Natisov 15.000. .Šfajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-: slrijc : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko i K 50 vin. za celo kto;za Nemčijo stane [začelo leto 5 kron, za [Ameriko pa 6 kron; [za drago inozemstvo se Iračuii naročnino z ozi-tiom na visokost poštnine. Naročnino je plačali naprej. Posamezne štev.seprodajajo po 6v. Urecnišlvo in uprav-niStvo se nahajata v Plujn, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za '/» strani K 16, za '/» strani K 8, za Vi« strani K 4, za '/«i strani K 2, za V« strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Ljudstvo, na noge! Slovenski poslanci obeh strank so razbili najprve štajerski deželni zbor in potem tudi državno zbornico. Vse gospodarske zahteve lačnega hidstva so vrgli ti čudni »zastopniki naroda' v koš. Slovenski poslanci se smejijo lačnemu ljudstvu! Ničesar, .vbogi kmetje, Tam niso prinesli slovenski poslanci doma, razven L200 milijonev novega davka. Zakaj vse to? Zakaj mora naš kmet in obrtnik in delavec lakote trpeti ? Zakaj nas silijo iz domače grade? Zakaj ne moremo več živeti? Edino zato, ker hočejo prvaki Avstrijo razbiti! Združiti nas hočejo s Srbijo! Prvaki so j vrgli v Ljubljani cesarjevo podobo iz okna in so f"jo nadomestili s podobo srbskega prestolona-|dedrjika. Prvaki so v Kamniku zažgali cesarsko zastavo! Prvaki so zdaj v Ljubljani posadili spomeniku cesarja nočno posodo na glavo, da ga sramotijo ! Prvaki so v listu „Jutro" pljuvali na avstrijsko zastavo . . . Kdo bi vse to ne razumel? Vse kar je avstrijskega, hočejo prvaki uničiti! ! ! Ti pa, ljudstvo, imaš zvestobo do domovine, cesarja, dežele! Ti hočeš gospodarski napredek! Vstanimo torej na noge in povejmo, da se ne pustimo od slovenskih vodij na led spraviti! Kdor je z nami, ta je za kruh in do- moiino! Na noge kmetje! Tolitve t občino okolica Celje. Preteklo nedeljo obdržali so slovenski advokati iz Celja s svojimi podrepniki v občinski dvorani volilni shod. Zbranih je bilo skupno 40 volilcev in 5 advokatov. Vse je bilo razburjeno, ker je prišlo le tako malo ljudi. In med došli-mi so bile večidel osebe, ki nimajo med kmeti nobenih pristašev in bi na tak shod sploh priti ne smeli, Kčr je bil obisk tako majhen, rekli so prvaki, da je to le zaupni shod. To se pravi: n a š i nasprotniki imajo armado brez soldatov! Mina je, da je ' vpliv prvakov v okolici zlomljen. Z veseljem tudi pribijemo, da ni bil na tem prvaškem shodiču niti eden od onih stoterih naprednih kmetov, ki so naša zborovanja obiskali. Zato pač ne zamerimo »Narodnemu dnevnika", da je iz samega obupa pričel kar divjati. ; V poročilu o temu prvaškemu shodu objavlja ta dohtarski list trditve, čez katere se mora pa-me:ni človek le smejati. Ta bedasti list piše, da I bode G°/0 vodnih vinarjev v Celju na 10% (VVas- serheller) zvišanih. Brez ozira na to, da bi vlada tako zvišanje nikdar ne dovolila, pribijemo le sledeče dejstvo: Državna uprava je za celjski vodovod 200.000 K podpore dala. Tozadevna postava zahteva znižanje vodne doklade od 6°/i na 4°/o, ki se bode tudi že v prihodnjih letih izvršilo. Sploh bi se tudi teh G°/» doklade ne predpisalo, ko bi prvaki v svoji zagrizenosti okrajno subvencijo ne preprečili. In vendar je znano, da ima vodovod ne samo za mesto, marveč tudi za okolico velikanski pomen. Dohtarski zakotni listič trdi tudi, da iščejo nemški nacionalci vsled slabega financielnega položaja v mestu'novih dohodkov v okolici. Ta trditev tega bedastega lističa je tako neumna, da se ji gotovo tudi krave v celjski okolici smejijo. Vbogi ljudje, ki takim neumnostim verujejo. Nemški nacionalci nočejo od občine okolica Celja prav ničesar. Nemci v mestu kakor tudi mestu prijazni kmetje v okolici so prepričanja, da zamore le skupno gospodarsko d e.Jp o bemio h č; pomagati. Vsi moramo imeti prijateljske obzire na gospodarske in kulturne interese obeh občin; potem bodejo obe občini napredovali in cveteli, brez da bi ena drugi škodo delali. To prepričanje so na naprednih shodih zlasti kmetje sami izrazili. Nemci so tudi na teh shodih izjavili, da hočejo edino to, da pridejo v občini okolica Celje v prvi