojenec" na lo stran in kakor zavija in j laže, to kaže le njegovo brezbrižnost za obstanek slov. naroda! — Le politika žepa jim je v čislih! Narod je deveta brigalrZato pa naj bode Ricmanje tista smer, po kateri nam je hoditi.   Ali ni pametno, ako se obrne hrbet takemu škcfu, kateri je hrvatski sin, v vpisalni poli pa Italijan?! (»Prim. List" pravi, da je »naše gore list."  Iz  tega smemo sklepati* da se je tudi dr. Pavlica vpisal za Italijana, in kardinal?! Op. ur. »SoCe".)        I
Vrli slovenski sinovi v Ricmanjih so se podali v naročje svete unijatske cerkve v obrambo svoje vere in svoje narodnosti, in prevzvišeni vladika križevaCki jim je pisal, da so ostali v pravi katoliški veri in naj se ne dajo z ničem od nje vrniti in zavesti, naj  se  drže jedinstva  duha v zvezi  miru. j
Eno telo, eden duh-------eden Gospod, ena
vera, eno krščenje. Ricmanjci, naprej! Mi Vam sledimo. Bog in narod! —
S vino,  11.  marca   i(H)l.  (Par  besed
i lažnjivcem.)   —   Dopisnik  v  10. štev.
I »Prismojenca«   pravi, da  prihajajo v  našo
vas  trije  »Primorci"   in dalje pravi:   Prvi
naročnik ga ne bere in ga tudi drugi hišni
družini ne pusti brati, da si ga je naročil, je
prišlo po lažnjivi poti.   Pri prvem naročniku
prva laž, kajti natanko sem se prepričal, da
• omenjeni naročnik  »Primorca"   rad čita in
I ga  tudi   ne   misli  vrniti,   zaradi   tega pa
bode vse eno katoliški mladenič.
Za drugega naročnika pravi, da ga I meče na ogenj ter pravi, da ne mara, da bi I prišel pred otroke, ker je pohujšliv. Komaj j pride v hišo, je vže v ognji. Pri drugem J naročniku druga laž, kajti ravno pri tem j naročniku sem že večkrat z lastnimi očmi J videl »Primorca* v hiši, in je na razpolago celi hišni družini in tudi drugim. Mar mislite j vi, g. dopisnik, da so res ljudje tako kratkega ! razuma, da bodejo plačevali 3 krone 20 vi-I narjev na leto za »Primorca" zato, da bodejo I vsak teden enkrat ogenj ž njim zanetili? O I kratko nikar! To si je izmislila le vaša I modra glavica. — Čudno, da se tako učena | glava pusti nekaterim za nos voditi. I           Za tretjega naročnika pa pravi, da  ga
I sicer bere ali verjame da ni nič, da je pre-I pričan, da laže. Pri tretjem naročniku tretja I laž, ker dobro vem, da ravno omenjeni na-I ročnik je trezno misleč mož, ni bedak, da bi I za laži plačeval list in bi laži čital, in ravno J pri tem naročniku ste slabo uganili!
No, g. dopisnik!   Kam ste pa spravili 1 Četrtega naročnika, kajti v naši vasi so štirje j naročniki   na »Primorca*.   —   Čudno, tako učena glava se pri tako malem številu všteti, a gospod* dopisnik!   Vi  hočete število naročnikov skrčiti, ali ono se vedno množil
G. dopisnik! Jaz vam nekaj prav poti-boma svetujem, namreč: Pustite ljudi pri miru Vi in Vaši pristaši, z besedo in 'peresom, ne hujskajte ljudi. Mari mislite, da bodejo vaši sosedje čitali, kar jim bodete vi ukazoval, o kratko nikar, mar mislite, da se bodejo Vašemu povelju slepo vklanjali in pokorili, o ne, vidite vkljub vsemu vašemu pregovarjanju proti »Primorcu«, se naročniki vedno množijo. Pomislite, da »Primorski List* ima v naši vasi zmiraj -enako število naročnikov, torej to naj vam bode v dokaz, da je ves vaš trud zastonj, in vam je boljše, da mirujete, ker če ne si lahko nabrskate žrjavico v nedrije. Za danes toliko, če vas bode 5e katerikrat kaj srbelo, vas že popraskam, pa malce od bliže!-------
Liberalec na katoliški podlagi.
Domače to rum novice.
Osebna  vest.  —   »Wiener   Zeitung* » objavlja, da je  cesar imenoval  župnika   v . Voloskem,  Vinka  Zamliča, članom deželnega šolskega sveta za Istro za ostalo dobo tekoče poslovne perijode.                                I
Tajnikom pri našem dcžolucm odboru je bil imenovan sinoči v seji I deželnega odbora dr. Alojzij Pet ter in. Novi tajnik pozna oba deželnega jezika ter je po svojem dosedanjem službovavju kot j davčni nadzornik med Slovenci priljubljena oseba. Zato smemo upati, da ostane tak tudi v deželni hiši v preražni tajniški službi.
»Jednakopravnosf. — Polilisko društvo i »Jednakopravnost" v Idriji je začelo izdajati pod  gorenjim  naslovom list, kateri se tiska I v naši »Goriški Tiskarni".  Da je list vreden vsega  priporočila, to  pove  program, ki se j glasi:
„Naš list je gasilo politiškega društva »Jednakopravnost« v Idriji in bo torej deloval po njegovih pravilih »za narodni, stanovski, gmotni in duševni napredek zlasti delavskega in kmetskega j stanu.« Njegovo načelo bo: »jed-nakost, bratstvo, svoboda« na | narodni in socijalni podlagi.
Z narodnega stališča bode list radikale n. Brez usmiljenja in brez obzira bode šibal narodne sovražnike in i z d a-jalce, Črno in rudečo internacijo-nalo, ako bode proti jednakopravnosti | injednakovrednostislovanstva. Zozirom I na mogočen faktor: n a r o d n o s t i n v e r-stvo, bode deloval list za narodno avtonomijo in slovansko litur-gijo, ker Ie na tej podlagi je mogoča j jednakost, bratstvo in svoboda v narodu ter strpnost proti drugim narodom in veram.
I           S soeijalnega stališča bode naš list
demokratski na realni, praktični podlagi. Kritično, znanstveno do-gnani socijalizem ima v svojem programu vse koristno, potrebno, rešljivo in izvedljivo za nove razmere, ki so nastale vsled napredka kulture, razvitja j tehnike, gospodarskega liberalizma, so-cijalne anarhije. Blageideje takega socijalizma  morajo  prošinili ne le na-
polnoči v Petrograd. — Fedora: In jaz jutri! Pomiloščena sem.....