vrsti kmetje do veljave, ne pa prvaški mestni advokati. Na tej podlagi se je tudi od kmetov predlagane kandidate za II. in III. razred ednoglasno sprejelo. In to so možje, ki so v svojem kraju splošno priljubljeni, katerim se splošno zaupa. Ti možje bodejo pa tudi pravi odgovor na lumparijo »Narodnega dnevnika" dali, ki jih je »kreature" nemških Celjanov imenoval. Pošteni kmetje so torej pri prvaških dohtarjih in šribarjih »kreature", ako se držijo kmetske pravice. Kmetje in volilci, zapomnite si to narodnjaško psovko !! Seveda se priduša »Narodni dnevnik" tudi čez vlado, kakor da bi okrajno glavarstvo v Celju nakrat nemško-nacionalno postalo. Vsakdo ve, da to ni tako! Ali glavarstvo vendar ne more prvaške lumparije prikrivati. Glavarstvo mora vendar skrbeti, da smejo možje voliti, ki plačujejo od 4 do 600 kron davka. In takim možem so hoteli prvaki volilno pravico oropati! Prav smešna je pa trditev, da je „Siid-marka" za volilno agitacijo 20.000 kron poslala. Žalibog da nismo v tem položaju! »Sudmarka" je nepolitično društvo, ki v volilne namene sploh nobenega denarja ne sme podeliti. Ako bi bilo to res, kar piše dohtarski list, potem bi prvaki »Sudmarko" že stokrat naznanili in to društvo bi bilo od oblasti že davno razpnščeno. Tako si pljujejo prvaški hujskači sami v zobe! Sicer pa mi takih velikih sredstev res ne potrebujemo. Napredni, Nemcem prijazni kmetje delajo iz lastnega nagiba sami prav radi v volilnem delu, brez da bi se jih moralo za to plačati. Ali mislite, da so kmetje tako podkupljivi, kakor dohtarski šribarji prvaške stranke ? Kar potrebujemo mi za volilno delo, spravili smo sami skupaj. Ali velike denarne svote, ki jih rabijo prvaki z ozirom na svoj žalostni položaj, jemljejo iz slo- venskih denarnih zavodov. Tako zapravljajo prvaki za volitve kmetske krajcarje, kakor jih zapravljajo za izdajanje snšičnih prvaških listov! Prvaški list tudi naznanja, da je deželni odbor občinsko blagajno pregledal in vse v redu našel. Hm, hm, hm! Take preiskave se morajo le v pravem času izvršiti. 1000 kron, ki jih je danes v občinski blagajni okolice manjkalo, bilo je jntri zopet notraj; ako je bilo teh 1000 kron pojutrajnem zopet notri, to se ne" ve natanko. Ali da so v času občinskih volitev te kronice v blagajni, to ni samo grozovito pošteno, marveč tudi zelo previdno . . . Poročilo »Narodnega dnevnika" imelo bode gotovo izvrstni vpliv na kmete. Prvaki gredo s prav slabimi upi v volilni boj. Zdi se nam, da se dohtarčki bojijo volitev, ker psujejo in lažejo in huj-skajo. »Dnevnik" piše v znani svoji olikanosti dobesedno: »Slovenci bodo dr. Ambroschitschu in Dergauzu. dokazali, da jiiso aajci iu da se ne dajo knpiti niti za »Siidmarkine" groše niti za mestno človeško blato niti za Štefane piva ... Sedaj in sicer še popolnoma pravočasno se je uvedla podrobna agitacija za udeležbo pri volitvah, ktere se bodo vršile takrat, kadar bodemo mi hoteli in ne kadar bode hotel puklasti zastopnik »Sudmarke" in nemškega narodnega sveta". — To je beseda, to je pesen, ki jo pojejo celjski prvaški politiki že leta sem; namesto argumentov — surovost in falotstvo ! Fej !! Ali »Narodni dnevnik" tudi s temi pobalinskimi psovkami ne more prikriti dejstva, da se boji pred volitvami! Saj piše sam, da je le »mogoče", da zmaga njegova stranka. Pa ne bo! Narodnjaška, gospodarstva našega ljudstva tako škodljiva stranka je povsod propadla — in tudi v celjski občini ji tiče voda v grlo. Kmet se ne pusti več od prvaških dohtarjev za nos vleči. Kmet hoče biti sam gospodar! In zato pridemo na dan volitve vsi, da vržemo prvaške zatiralec. Red, poštenost in pametno gospodarstvo mora v naši občini zavladati ! Politični pregled. Državni zbor razpuščen? Vsled prvaške brezvestne obstrukcije je vlada državno zbornico domu poslala. Poroča se, da jo hoče v jeseni še enkrat na kratko zasedanje sklicati. Ako bi se potem zopet ne dosegel sporazum in bi slovenski kričači zopet vsako delo onemogočili, potem bode vlada bržkone državno zbornico sploh razpustila. Nove volitve bi se potem v spomladi prihodnjega leta izvršile. Trgovinske pogodbe. Poroča se, da hoče naša vlada zopet Srbiji uvoz zaklane živine dovoliti. Uvoz žive živine pa ostane prepovedan. Tudi s Crnogoro se bode baje kmalu trgovinsko pogodbo uresničilo. Avstrija dovoli uvoz in prevoz žive živine iz Črnogore v Bocche di Cattaro - Crnagora pa dovoli Avstriji minimalno tarifo. Laška „irredenta" na obtožni klopi. Te dni se je vršil na Dunaju politični proces proti ire- _ 2 •— dentovcu Colpi, ki je bil obdolžeu tatvine v banki „populare". Ta proces je bil začetek razprav proti laškim veleizdajalcem. Colpi se je hotel v zaporu usmrtiti. Obsojen je bil na 6 let težke ječe in povrnitev ukradene svote. O na-daljnih razpravah bodemo še poročali. Johan Orth — to je ime nadvojvode Jožefa Ferdinand, — se bode zdaj baje mrtvim spoznal. Nadvojvoda je svoj čas vse časti odložil in po svetu potoval. Baje je na morju v južni Ameriki svoje življenje izgubil. ' Anarhisti v Budimpešti. V ogrski prestolici našla je policija gnezdo anarhistov. Troje teh oseb se je iz države izgnalo. Železničarski štrajk pripravljajo na Francoskem. Ako se zahtevam delavcev do 17. t. m. ne ugodi, prične štrajk, katerega bi se udeležilo okroglo 300.000 železničarjev. Dopisi. Iz Ptujske gore. Kako je že bilo označeno, da je tukajšni narodnjaški šolski svet sklenil, da bi se moral na naši šoli odpraviti sedajni učilni načrt gledč nemščine. Narodnjaki kar divjajo od jeze, da se naši otroci tudi nemški v šoli učijo in da „Štajercijanci" podpise pobirajo od stari-šev, kateri zahtevajo, da ima sedajni pouk v nemščine ostati. Zatoraj so jo iztuhtali sledečo jezuitsko zvijačo: Tudi narodnjaki so načrkali svoj program, da se otroci le nekaj ur v tednu učijo nemščine. Štingl Miha, ki podpise pobira, pa pravi vsakemu, kateri bi se naj podpisal, da tudi on podpise pobira za nemški pouk v šoli! To je navadni švindel! Ako se narodnjaki predrznejo, taki švindel okrajnemu šolskemu svetu predložiti, bomo priskrbeli, da lažniki pridejo tja kamor slišijo, to je v „luknjo". Da imajo ti švindlerji na programu, da se le nekaj ur učijo otroci v šoli nemščine, nam ni ustreženo, ker ni mogoče s takim poučnim načrtom otroke pravilno nemški naučiti. In potem bi zopet vpili narodovci: proč z nemŠčimo, se itak nič ne naučijo! Ako to ni res, zakaj potem podpise loviti po občini, ako smo mi že prej to storili in sicer da nam sedajni pouk v nemškem ostane ?! Povemo pa že danes, ako narodnjakom ni prav, da bi bil mešani poučni jezik na naši šoli, bomo se potegnili, da dosežemo popolnoma nemški pouk. Tedaj pa si naj narodnjaki svojo šolo sezidajo (so tako sami milijonarji), da njih otroci ne bojo okuženi z nemščino. Narodnjaške hujskarije in švindelj-na pa mora enkrat konec biti! Iz Poličan. Dragi »Štajerc", jaz ti moram nekaj naznaniti od tukajšnega poličanskega gospoda župnika. Ta župnik je namreč tako hud Slovenec, da bi skoraj med Srbe spadal. Niti nemške besedice ne sme slišati. Drugače se z dotiSnikom takoj skrega in mu prepove nemško govoriti. Tudi jaz sem imel večkrat pri njemu opraviti in sem nemško govoril. Tretjikrat se je z menoj skregal in mi prepovedal, nemško govoriti. Rekel je, da jaz nisem vreden, da me zemlja nosi, ker „Štajerca" berem. Tudi moji ženi je prepovedal nemško govoriti, ker je Nemka. Torej prosim te, „Štajerc", ako imaš ojstri „hobelc", da očistiš tega čudnega duhovnika. Sicer pa_ bodemo o njemu še kaj povedali! Iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici. Naš župnik Ivan Sušnik in procesije se prav dobro strinjajo. Tri procesije v Križovem tednu hotel je ta muster-župnik celo za zmiraj odpraviti. Lansko leto oznanil je iz prižnice, da procesije k sv. 3 kraljem in v kočno se ne bodejo opravljale, da je prišel ta ukaz od c. kr. namestnije, da se naj tiste dni ljudje deželnozborskih volitev udeležujejo. Tudi letos nismo imeli več po stari navadi teh procesij. Ob enem omenimo, da ta župnik je odpravil za vselej pridigo na Veliko noč, i. s. iz gole jeze, kčr se mu pred ve* leti ni posrečilo, da bi bil z lažnivimi tožbami spravil veliko fantov po nedolžnem v zapor. Obhajamo tudi tukaj od nekdaj kakor po drugod 2. julija vsako leto procesijo na Ptujsko goro. V ta namen pobira neka