V 9. prizoru vidimo, kako hudo je zadela Lorisa ta novica. In on ne sme ž njo. Fedora obljubi, da bo takoj prosila milosti tudi zanj. -— -Loris: Vse zaman! — Fedora (srpo zroča nanj): Zakaj zaman? Kaj ste storili?... Je-li huda reC? — Loris: I Ne.... Fedora (vzradoščena): Nedolžen? — In povabi ga, da sede k njej na divan.
Poljak svira na klavirju, družba se razveseljuje, Fedora pa vlači iz Lorisa vso resnico. In konačno je izpovedal, da je res ubil Vladimirja Andrejeviča.... To je silno razbu- I riloFedoro, imenuje ga razbojnika. Loris jo zagotavlja, daje vkljub temu nedolžen na uboju. Ona vpraša o vzrokih, kako se je to zgodilo, on pa odgovarja, da sredi te bučne veselice ne more V3ega pripovedali. — Fedora: Le v kratkih besedah l — Loris:
Bile bi zaman! Hočem ti  dati dokazov.....
Fedora: Dokazov! — Pakje? —pa kedaj? Loris: Mri, tu pri tebi! — Fedora: Še to noCt Odgovori! Li prideš? — On: Da, pridem.... — In odšel je. Fedora: Infamel Ne, ne ubežiš mi več!
j           V XIII. prizoru (koj na gornje) dobi De
j Series uradno brzojavko o atentatu na carja. J Zabava je končana z vsklikom: Bože carja I hrani!
I          Znamenita sta 14. in 15. prizor, v ka-
I terih je Fedora doznala' grozno resnico o I umoru grofa  Vladimirja,  pa ga odobravala, J oklenila se tesno Lorisa, ali vsled prenagljenja I vzročila svoj žalostni konec. I          Ko so  odšli   povabljenci,   je  sedla za
j pisalno mizo in — pisala (sporočila v Petrograd o razbojniku  Lorisu).   Na  to poklice ruskega tajnega policista Greka inga vpraša, je-li je pripravljen s svojimi ljudmi  (...... da
zgrabijo Lorisa, ko jim da ona  znamenje).
—  Grek: Prinašanj tudi sporočila o Lorisu... Nocoj  je  prišel   iz   Rusije   sumljiv človek,
j Platon Sokolev, Lorisev prijatelj od mladih nog, in mu prinesel pismo od brata Va-lerijana.... Fedora (živo): Brat? Tudi on! (in odprla je zopet pismo ter neka' pripisala,
—  spravivši še Valerija na v nesrečno zaplelko, s čemur se je prenaglila, še predno je izvedela vso grozno resnico o umoru Vladimirja.
—   Fedora pravi  policistu, naj Čaka na j vrtu, in ko bodo Culi žvižg, naj storijo svojo
dolžnost tiho in mirno. Da mu še pismo na rusko poslaništvo z naroČilom, naj ga takoj odpošljejo generalu Jariskinu v Petrograd.
Prišel je Loris — in sledila je scena, ki je odprla Fedori oči o vsej grozi svojega položaja in o nevarnosti, v katero je pahnila Lo r i s a, katerega — ljubi. Najprej mu očita, da je nihilist, kar pa on zanika, na kar jej Loris razodene, d a je ubil Vladimirja, zapeljivca svoje žene. Fedora je vsa uničena. Loris pripoveduje: Moja mati je imela mlado Poljakinjo Vando za čitateijico. Ljubila sva se. Mati }o je odpodila, jaz sem šel za njo in jo peljal pred oltar, priči najine poroke sta bila Planton Sokolev in.... Vladimir. — Vladimir se je presumljivo vsiljeval v mirni moj dom; bil sem že ljubosumen, ali Vanda mi je prisegla — in bil sem pomirjen. Vladimir je razumel vse — in ni več prišel. — Nekoč o Božiču sera srečal pred hišo Vladimirja služkinjo Vande, ki se je silno prestrašila in trepetaje izpovedala, da je nesla pismo Vladimirju. Takoj stopim v hišo: njega ni. Našel sem tam.... Fedora: Ono nesramno pismo ? —- Loris: Ki pravi: »Pričakujem Te nocoj, ob devetih«. — Oba
vadne delavce, temveč tudi rokodelce, obrtnike, kmete in delavce liberalnih poklicov ter s spoštovanjem navdati tudi svoje sovražnike. On ni sovražnik vere, narodnosti in stanov; on ne podira, ampak zida; on ne seje iz hudobije sovraštva med ljudstvom, ampak deluje z ljubeznijo za socijalno jednakost, bratstvo in svobodo. Le tak socijalizem ima prihodnost; zato bo deloval naš list za tako demokracijo inneusmilj en o, brezobzirno pobijal »judokra-cijo«, ki preti uničiti pravi, blagi socijalizem.
Naš list je začasno lokalen list, zato bo priobčevai pred vsem novice iz Idrije in njene okolicerpodpiral bo opravičene zahteve in potrebe posebno rudarjev, rokodelcev, obrtnikov in kmetov, šibal bo vse napake brez ozira na levo in desno, navzgor in navzdol,
Razun domačih novic bo list priobčevai tudi važne poli tiske dogodke, znanstvene in podučne članke, zlasti iz soeijalnega gospodarstva, ter zabavne spise. Svojim naročnikom bo dajal list na njih vprašanja pojasnila in svete v vseh potrebah, zlasti v obrtnopravnih, delavskih in kmet-skih zadevah,kajti listu so obljubili sotrudništvo zmožni možje iz vseh navedenih strok. Zato se nadejamo, da bo naročena na naš list vsaka družina, vsako društvo, vsak posameznik vseh stanov*.
Trgovska - obrtna reglstrovana zadruga v Gorici opozarja p. n. gosp. zadružnike na drugi izvanredni občni zbor, ki se bode vršil v nedeljo dne 24. marca v dvorani »Slovenske Čitalnice" v Gorici, ker za prošlo nedeljo sklicani občni zbor z ozirom na to, da bi se morali istega udeležiti */s zadružnikov, ni bil sklepčen. Jedina točka dnevnega reda je prememba pravil, torej za vsakega zadružnika zelo važna zadeva, zbog Cesar bi bilo želeti prav mnogobrojne udeležbe.