brumna in poštena ženska prostovoljna darila po fari, da se odškoduje g. kaplan za stroške in mujo pri procesiji. Pa Sušnik je „kšajt" gospod; ktero leto se je nabralo malo podpore, poslal je g. kaplana na Ptujsko goro; kadar pa je prišla večja suma j, šel je sam za ..Božjo čast" na Goro. Farani so kar godrnjali. Letos pa je prišla precejšna svota skupaj; ker pa je škoda za denar, šel je zopet Sušnik sam na Goro zraven procesije ; da pa ljudstvo ne bode godrnjalo, vzel je tndi g. kaplana zraven. Pa kaj je bilo? V jutru ob 3. uri zvoni v domači cerkvi in vabi farane in druge, da se zberejo k procesiji. Prišlo je tudi veliko ljudi; ko so pa zapazili, da bode Sušnik procesijo vodil, popihala je večina ljudi, saj možki naprej, da se ni niti eden možki procesije udeležil, kajti sramovali so se iti s procesijo, katero vodi tak imenitni župnik. Pa tudi resnično, ko je prišla črešnjevska procesija na Goro, je drugo ljudstvo se čudilo in posmehovalo, ko so zapazili znanega župnika Sušnika. Res špot za faro! Ja, ja, župnik Sušnik, vera peša, kjer ljudje g. župnika ne ubogajo. Kaj pa se je zgodilo pred več leti nekim, kateri so župnika ubogali ? V zaporu so sedeli in debelo plačevali ; in zdaj ? zopet so vam šli' neki na limanice, vašemu nasvetovanju in vašim lažem. Kdo je kriv če vera peša? Tisti časniki, kateri vaše hudobije resnično razsvetljujejo, ali tiste oštarije in hiše, katere se vam ne uklanjajo in vaših laži ne podpirajo? Krivi ste Vi in vaš farovž, in sramota tistim, kateri v tisto okrožje zahajajo. Le počasi, g. ž. Sušnik, se še bodemo več kaj pogovorili; pride dan plačila! Poprašali še bodemo, kje so cerkveni in Urškini denarji; Vaš dopis in opravičenje na finančno prokuraturo, da ste porabili denar za vinograd v Rittersbergu za popravilo orgel, oltarjev itd., je neresničen, ter stoji Vaše župnikovanje na piškavih nogah. Z Bogom ta čas! Opazovalec. Sv. Ozbald-Wurmath. Dne 2. julija ob 4 uri popoldne zgodila se je velika nesreča na Dravi. Flosarji se peljali iz Vuhreda 1 flos „Bauholza" in ko so do Brezria pripeljali, se je vsled prevelikih valov flos za sredino prelomil tako, da se je prva četrt obrnila in šla po Dravi naprej. Petresljivo je bilo za čuti, ko so reveži klicali na pomoč. Rešil je vse tri g. Josef Jern vlg. Verdacenk, gostilničar in lesni trgovec v Wurmathu, z lastno smrtno nevarnostjo. Primerno bi bilo,.da bi se mu za ta junaški čin primerna nagrada podelila, ker ako bi jih on ne rešil, bi gotovo vsi trije v Dravi smrt našli. Slovenska Bistrica. Dne 29. majnika je „Štajerc" (številka 22, stran 4) prinesel poročilo, v katerem tudi pravi, da sliši znani Gril v luknjo. Dobro! V Poklu pri Poličanah pa je ukradel neki tat pri g. Mahoriču v hotelu pred okroglo tremi meseci dve fonografski plati. En mesec pozneje sta bili te dve plati pri krčmarju Gajšeku p. d. „koštrunbirtu" v spodnjih Poličanah najdeni. Dalo se je te plati lastniku nazaj, kajti ukradeno blago se ne sme obdržati Celo stvar pa se je nekako skrivno kon Prosimo Vas torej, gospod Mahorič, da nam veste, kdo je plate ukradel. Kajti tatov se sme zakrivati, temveč je dolžnost, da s< sodniji naznani. Prebivalstvo bi pa tudi vedelo, katerega človeka se mora izogibati pred katerini mora vrata zaklepati. Prosimo rej odgovor! V odgovor! Dne 8. julija prinesel je celjski „Naro dnevnik' uvodni članek pod naslovom ,Šta jerčev" jubilej". Grozovita naivnost te-članka nam dokazuje, da je njen avtor „biv socialist" g. Vekoslav Spindler. Kajti kar ta spod v roke vzame, to ima vse tako otroŠ značaj, da se človeku skoraj odgovarjati zljubi. Mi hočemo tudi le par opazk napravi' morda se žalostni gospodje v Celju vendar-kaj priučijo. „Narodni dnevnik" piše: „Dvojega orožja se poslužuje „Stajcrc" v svoj" nemoralnem, celo od poštenih Nemcev strogo o1" janem boju proti Slovencem : ljudstvo nravno uni in Slovence kolikor mogoče spraviti v gospodats odvisnost od nemških mest in trgov". Ali ni to „modro" ? Torej „Štajerc" ho ljudstvo „nravno uničiti"? Kako to? Ali sm mi kedaj razširjali svinjarske knjižice, kak" »narodnjaki" ? Ali smo mi kedaj proti krščan stvu kot takemu nastopali? Ali