Nenavadno prikazni — rujav dež, rudeč sneg. S trnovske planote nam pišejo dne 11. t. m. s — Nebne in zračne ; prikazni, ki se dogajajo in opažajo semtertja po trnovski planoti, dajejo izvanreden užitek opazovalcu, posebno še onemu, ki z zani-t m a njem  zasleduje  in  preiskuje te naravne,
podnebne igre. I           Dne 10. in 11. marca t. I. so imele te
! zračne prikazni pravcati pust. — Zjutraj 10. | marca je snežilo in medlo z burjo, da je bilo t veselje,   na   kar se  spremeni   vreme.  Burja I poneha .n pritisne jug  ter ob jedni in pol : uri   popoldan   zapiha   vzhodnik   (»hrvaška burja"). Metež poneha in nebo se zamreži s sivo-rujavo   meglo,   iz   katere  je   pada! fin, leden dežek — žled. Toplomer je kazal 1. C° pod 0 t. j. mrazu. Žled se je prijemal, kakor lep, dreves, hiš, obleke, snega in sploh tva-rin, s katerimi je prišel vdotiko, in v kratkem so ječala pod težo nenavadne obleke pokrita drevesa. V eni uri časa   se  zarudeči na severu in jugovzhodu,  in   kakor bi  trenil, se vsuje v drobnih zrncih »rdeč sneg". — Ker je ta prikazen — (rdeC sneg) — nenavadna v naših  krajih,   si jo razlagajo  praznoverni ljudje na različne načine.
Še krasnejše so bile prikazni danes zjutraj in so trajale skoro do poldan. Podnebje nad trnovskim gozdom je krila gosta, j prav nizko viseča megla, a okoli in okoli se ! je videlo jasno nebo. Solnčni vzhod je na-I pravil na ljudi nenavaden vtis in očem iz-I reden užitek. — Ker so solčni žarki skozi I gosto meglo le deloma — tam več tam manj I lomljeni dohajali na zemljo, ki je bila tu pri
molčita. — Fedora:  In če ti lažeš? Kdo mi to pokaže. — Loris:   On  sam.   Evo dokaz, čitaj!   — On  vrže  šopek pisem na mizo. Fedora vzame jedno in čita: »Dušica moja!* — Njegova pisava! Podpis: »Vladimir, ki te obožava". — Tudi njegova slika! Torej vse res?! — Loris:  In bil je zaročen!   Ali čitaj  dalje I   —  Fedora  (čita): I »Misli na mojo srečo l.... Tisto, katero poro-I čim, ne bo Tvoja  tekmovalka:   edino moja I si ti, Vanda oboževana!" — Nesramnež! — Loris:  Da,  stokrat podlež!   —  Fedora raztrga pismo in Loris pripoveduje: Služkinja mi je razkrila,  kje se shajata.   Šel sem tje oborožen. Prazna je prva soba, ali iz druge I slišim val smeha in poljubov.  —  Fedora I (kakor  ranjena zver):   Dalje,   o dalje! — Loris: Cujem imel... moje ime L. To je bil I vrhunec! Zgrabil sem  vrata, odprla so se,
j stopim dalje......, ona odskoči, a jaz jo zgra-
I bim, vrženi na tla.... Uni podlež kriči, vstreli I na me in rani, jaz odgovorim enako — ali t ubil sem ga.
I          Fedora   (poskoči   in zakriči  z divjo
I radostjo): Oh, da.... ubij ga.... pa njo tudi! I                        (Konec prihodnjič.)
nas pokrita t rdečim snegom, in ker je bilo okoli tega dežnika (megle) jasno nebo, je delalo to nenavadno svitlobo. — Zdelo se je, da so vse stvari: zemlja, hiše, drevesa v ognjenem plamenu: a kmalu na to se je barva spremenila v bolj temno, tako sicer, da ob 10. uri zjutraj ni bilo videti ničesar v hiši. Naenkrat pa se je opetovano spremenila barva, postala jasnejša, višnjeva, modro-rudeča, solnčno-rumena do, zagorelo-rudeče,
Vsak trenoteE* j**"i)1l6^!dritga4e^4wta-4~«d*tteva tudi*p4 dopisih. Ali smo morda za-
strani kaj takega, kar bi se moglo imenovati pobalinstvo. DomaČe vesti pa se dotikajo prav živo v istini klerikalnega pobalinstva, katero je tam ožigosano in poka-zano v pravi luči v nekaterih noticah. Kar se tiče razgleda po svetu in dopisov, iščeš zaman na naši strani pobalinstva, pač pa je v dopisih ožigosano klerikalno pobalinstvo, katero hoče lerorizovati naprednjake po deželi, ali kateremu se upirajo naši možje, kar
igra je trajata od ranega jutra do 10VS ure predpoldne, a takrat je zabliskalo in zagro-melo, nebo se je pooblačilo»in jel je padati dež z jugom.
Učinki te nenavadne svitlobe so delali ha ljudi izvanredne--vtise. Jfedni menijo, da naznanja to vojsko, lakoto, bolezen itd.; zopet drugi pravijo, da pomenja to — dobro Jetino,_ _— a stara _. Urša miga z glavo, ter pravi, da je to jeza božja, ki se kaže nad mejsebojnim ravsanjern in kavsanjem med »liberauei" in »klerikauci*.
Izpod Čavna n»m pišejo: Rumeno umaz&n dež je padal dne 11. t. m. prek Čavna krog 10. ure zjutraj, po gori pa rujav sneg.                       s
Med vodnimi kapljami je bilo toliko rumene barve (zemlje), da je bila dežnica gosleja od vsake  gode vode v hudournikih.
Ze zjutraj so se podili od juga nizko temno rujavi oblaki, podobni bolj dimu, ki so nenavadno zatemnjevali te kraje. A proti
10.   do 11. ure se je vsul umazano rumen dež.
S Pečin, dnč 12.t.m.: (Igra narave.) Tukaj pri nas in sploh po vseh tukajšnjih krajih je v noči od 10.—11. t. ni, zapadel sneg rujave-rudečkaste barve; ako se istega raztopi, je voda od njega popolnoma kalna in na dno posode se-poleže neka temno- i rudeča barina.
Z Loma   ob Slapu  nam  pis-jo dnč j
11.  t. m.: Včeraj zvečer je bila pri nas čudna prikazen. Začela je močna burja pihati, potem je začelo mesti sneg in sicer rudeč sneg. Čudna se je zdelo ta nenavadna prikazen vsem ljudem. Potem je bila nenavadna rudeča svetloba, in ker je bila megla do tal, nismo mogli videti, kaj se godi gori v zraku. Svetloba je bila taka, kakor da bi gorela velika vas onikraj megle. Strah je bilo nas vseh, in danes v pondeljek zjutraj je bil pa kakor krvavo-rujav velik dež, tako da je bila voda popolnoma vsa motna, kakor iz rudeče zemlje, da ni bila za nobeno rabo no ljudem ne živalim. Takega snega je padla 3 do 4 cm.