smo m demoralizacije vbogega ljudstvaj po Slovenskem krivi? Lenaštejte čaje! Potem jih bodemo pa mi pi8 čeli naštevati. Podivjanost in pijanost naj rodnjaških učiteljev, oderuštvo prvaških dohtar-jev, sleparije posojilnic, to so slučaji, ki „moralično korupcijo" ljudstva In proti t korupciji se je „Stajerc" teko 10 let vedno in uspešno boril. je kdo hotel slovensko ljudstvo „nravno uničiti potem je to storilo gnilo in brezznača no prvaštvo... Kar se pa tiče „gos darske odvisnosti od me3t in trgov", v ka hočemo mi naprednjaki baje slovensko lju" spraviti, je ta trditev smešna in mi res ne vemo, kako si Spindler, ta politični „kleiner Moritz', to predstavlja. Slovensko ljudstvo je bilo, je danes in bode i zanapre' gospodarsko odvisno od mest ij trgov, kajti ti nemški trgi in ta nemška me so kupci in odjemalci slovenski kmetov. Istotako so mestni trgovci in o1" niki odvisni od slovenskih kmetov, kur so ti. velikem delu njih odjemalci. Žalostno stoji glavico g. Spindlerja, da tega ne razume. Y Dieatte KtrcrieinTannenbert^flioGrabstatte qe^etellenenOrdensrittcr. Zum500jahrio.GedenKta9e derSchlacht beiTannenber^. Iz starodavnih časov. Danes prinašamo dve sliki, ki spominjajo na starodavne čase. 15. juli" bilo je namreč 500 let od bitke pr Tannenbergu. Znani nemški vite red (»Deutseher Ritterordem) je bil v velikanski vojski skoraj popolnoma po žen. Nikdar ni prišel več nemški vite" red do nekdanje veljave, ki ga je posta vila na čelo bojevnikov za krščansko misel proti paganstvu. Med nemškim vitežk redom in poljskim kraljem Vladislav Jagello je prišlo v 15. stoletju do s~ Vladislavu je pomagal njegov zaveznik, tavski veliki knez Vitovd. Leta 1409 nemški vitezi napadli Poljsko. Boj se končal z mirom, ki je trajal okroglo mesecev. V času tega mira sta se pa o nasprotnika hudo oboroževala. Nem" vitežki red sestavil je iz lastnih vojako iz deželnega plemstva, iz bojevitih me nov mest, nadalje iz plačanih soldatov Nemčije, Pomorskega in Šlezije, armado skupnem številu 14—15.000 mož Kr Vladislav pa je s svojim zaveznikom stavil armado na konjih, ki je štela 20. mož. Ta poljska armada obstala je bivalcev iz Poljske, masovijske vojvodi iz sosednih ruskih dežel, iz Litavske; leg tega je imel kralj Vladislav pl_ soldate iz Češke in Moravske ter pagan in sizmatične Ruse in Tatare. Pri Laut burgu je prekoračila poljsko-litavska mada mejo. 15. julija 1410 I. so vzeli n boroženo mestece Gilgenburg, kjer so tarski divjaki grozovito ropali in pozi Bojevnike nemškega vitežkega reda je dil veliki mojster Ulrik pl. jungingen. 1 julija sta prišli obe armadi pri vasi Ta — 3 jo .gospodarsko odvisnost" pa spravljajo ensko ljudstvo mnogoštevilne p r- ske posojilnice. V vsaki vasi imamo nes par takih denarnih zavodov, ki kmeta naravnost zapeljujejo, da dela do. 1- o o v c. Velikanskemu gospodarskemu polomu pr- vaških konznmov sledil bode polom prvaš- ihposojilnic, ki bode še strašnejši in ši. In zopet bodejo tisoči o venskih kmetskih družin i z- ubili svojo grudo in nemila u- 80da jih bode pahnila v tujino. Prvaška politika uničuje iz golih vseslovanskih vzrokov gospodarstvo našega kmeta in je zato največja nevarnost, največja škod- Ijivka slovenskemu ljudstvu. Kajti kmet je [steber državi . . .Narodni dnevnik" brani tudi zdaj nakrat duhovščino in pravi, da naš boj proti politiku-jočim farjem ni imel »kulturnega ozadja". Pri ,dne'niku" napadajo seveda vsacega kaplana zgolj iz »kulturnih vzrokov1", čeprav celjska na-rodnjakarska »kultura" še ni svetovno znana. Mi pa povemo: duhovništva kot takega »Sta-jerc" sploh še nikdar napadal ni. Napadali smo le tiste ničvredne posameznike, ki bo s svojim nastopanjem omadeževali duhovniški talar; napadali smo tonzurirane politike, napadati tiste, ki so verno ljudstvo pohuj-Javali. Prav žalostno je, ako so bile te duhovniške ljulike obenem vodje prvaštva. Seveda, to menda ni »kulturno", ako se zahteva od duhovnika krščanskim naukom odgovarjajoče življenje, — pač pa je po poetični »logiki" ,Naiodnega dnevnika" kulturno, ako se pusti duhovnika za narodnjaško politiko hujskati. No, mi ostanemo taki, kakoršni smo bili. In glejte, naš »nekulturni" boj proti klerikalizmn rodi vsekakor lepše uspehe nego »kul-|tarn." boj iz Celja . . . Nadalje piše »Narodni dnevnik" doslovno: „Istotako je s „Stajerčevim" gospodarskim programom. Človek se čudi naivnosti Linharta in neumnosti nemško-nacionalnega trobila v Gradcu, ako čita stavke, v katerih se slavi „skupno gospodarsko delo Slovencev z Nemci", kmetov z meščani. G. Linhart, kakšno skupno gospodarsko delo je mogoče med delavci in kapitalisti?" To je višek neumnosti in s temi besedami se lije »Narodni dnevnik" sam po zobeh. Mi nimamo ničesar proti temu, ako »pesnik" irdler nakrat pridiguje socialistični evangelij idnega boju. Ali nekaj mu povemo na uho: oje res, da med stanovi ni nobenih skupnih gospodarskih interesov, potem je vsa „narodna stranka" navadni švindel. Kajti ta stranka hoče ^rešiti" delavce in kapitaliste, kmete in meščane, doktorje in šribarje, vse stanove. V svojem zaspanem »programu" vsaj obljubuje vsem stanovom pomoči. Ako res ni »naravne podlage" za skupno gospodarsko delo v deželi, no potem ne s le parite »narodove i" javno-Jsti, marveč izjavite se za ta ali oni stan. Vr- zite n. pr. vse dohtarje iz stranke in izjavite, da ste kmetska stranka! Gospod Spindler, Vaša logika ni za las boljša od Vaših poezij! Mi pa pravimo, da je skupno gospodarsko delo mogoče! Ne samo mogoče, marveč na vsak način potrebno je! In zato je prav otroška groženj, ako vpije celjski listič brez pomena: »Organizirali bodemo vso slovensko deželo proti nemškim mestom!" Le organizirajte, domišljavi fantki! Povejte »narodnjakom" na deželi, da ne smejo Nemcem prodajati. A prepričani smo, da vas bodejo i vaši lastni pristaši skozi vrata vrgli. Ali se ne spominjate več, kako velikansko nesrečo ste napravili s svojim bojkotom? Ali ne veste, koliko vina je n. pr. slovenskim kmetom zaradi vaše lumparije osta-'.o? Ali ne veste več, da je le nemška »Wein-baugenossenschaft" v Ptuju v par letih več kot 'i milijona litrov vina od slovenskih vinogradov nakupila? Ali ne veste, da so edino Nemci razširili štajersko vino po svetu in mu pridobili dobro ime ter odjemalcev? In kaj je s hmeljem? Zadnje slovenske pivovarne so slovenski prvaki in narodnjaki sami Nemcem prodali. Ali mislite, da bode res en Roblek ves hmelj v Savinjski dolini pokupil? Oj ti reveži v Celju, kako smešni ste, kadar grozite! Res, v vsakem oziru ste pravi »liliputanci" . . . Kar se tiče naše veljave in politične moči ter uspehov naše stranke, se zaradi njih ne bodemo z »Nar. dnevnikom" prepirali. Vprašamo le: zakaj ste nekdanji Ježovnikov mandat izgubili? Edino zato, ker vam mi naprednjaki nismo hoteli pomagati. Zakaj je Ploj propadel? Kčr mu mi nismo pomagali! In kakšni so vaši uspehi ? Zadolženi ste čez ušesa in smrtni zvonček vam že poje... Prihajamo do konca. Kajti psovke g. Spindlerja preziramo, ker se spominjamo na dejstvo, da meče »Nar. dnevniku" lastni bratec »Slovenski narod" psovko »infamijo* v obraz. Ali bodočnost bode dokazala, v katerem taboru je moč in življen-ska krepkost! Kajti mi ne čutimo nobenih slabosti in gremo mirno ter brez kričavosti svojo pot naprej! Novice. Slovensko-prvaška „kultura". V Ljubljani izhaja nekaj mesecev sem dnevnik, o katerem se čuje različno mnenje. Dnevnik nosi ime »Jutro" in je narodno-radikalen do skrajnosti. »Jutro" ima pa tudi to navado, da pove i slovenskim prvakom svoje mnenje precej odkrito in brezobzirno. Poleg tega dela obstoječim pr-vaškim listom precej konkurence. Sploh pa ne marajo prvaki, da bi kdo o njih »lepoti", »zvestobi", o njih poštenem »rodoljabju" itd. dvomil. Zato se zagrizeni prvaki tudi čez ravno tako zagrizeno prvaško »Jutro" grozovito jezijo. In ker druzega ne morejo, hujskajo pristaše, da nenberg v dotiko. Armada vitežke-ga reda reda je bila vsled dolge-gapotovanja hudo utnjena. Vkljub temu je krilo litovske armade popolnoma premagala. Ali zasledovali so Po. vražnike prehudo. Potem je glavna po.jska armada, ki je bila poleg tega veliko številnejša, armado reda popolnoma premagala. Poleg lapovednika mojstra Ulrika je našio v tej bitki teč kot 300 vo- — - . dij nemškega viteškega reda svojo smrt. Mrliče