Iz Bovca nam poročajo dn6 11. t. m.: Danes prvi grom v bovškem okraju, hud dež in veter, sneg, voda rumena, zrak zjutraj ognjen kakor tudi firmament. Naše ženske se ne upajo take vode rabiti. Kaj to pomeni P (Kako je nastala ta izredna prikazen, je popisano v »Soči* od torka. Pomembe taka prikazen nima nobene, nego je le nekaj izrednega, kar se poredkoma dogaja. Ur.)
Pozor t — Čisti preostanek velikega »Varietč"- zabavnega večera »a la Ronacher" dne 24. t. m. v Dreherjevi dvorani je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Natančni program večera objavi kolesarsko društvo »Gorica" prihodnjič.
František OndFiček. — Ime tega ve-leuma na violini je našim rojakom, ki se brigajo za glasbo, že znan, in kdor je poselil svoječasno njegovo koncertovanje v Gorici, je mogel uvideti, da Ondfiček postane virtuoz svetovne slave. To je tudi današnji dan. Nastopal je po raznih velikih in večjih mestih, in povsodi je šel le en glas o Ondfičku: da je virtuoz na violini, kateremu ni kmalu para na svetu. Strokovne kritike v Parizu, Londonu, na Dunaju, na L»pskem, v Milanu, v Rimu, Carigradu se glase vse jednako ugodno, čujmo, kaj pravi strokovni kritik v Rimu:
»Per essere perfetto, a Francesco On-drieek non manca nulla. Ha la grazia che conquide, il sentimento che attrae, la forza che soggioga, un meceanismo tecnico che spaventa. U suo violino e una riunione di violini, anzi di parecehi strumenti fusi insieme; e piange e ride, si commove e si esalta, bamboieggia e diventa mesto, racconta flabe e tragici drami, ha inflessione di dolore, gridi d' angoscia, squilli argentini d' ilaritl Una segreta anima sta chiusa, per virlii di chi sa mai quale incantesimo, nel cavo legno dello strumento*, e quell' anima palpita e freme al piu lieve contalto delle poderose dtta che la evocano, che la palpano, che la stringono, talehe guizzando come elettrica scintilla sulle trepide corde, -ella vi soffia sopra il potente anelito della vita.*
Tega velikega češkega Umetnika slišati, bomo imeli priliko tudi v Gorici, kjer nastopi v petek dne 22. marca, v Dreherjevi dvorani. Dne 20. bo koncertoval v Trstu v Schillerjevi kazinski dvorani.
Opozarjamo že naprej na ta koncert vse naše ljubitelje glasbe, zlasti še, ker On-driček je umetnik, kakoršni le poredkoma obiščejo Gorico.
.Torišče pobalinstva*. — V svoji neskončni ljubezni do nas je blagovolila pobožna »Gorica" v svoji številki od torka imenovati zadnjo sobotno številko našega lista .torišče pobalinstva". Kdo ve, zakaj. Ako pogledamo prav nepristransko domače in   razne novice,  iščemo  zaman  na svoji
krivili kako pobalinstvo v uvodnem članku o slovenski trobojnici, kjer smo se postavili v bran za našo narodno svetinjo, slovensko trobojnico?! Ali je tam »torišče pobalinstva* ? Ha, »Gorici8 se ni.zdelo vredno zapisati kako besedo-v obrambo naše trobojnice. Ha, to je "postranska reč! Kaj mar narodnost in njeni znaki listu brezdomovincev! Za take^reči se nezmenijo. Pa kako tudi? Saj veste, kako je zvezan dr. Gredolčič z dr. Pajerjem. In tista zveza je trda, drži, saj obveza je spletena iz — slovenske kože! Torej, ali smo tam zakrivili kako pobalinstvo ? I Kaj pa »Tulti frutti* ? Ali je tam torišče pobalinstva?. Vse, kar je tam povedano, sloni na resnici, kateri se sme reči pri nekaterih odstavkih z vso pravico • bridka resnica. Satira, pikra satira, pa včasih deluje bolje, nego deset s sveto resnostjo pisanih člankov. Treba upošlevati predmet! — Gospoda, roko na srce! V »Soči* od sobote je govora o pobalinstvu, v resnici se govori tam o njem, ali o kakem ?! Gospoda, dopolnite naslov »Torišče pobalinstva* tako, da se bo glasil »Torišče ožigosanega klerikalnega pobalinstva", potem pa smete takd nasloviti sobotno »Sočo*!
Jc-11 prismojen, ka-li! ? — Zopet so si jednega privoščili. Sedaj je prišel na vrsto kanalski mežnar Val. Kofol radi prav majhne opazke o »Gorici* v svojem dopisu v »Ed.*. In sicer kar vprašajo, ali je prismojen, ka-!i ? Hii, Kofol se je drznil nekaj govoriti, zato mora biti postavljen na »pranger*, in res so ga postavili ljudstvu v zasmeh, Kažejo nanj ter vprašajo ljudstvo, je-li prismojen, ka-li?!
Nikdo se ne sme upreti mogočni gospodi, ako ga morda tudi pljusknc, ali celo udari v obraz, kakor se je zgodilo prav 64 let staremu Kofolu v Kanalu od kaplana Pečenka v zakristiji, nikdo se ne sme v najmanjši meri protiviti posvečenim in neposvečenim gospodom okoli »Gorice*, tudi braniti se ne sme, vse, kar mu ostaja, je le to, da sme ponižno navzgor pogledati, kadar mu dovolijo, drugače pa: molči! O 64-letnem možu Kofolu, ki uživa vendar spoštovanje v Kanalu, pač ni dostojno, pisali tako, kakor »Gorica*, ali celo razpostuvljati moža v zasmeh, je-!i prismojen, ka-li?!
Še posebej moramo povdarjati, da tako pišejo tisti ljudje, ki hočejo stati jako visoko, ki povsodi povdarjajo, kako da so čisti in dostojni. Nad vsako opravičeno besedo, katera jih doleti v odgovor, se zgražajo in so razžaljeni, sami pa se poslužujejo v boju proti nam dejanski najpodlejših sredstev, in skrajno podlo je tudi, da v svoji krščanski ljubezni tisti, ki se obračajo do Boga, kakor ponesno povdarjajo, razpostav-Ijajo po krivem v zasmeh 64-letnega moža Kofola. Nikdo ni več varen pred posvečenimi žurnalistiškimi banditi, kar vse kaže, da so zbesneli, da so torej prav oni sami — prismojeni l
Iz RtcmanJ pišejo »Edinosti*: »Prim, List* je prinesel neki dopis, datiran iz Ricmanj. Ta dopis je posnel tudi ljubljanski »Slovenec". Na to izjavljamo, da ga v Ricmanjih ni človeka, ki bi bil pisal oni dopis, in da je vse neresnično, kar se nam tam podtika. Čudimo se le, da je ta dopis tudi »Slovenec* ponatisnil, ki mora vendar vedeti, koliko vere gre »Primorskemu Listu" v takih stvareh in ki je (»Slovenec" namreč) tudi dobro obveščen o razmerah v Ricmanjih. Najbolj pa nas je zabolelo v srce, da se tako ostudno napada Škof-mučenik, ki na jugu vrši veliko misijo, da bi pravoslavne brate zopet privel v katoliško cerkev in da se mu s takimi napadi od strani katoliških duhovnikov otežuje itak že težavno položenje".
Ali se spominjate, kako nam klerikalci podtikajo dopise, češ, to se je pisalo v uredništvu in to zopet, čemur se naši ne-utrudljivi gg. dopisniki smejejo v pest. Tu pa vidite jasno, kdo kuje sam dopise ter jih priobčuje kot take. Tu je razkrinkan »Pri-smojenec*, ki tudi na to stran svoje »bravce" prav pošteno »farba*.
V rimsko - katoliški ljubezni pa napada tudi križevačkega unijatskega škofa Drohobeckega ter ga hoče smešiti! Kaj takega se predrzne »Prismojenec*, ki hoče biti katoliški list! Unijatska cerkev je tako sveta kakor rimska, nič je ne loči nego samo bogoslužje v staroslovenskem jeziku, in vendar se predrme katoliški profesor bogoslovja zadirati se v škofa. Kaj pravi k temu kardinal ? Naj čuje, kaj pravijo Riemanjci, in ako je kaj poštenja v teh učenih seme-niških ljudeh, morajo obžalovati tako pisarijo proti unijatskemu škofu ter odnehati od nje. To je že preostudno, kaj takega je zmožen le kak človek Pavličevega kalibra!
Hranilnica in posojilnica v Skriljah, regist. zadruga z neomejemo zavezo, je imela svoj I. redni občni zbor dne" 10. marca 1901. Udeležba je bila veiika, kar kaže, da se zanimajo domačini za to društvo. .Načelnikom
je izvoljen gosp. Anton Vrčon, trgovec in posest, v Skriljah št. 96; v odbor pa gg. Marko Slokar, Skrilje št. 52; Anton Rustja, Skrilje št. 74; Vinko Favetti, Skrilje št. 24; Jožef Valič, Skrilje št. 29; Alojz Hrobat, Dobravlje št. 97; Anton Hrobat, Dobravlje št. 79; Rustja Ivan L, Dobravlje št. 99; Rustja Ivan II., Dobravlje št. 99. V nadzorstvo gg. Ra-divoj Sinigoj, učitelj Sv. Križ; Černigoj Dra-gotin, Sv. Križ; Anton Breščak, Dobravlje 2. Za driižbo sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je daroval nadalje gosp. profesor Ferdinand Seidl 10 kron.
Pevsko in bralno društvo »Orel« na Trnovem pri Gorici vabi na ustanovni občni zbor, kateri bode dne 19. t. m. ob 3. uri popoludne v občinski pisarnici. Somišljenike in ljubitelje petja uljudno vabi k obilni udeležbi-pripravljalni odbor*-----------
Pevsko drnStvo »Nabrežlna" vabi k občnemu zboru, ki bode v nedeljo 17. marca ob 3. uri popoldne v društveni sobi. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika; % Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Volitev; 5. Predlogi in nasveti.
Sadjarsko In vinorejsko društvo t Naklem* bode imelo svoj letošnji glavni zbotf••'v nedeljo 17, t. m. ob 1»/, uri popoldne na Misličah h, št. 1. s tem - le dnevnim redom; 1. Poročilo predsednika; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Predavanje o pravilnem sajenju sadnega drevja; 5. Volitev odbora za prihodnja tri leta. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Ženska podružnica dražbe sv. Cirila In Metoda v Dornbergu je odposlala 25 K »bol. domu* v Gorici in 22 K glavni družbi v Ljubljani. Za podružnico: Križrnan, preds. Našel se Je zlat uhan blizu Soškega mosta. Kdor ga je zgubil, naj se oglasi v našem upravništvu.
Razgled po svetu.
Državni zbor. (Dalje.) — Poljski so-cijalist Daszvnski je govoril o razmerju med proračunom za vojaške namene in onim za kulturni napredek. Obžaloval je nasilja, ki jih vrše častniki in vojaki; vojaki naj ne bi nosili orožja izven službe. Minister VVelser-sheimb je povdarjal, da treba upoštevati tudi Želje širših slojev prebivalstva; stori na to stran, kar mogoče. Ovire razvoju Avstrije ni iskati le v militarizmu, ampak drugodi. Narodno sovraštvo se ne zrno zanašati v vojsko, narodnost se pa sme gojiti do gotove meje. Govoril je tudi proti maniji dvoboja. Dr. Ploj je zahteval, da se kmetovalcem glede vojaške službe dovoljujejo olajšave. — Krama t je govoril potem o pogodbi z Ogersko, da bo mogoča pravična pogodba le takrat, ko pride do mir: med Nemci in Čehi. Država nima večih sovražnikov od pangermanov, ki hote, da manjšina vladaj večino.
Mi nismo nasproti zvezi z Nemčijo, dokler je tej zvezi namen ohranitev, miru. Ali, ako bi se ta zveza uzakonila, Avstrija bi padla na nivd kake Bavarske ali Sakso-nije. Te besede Kramafeve so razdražile Vse-nemce tako, da so pihali kakor gadi, a govornik se ni dat motiti in je nadaljeval, da glavna naloga Čehov je ta, da preprečijo združenje tako i mehovanih nemških dežel v Avstriji z Nemčijo. Tako združenje ne bi bilo le poguba Avstrije, ampak bi tudi motilo ravnotežje v Evropi. Nemčija bi postala pr a vlast sveta, ona bi' zagospodarila ne le v osrednji Evropi, ampak tudi na Balkanu in v Mali Aziji. Nam je v dolžnost — je vsklik-nil govornik — da opozarjamo na to nevarnost. Mi nismo Nemcežrci, marveč želimo, da narod naš živi v miru in slogi z Nemci. Tu so se nemški radikalci zopet zagnali v govornika, ta pa jih je lepo opozoril, kako se postopa s Poljaki na Pruskem ter je vskliknil, da Čehi ne žele drugega nego slo-bodo za Nemce in za Čehe.
Govorili so še drugi poslanci, češki radikalci so delali škandale, slednjič je zbornica sprejela predlogo.