so pokopali v leseni cerkvici v Tannenbcrgu, ki jo je še danes videti. Tam, kjer je veliki mojster Ulrik v boju proti divjakom svojo smrt našel, postavili so kapelico, ki se je pa pozneje podrla. Danes se vidi od te starodavne kapelice le še kamenje fundamentov. Od prostora, kjer je stala kapelica, v.di se prav lepo celo pokrajino nekdanjega bojišča. Leta 1901 so postavili na tem kraju velikanski kamen-sjomenik ... Na naših slikah vidimo najprve ta kame- K6nigWlalm ►VxJtmcisferUlnOi von Jungingen. OrossfurstWirowd vonLirauen. ZumSOOJahr.fiedcnKragderSchlachrbeiTannenperg niti spomenik (zgoraj, stran 2 .). Spodaj vidimo staro cerkev vasi Tannenberg, v kateri je bilo mnogo stotin padlih krščanskih junakov pokopanih. Na drugi sliki (stran 3) pa vidimo podobe voditeljev obeh armad i. s. na levi strani poljskega kralja Vladislava Jagello, na desni strani njegovega zaveznika, velikega kneza Vitovda litavskega, v sredini pa velikega mojstra vitežkega reda Ulrika, ki je v tej bitki našel svojo smrt. — napadajo s pestmi urednike »Jutra". Nož, poleno, pest, bodalo in revolver, to so »kulturna" sredstva prvaške gospode. V ponedelkovi številki »Jutra" čitamo m. dr. sledeči debelo tiskani opomin: ..Opozarjamo slavno državno pravdniŠtvo, mestno policijo in vse klerikalne bandite, da bo od današnjega duč hodilo vse osobje .Jutrovega" uredništva oboroženo z browningovimi pištolami, da se zavaruje proti osebnim in uradnim atentatom'. To je prvaška »kultura"! V beli Ljubljani, v slavni prestolici Slovenije, hoditi morajo uredniki slovenskega lista z revolverji in pištolami, da se ubranijo napadov prvaških banditov. Res, ti ljudje v Ljubljani so lahko ponosni na svojo »kulturo", ki je seveda podobna oni v srednji Afriki. Browning-pistole so kulturni »trumpf" slovenskih prvakov. Živio !!! Na slovenskem vseučelišču pa bodejo postavili »Maschinenge-wehre". Živio, živio ! !! Iz Spodnje-Stajerskega. ..Slovenski Gospodar" prinesel je v svoji zadnji številki otroško-zvijačni članek, ki presega skoraj vse dosedanje lumparije tega zakotnega lista politikujočih farjev. Članek je sicer navadno maščevanje zaradi tega, ker se je neke nmazano dogodke v Ptuju oblasti naznanilo. Morda govorimo še enkrat javno o teh umazanih dogodkih. Sicer pa je ta proti županu g. 0 r n i g u naperjeni članek navadna, podla špekulacija na neumnost klerikalnih čitateljev. Članek je skrpan od človeka, kateri nima niti a-b-c-pojma o politiki in o poštenju. Odgovoriti hočemo na to lumparijo le na kratko in to edino zaradi tega, da širna javnost vso zanikernost klerikalno-pr-vaškega boja izpozna . . . Cela stvar je sledeča: Pred kratkem imelo je „Gustav-Adolf"-društvo v Ptuju neko zborovanje. Zupan Ornig je to zborovanje moral pozdraviti kot načelnik mesta, kateri ni izvoljen le za eno stranko ali za eno veroizpovedb6." Vsak pametni človek bode to seveda izprevidel. Le pohabljenemu farčku v »Slov. Gospodarju" je dal ta navadni akt uljudnosti in dostojnosti povod, da napada z najgršimi psovkami župana Orniga kot »protestanta" in bogve kaj ,še vse. čudno, — Ornig je torej zdaj nakrat najhujši nasprotnik katolikov, ker je kot župan omenjeno društvo pozdravil. Kaj pa je dunajski župan? On je vendar do kosti klerikalen in pravi vodja vseh avstrijskih klerikalcev, pravi »mali papež" v naši državi. In vendar je ta dunajski župan šele p. kr. istotako pozdravil turško depuiacijo, katere pristaši so bili vsi Muhamedanci. In muhamedanska vera pridiguje vendar boj »z ognjem in mečem" proti krščanstvu. Ali je postal klerikalni dunajski župan zdaj tudi nakrat Turk?! »Slovenski Gospodar" naj se nikar ne smeši. Tudi sam »sveti oče" papež je že celo vrsto protestantovskih in nekr-ščanskih mož sprejel in pozdravil. In papeževo katoličanstvo je vendar malo boljše nego ono »Gospodarjevih" urednikov ter dopisunov . . . Zupan Ornig se gotovo proti takim podlim napadom zbesnelih dervišov ne bode branil. Njegovo krščanstvo pač ne živi le na jeziku, kakor pri klerikalnih hujskačih, marveč v srcu, v delu. In lahko rečemo, da je Ornig za katoliško cerkev že več koristnega storil, nego vsi ti hujskači z