O zakonu glede* žganjarine so govorili Eisenkolb, Eder, Menger, Schucker. Generalna' govornika sta bila Abrahamovicz in Conci.
Za to predlogo je na vrsti ona o investicijah, ki se dožene morda že danes.
Dalmatinski posl. Biankini je inter-peliral v drž. zboru predsednika, da-li hoče uplivati, da vlada odgovori na interpelacijo poslanca Ivčeviča glede nekega razpisa uradniških mest, objavljenega ne - davno temu. V tem razpisu je bila namreč obsežena ne-čuvena določba, da za ta mesta ne more prositi noben Dalmatinec, ampak le Nedal-matinci, tudi če ne znajo hrvatski !l Ogorčenje Biankini jevo je torej lahko umevno in nikdo se ne more čuditi, ako je žugal z obstrukcijo, ako ne dobe zadostnega zadoščenja.
Njegovo veličanstvo je podelilo načelniku poljskega »kola", vitezu Jaworskemu, veliki križ Leopoldovega reda. S tem odlikovanjem ~ ki je gotovo simptomatično tudi z ozirom na politično položenje — se je te dni bavil tudi poljski kljub. Načelnikov namestnik, grof Dzieduszcki, je omenjal ta dogodek v daljšem govoru, v katerem je povdarjal, da ta milost cesarjeva ne velja samo vitezu Jaworskemu, ampak tudi vsemu poljskemu klubu in deteli Gališki.
K Proračunski odsek je soglasno odobril načrt zakona, tičoči se odprave eraričnih mitnic, in sicer počenši s 1. januvarjem 1902. Minister financ je izjavil, da vlada sicer ne želi, da bi se dohodki od mitnic ostranili za vedno; ker pa v okvirju proračuna in možno poskrbeti za pokritje odpada, ki bi nastal po odpravi mitnic, želi, da se sporazume z zbornico tudi glede vprašanja pokritja ter določi red, po katerim naj bi se zadoščalo raznim zahtevam zbornice, ki bodo obre-menjale proračun.
Blizu Vodnjana v Istri so našli v nedeljo zjutraj Antona Ravnika, železniškega paznika, mrtvega. Rano je irnel globoko v prsih, napadalec ga je moral suniti z nožem, in sicer naravnost v srce. Truplo so našli na železniškem tiru. Sodi se, da je napadalec za nalašč truplo položil na tir, da bi ga razmesaril kak vlak ter bi ne bilo mogoče konstatovati nasilne smrti. Prijeli so nekega kmeta, ki je na sumu glede amora.
Bazno. — Tisteg* Weilanda, ki je ranil nemškega cesarja, kakor smo poročali, spravijo v norišnico, ker se je skazalo, da je res norec. Sedaj se nahaja še v sodnijskih zaporih. — V Parizu je stavkalo na tisoče krojaških pomočnikov za ženske obleke, Sedaj pa je stavka končana, ne da bi pomočniki dosegli kak vspeh. — Z Reke se čuje malo verjetna vest, da nameravajo Rečani pri prihodnjih državnozborskih volitvah ponuditi kandidaturo za Reko Franju Kosuthu.
Zarota mod poljskimi vojaki t Poznanju. —. Iz Vratislave poročajo, da so tamošnje vojaške oblasti uvedle preiskavo proti poljskim vojakom, ki so obtoženi, da so se zarotili proti Nemčiji in učinili vele« izdajo. Vojaške oblasti trde, da se je med vojaki poljske narodnosti agitiralo, da v slučaju vojne Nemčije z Rusijo pobegnejo poljski vojaki pod rusko zastavo.
Na Španskem in Portugalskem so nadaljujejo nemiri. Iz Barcelone poročajo, da v Gerellu so bile viharne demonstracije. Množica je razdrla brzojavne žice, zažgala domovanja nekemu obrtniku ter kamenjala vojaštvo, ki je prišlo napravit red. V Kataloniji so zaprli že 65 tovarn, S Portugalskega poročajo, da v Jermarezevu so bilo demonstracije proti jezuitom. V Robellu, v pro-vinciji geronski, je kričala množica .Dola in kruha!" Prišla je z orožniki v navskrižje, jeden demonstrant je bil ustreljen, trije ranjeni, V Lizaboni so priredili gojenci vojaške akademije protiklerikalno demonstracijo. Prihiteli so redarji, ki so ranili več gojencev, pa tudi nekaj redarjev je bilo ranjenih. Protiklerikalno gibanje se razteza po celem Portugalskem.
Dogodki v Maccdonlji. — O dogodkih v Macedoniji smo že govorili. Čujmo, kaj se čuje sedaj novega o gibanju v tej deželi: Število v Solunu zaprtih Bulgarov znaša že 20001 Vsak dan privlečejo orožniki in vojaki nekaj aretirancev iz njihovih krajev ter jih zapirajo v solunskih ječah. Turška pošta ob-težuje vsako pismo, adresovano na Bulgare. Uprava avstrijske pošte v Solunu je dala turškim uradom seznam Bulgarov, ki dobivajo potom avstrijske pošte rekomandirane liste! Vsi naznanjenci so bili aretirani in zaprti. Mnogo jih je radi prestanih muk že umrlo l Pri prihodu vlakov prijemlje policija vsakega Bulgara, ki je dospel od zunaj v Solun. Ko jih vodijo po ulicah v ječo, aretirance Turki, cigani in židje ometavajo s kamni. Nesrečne žrtve so polmrtve, še predno so privedene do trdnjave. Tam jih mečejo v gnusne in temne luknje, od koder ne pride menda nihče več na svetlo. Razmere so sila napete. Razburjenost med Bulgari v kneževini narašča. Bati se je, da bukne splošen ustanek, katerega skuša macedonski komite izzvati na vsak način, ter prisiliti Rusijo, da napravi diplomatično ali z orožjem konec sedanjim neznosnim razmeram v Macedoniji in v Stari Srbiji. Tudi Avstro-Ogrska ne bo mogla gledati bližajočih se dogodkov s prekrižanimi rokami.
V Južni Afriki. — Iz Lorenzo - Mar-queza javljajo, da burski general Botha je pripravljen udati se Kitchenerju ter je zahteval premirje, <ia more stopiti v dogovore z De-vetom. Sodijo, da se Botha uda Angležem tudi, ako Devet tega ne stori. — Iz Kapstadta poročajo, da se kuga razširja nevarno. 12. t. m. jih je 15 na novo obolelo, med njimi tudi Evropejci.
Narodno gospodarstvo.
Železna vrata na Donavi ob ogersko-rumunski meji so zdaj, ko so docela predrta in varna, velika dobrota za kupčijo. Lansko leto je šlo gori 446 splavov z 1,029.114 kvintali blaga in 113 praznih, doli pa 424 splavov z 1,188 8 JO kvintali in 173 praznih. Parnikov je šlo mimo 1439.
Nemška državna banka (Deutsche Reichsbank) je slavila 2. jan. svojo 25-lelnico. Ta ogromni zavod, ki igra na denarnem trgu Evrope eno prvih vlog, je imel koncem leta 1899. (vse v milijonih mark): bankovcev v prometu 1359, kovine v zalogah 825, pri njej rhranjenih vrednostnih papirjev 2862, prometa 179.633. — Dividende je dala skoro 107« %•
Stara pestunja.
Poljski spisal M. Balucki. (Konec.)
Starejši možakarji, med katerimi sem spoznal tudi plešastega uradnika, igrajolega na vijolo, pa so si krajšali minute pričakovanja s politiko: slišal sem nekaj o Bismarku in o egiptskem vprašanju. A sredi dvorane, kakor zmagovalec, je stal s široko razstavljenimi nogami Karolček, sedaj soliden vojaški kapitan, in zadovoljno gledal na družico, zalo brunetko, ki mu je pripenjala kitico. — Naposled se _odpr6 vrata sosednje sebe in v sobano prideta ženin^in nevesta, držeča se za roke. On je bil videti v tem svečanem trenutku nekoliko pobit, za to pa je bila kaj mična nevesta v svoji beli, atlasovi opravi z dolgo vlečko, in skozi ovoj, segajoč ji do tstl, ki ga je nosila pod vencem, so njene oči, te dobre poštene oči, iskreče se v tej minuti od nenavadnega bleska, gledale nas vse tak<5 jasno, tak6 prijateljsko, da je kar grabilo za sre6.
L~hko je bilo priseči, da v številu svatov, obkroževajočih jo, ni bilo nobenega, ki bi ji ne bil želel vsega najboljšega z vsem. srcem. Ona je čutila to ter se zahvaljevala, stiskajo vsem desnico.
Stari Hileček ju je blagoslovil ter poškropil z blagoslovljeno vodo, Kasija — s svojimi solzami, in spremljani od gostov so šli navzdol po cveticah, ki so ležale po tieh kakor razkošna prižasta odeja, razpeta po podu in stopnicah. Nekoliko kočij je čakalo pri vratih. Za nevesto je bila pripravljena leskeča kočija, prevlečena z belim suknom, katero je poslala jedna njenih učenk, z razkošnim boketom vred.
»Kasija, vi se odpeljete z menoj,« obrne se Ljucinka k svoji pestunji, ki je previdno nesla za njo vlečko.
»Kak<>? Jaz v taki kočiji? Kako" je to mogoče! vzklikne ta zavzeta. »Jaz lahko dospem peš.«
»Vsedite se, Kasija, prosim vas.«
»Moj Bog, to bi bil narobe svet; jaz služabnica skupno z gospodično! Niti za noben denar na svetu!« se je branila revica, kakor je znala, toda njeno rudeče lice, leskeče se od znoja, je jasno izražalo veselje, kakoršno ji je napravljala ta odlika v pričo vseh tu zbranih svatov. In ko je Ljucinka odločno rekla, da brez nje tudi ona ne pojde, je vsa srečna zdrknila v kočijo ter se stisnila v kot, »da bi«, kakor je rekla, »ne delala sramote gospodični!« Ko so dospeli k cerkvi in je ona tu opazila tolikanj zbranih ljudi j, se zopet ni drznila stopiti iz kočije: češ, kaj pa porek6 ljudje! Ko pa je videla, da se vležka valja po tleh in da je celo že nekdo stopil na njo, je urno poskočila, kakor oparjena, vzela jo previdno v obe roki ter nesla za gospodično.
Cerkev je bila prenapolnena, ker je nevesta imela mnogo tovarišic in znank. Godbeno društvo, z ozirom na to, da je nevesta — hči godca in sama učiteljica godbe, se je zbralo na koru ter zapelo »Veni creator«, a duhovnik, gvardijan oo. kapucinov, nevestin spovednik in prijatelj njenega očeta, je ukazal prižgati vse sveče ter ozaljSati oltar s cveticami. Poroka se je vršila svečano in krasno.
Močno sem obžaloval, da nisem mogel ostati pri večerji, katera, kakor pripovedujejo, je prošla veselo. Posel, katerega odložiti ni bilo mogoče, me je primoral, odpeljati se še tega večera po železnici v Lvov. Vrnil sem se še le čez dva meseca in, umeje se, moj prvi opravek je bil, posetiti novoporo-čonca. Živela sta v svojem stanovanju, ki je štelo nekoliko sob z nenavadno čednim pohištvom. Svojo znanko sem dobil vso zarudelo v obraz, kajti prišla je ravnokar iz kuhinje, kjer je po navodilu gospe Overejakovičeve pripravljala neko posebno pecivo za svojega moža. Njega samega nisem našel doma ~ šel je v mesto k svojim pacijentom, katerih je imel že dovolj. Ona se je pohvalila s tem pred menoj in iz src& sem bil vesel tega njenega veselja. Kmalu se je vrnil tudi njen mož in oba sta me prosila, naj obedujem ž njima. Mlada gospodinja se je hotela skazati s svojo umetnostjo in jaz se nisem dal preveč prositi: prijetno mi je bilo v toplem, prisrčnem ozračju njunega gnezdeča. Nista se sicer božala, ali nolju-bovala pred menoj, pa celo" brez tega je bilo videti, da sta srečna in da ljubita drug drugega. Samč nekaj ju je žalilo ter jima mračilo jasne medene mesce: Kasija je umrla Čez tri tedne po njeni svatbi. Milostljiva smrt, zdelo se je, je toliko počakala, da je ona omožila svojo ljubljeno gospodično, in ko je dosegla svoj namen, pa jo je pobrala na pokopališče k večnemu počitku...
Podpisana  priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v Semeniški ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga-
l^arol prašaK,
pekovsM "mojster" insladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmanco, torte i, t. cl.
Priporoča   se  slavnemu  občinstvu   za
ninogobrojna   naročila   ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
¦»» Veliko zalogo -*¦ šivalnih strojev, dvokoles in slamoreznic
raznih sistemov prve angleške tovarne »Ifelical'
ima
SAUN1G & DEKLEVA V GORICI
ulica Munieipio št 1
mehanična delavnica v Nunski ulici št 16
kjerjje|bila' prej prodajalnica.
V zalogi imftmo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za šivilje, krojače, Čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerei). Cene so v gotovini od 80 gld. naprej.
Z nami jo vsaka konkurenca nemogoča! Se toplo (irij)oroi'amo z odličnim spoštovanjem udani
SAUNIG & DEKLEVA.
Važen oglas.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da ima zalogo tu- in inozemskih semen v Gorici v RabatišCu št. 20 v pritličju. Gene se ne boje konkurence. V zalogi so semena: španjska trava, detelja Loiessa, Incarnato, Lutus Cornicolatus, Misculione Lupinella AHissima itd. itd. — Za obila naročila se prav toplo priporoča udani
Vekoslav Collavini.
Zahvala.
Štejem si v doižnost se javno zahvaliti si. zavarovalni banki „S 1 a v i j i" v Ljubljani ker me je v polno zadovoljnost odškodila z svoto 1000 kron po zastopu v Rencah, za nastalo požarno škodo.
Slavnemu občinstvu priporočam naj-topleje imenovani zavod, ker sem prepričan da je vseskozi pošten in vesten.
V Renčah, 17. su«ca 1901.
Maurid Miha.
Jedno- in dveletne
kolči in eepiče
trte Riparia-portalis ter domače trte
prodaja baronica Antonija Teuffenbach
v Pevitii pr! Goriei.
Hotel in restavracija
na dobrem  glasu,   blizu   kolodvora in podišč;i v Ljubljani se oddd Y najem
radi družinskih  razmer. — Natančneja pojasnila daje upravništvo „Sdče".
Krompir za seme
fine vrste   odpošilja   vedno   v  vsakej množini Aloizij Kane, trgovec v Ljubljani, Dunajska cesta.
^^#*^P^^#^^-#
Dobre ure in po eetii!
s  3-letnim  pismenim jamstvom razpo&Ijp na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna ur ter Izvoz zlatnine
Most (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 3 75; srebrna ura Rim, fl. 5*80; srebrna verižica fl. t 20; budilmk iz niklja fl. 1-95.
Tvnlka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate m srebrne svetinje iz raMlav ter tisoče priznalnih pisem, — IluHtrovan mnik zastonj!
M-tffice: 48, BrtetoHtoHl, LtniM, SW.
i. 1 hierrij-jevo Gcntifolijno mazilo
je najbolje mazilo za rane, vzdržuje čistoto ter olajšuje bolečine, vpliva na hitro zaceljenje; z omehčanjem rane odstrani tuje predmete vseli vrst. — Važno je za hrinolitzee, kolesarje in jalialce.
Po pošti se razpošilja franko 2 škatljici za K 3*nO — ŠkaUjice na po-skuSnjo, prospekt in izkaz zalo^ vseh dežel sveta razpošilja proti predplačilu K 1'80 tovarna Iekarja A. Thierry-i» v Fregradi pri Rogatcu-Slatini. — Ponarejanja treba se ogibati ter paziti na zgornjo varstveno znamko, katera je vžgana na vsaki šfcatljici.
$ ntorc Obidič,
Čevljar
v Semeniški uliei štev. 4 f§l*9    v Gorici ~^Q&
priporoča se
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro.
nton Potatzky v Gorici.
Na gredi Raštelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše Šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje,
Svetinjlce. — Rožni vene!. — Masne knjižice.
fiišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.       2 85--8
JOS. LEUZ,
trgovec z deželnimi pridelki
v Ljubljani,   lteseljnova cesta
kupuje in prodaja vsakovrstne deželne pridelke, kakor jedilno čebulo, čebuljčck, suhe gobe, semenski oves, ajdo, vsakovrstni krompir tudi po cele vagone; nadalje divji kostanj, čresmlnjo, crešmlnovo lubje itd. itd.
Nadalje ima v zalegi prav lepo, čisto domačo ali štajersko deteljo in lueerno po nizkih cenah, potem priznani rodovitni krompir .Zgodnji rožnik" itd. itd.
Gorica
zaloga vin in špirita na debelo.
Ulica Vetturlnl štev. 11.
DomaČa, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nizkih cenah.
Pravi vinski cvet
dvakrat rektlfleiran
za prirejanje  vin  in   izdelovanje  likerjev in ruma je na prodaj v rnirodiloicah
Antona Mazzolija
v Gosposki ter Vrtni uliei v Gorici.
1 žepna ura iz niklja A n k e r-H o m. (na željo jiosrebrnjena) s krasno vdelanim okrovom.natanjko regulirana s .'i-lotnim jamstvom ter etui.
1 eletf. o klopna verižica \% niklja ali goldina s privpzkt vred. Parizni sistem.
t kravatna i^la iz goldina z vdelanimi IiriljanU.
1 par pozlafonili znjicsluili gumbov. Znamka „Ga-rantie*.
1 garnitura g u m li o v i/, gohlina za jireclsrajiHnke in ovratnike; 5 komadov.
I par uhanov iz pristnega srebra, uradno zaznamovana.
1 prstan iz goldina z clejr. kamnom.
1 pomanjSevalno Žepno zrcalo v etui.
Teh  štirnajst krasnih in  (kupih predmetov z
uro  Ankcr-Kem. razpošilja  za  samo pld. 2,«,'i, proti
povzetju aH naprej poslanim zneskom tvrdka
Bratje Hurviz,
Eksporttm hiša, Krakau, Slradom 17 (Avstr.)
Kar ne ugaja se tekom 8 tlnij sprejme nazaj ter denar vrne, da se kupovalec nima bati nikakc nevarnosti.
Bogate ilustrovnne kataloge vseh tlragocenostij zastonj in franko.
Sprejemajo se preprodajalci in apentje.
Predzadnji teden!
Žrebanje nepreklicno
23. marca 1901.
Glavni dobitek
60.000 kron
v gotovini z 20%  odbitkom«
Srečke invalidne loterije
k 1 krono
priporočajo: G. Gentilli, V. A. Jona,  Michelstadter & Comp. in A. Pincherlo v Gorici.
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
sklepa
zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja.
25-letni mož zagotovi proti Četrtletni zavarovalni!]!  K 6*42 zaostalim svojim
K 1000*—, plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 60. I«t«.   P«
petletnem plačevanju zmanjšuje ne zavarovalnina za dividendo.
Najugodnejši pogoji. — Ves dobiček pripada Členom.
V poslednjih letih je bilo izplačano 10 odstotkov zavarovalnine.
Izplačana dividenda.........K          7 «6.541-28
Reserve In fondi..........K   20,579.434-88
Dosedanja izplačila.........K   62,922.942-86
Pojasnila in tarife radovoljno pošilj«
generalno ravnateljstvo banke »SLAVIJE" v Pragi
na HaTlidkovein trgu,
kakor tudi nje generalni zastop v LJubljani.     ~
l