dr. Korošcem vred skupaj. Tudi v denarju je več storil. Kajti klerikalni hujskači pač jemljejo od katoliške cerkve, ne dajo ji pa ničesar! Mi ne bodemo zopet ponavljali, koliko tisočakov je Ornig že katoliški cerkvi daroval. Na vse to »Gospodarjevi" hujskači ne pomislijo. Na vsak način je ta neosnovani, falotovski napad v »Gospodarju" zopet nov dokaz o nesramni nehvaležnosti gotovih ljudi. Ako bi se pa ti znani dopisuni in voditelji hujskarije v Ptuju še nadalje v osebne napade spuščali, no, potem se pač ne smejo čuditi, ako jim mi vrnemo milo z dragim. Tudi mi znamo osebni postati in odkrili bodemo brez ozira na vse strani gotove osebne svinjarije. Prizadeti na3 bodejo gotovo razumeli . . . Kar se pa »Gospodarjevih" napadov na »štajercijansko stranko" kot tako tiče, smo se jim le smejali. Mi še nismo nobenega človeka iz katoliške cerkve spravili; politikujoči duhovniki pa so jih že spravili mnogo tisoč. Sploh pa nima vera ničesar s politiko opraviti in kdor jo spravlja v politične liste, ta le dokazuje, da nima prave, resnične vere. Mi »Štajer- cijanci" smo boljši katoličani, kakor klerikalci, čeprav smo verni v srcu, medtem ko oblizujejo klerikalci vsem svetnikom noge, v srcu pa nimajo glavne krščanske zapovedi: ljubezni do bližnega . . . Prvaški obrekovalci. Zadnje mesece sem vprizarja prvaško časopisje prav neverjetno gonjo proti mestni policiji v Ptuju. Prvaki bi pač radi, da bi policija vse prvaške bazarderje, sleparje, izzivače in pretepače pri miru pustila. Ker se pa stražniki držijo svojih predpisov, zato se jih vlači po celjskih narodnjakarskih listih. No, mislimo. da se stražniki za čečkarije v prvaških listih, ki prihajajo iz raznih dohtarskih kanclij, toliko zmenijo, kakor za lanski sneg. Pri zadnjem vojaškem naboru v Ptuju se je prepovedalo, nositi narodnjaške in politične znake, ker bi se drugače mir kalil. Hlapec Jaka Kovačič pa se za ta prepoved ni zmenil. Medtem ko so drugi pametni fantje mirno svoje znake sneli, tega Kovačič ni hotel storiti. Nasprotno je še orožnika zasramoval. Vsled tega je orožnik zahteval. da se fantalina aretira. To se je tudi zgodilo. Pobič je še vedno hujskal, tudi ko se ga je v zapor odpeljalo. V zaporu pa je našel mestni stražmojster Zentrich fanta kaditi. Seveda mu je tobak in užigalice vzel. Popoldne so mladega razgrajača izpustili. Namesto da bi se lepo zahvalil, da se ga ni sodniji oddalo, šel je pa fant v pisarno dr. Jurtele. Tam se ga je pregovorilo, da je vložil tožbo proti stražnikom zaradi zlorabe nradne moči, češ da se ga je žalilo, teplo in bogve kaj še vse. Pred sodnijo je fant mnogo svojih trditev „pozabil"; to je pač dokaz, da so ga prvaški hujskači k tožbi prisilili. Stražniki so bili seveda oproščeni. Zdaj pa teče baje tožba proti Jakecu zaradi obrekovanja. In ako bode moral par tednov v ječo romati, zahvali naj se pri prvaških hujskačih. To je vedno stara pesen: Dohtarski šribarji huj-skajo neizobražene fantaline v nesrečo; potem se jim pa smejijo. Fantje, koliko časa se boste še pustili hujskati ? Ljudski denar zapravljati, — to je prva postava za prvaške hujskače obeh strank. Ti politikujoči kutarji in dohtarji imajo menda edini namen, da spravijo vbogo slovensko ljudstvo na beraško palico. Mislimo, da smo to svojo trditev že cpetovano dokazali. Ali tudi danes hočemo še en slučaj omeniti. Iz Ptujske gore se nam namreč poroča, da so razne tamošnje občine na višjo oblast vložile prošnjo, ki jo je baje znani alkoholu prijazni učitelj Franjo Klemen-čič v nemškem jeziku (!!) spisal, in ki zahteva uresničenje c. k. okrajnega sodišča in c. k. davkarije na Ptujski gori. To prošnjo je podpisalo devet (9) občin. V prvi vrsti se res čudimo, da smatrajo gotovi ljudje tolikokrat pijanega razgrajača in hujskača Klemenčiča za najbolj „brihtuo glavico" teh devetih občin in se nam res smilijo, da dajo svoje poštene ime pod bedaste čečkarije od alkohola razgretih šolmaštrov. Tudi se nam čudno zdi, da je ta Klemenčič enkrat v nemškem jeziku pisal, ko vendar v svojem srcu sleherno nemško besedo sovraži kakor vrag sveti križ. Ali vse to nima posebne veljave. Klemenčič je teko smešna figura, da ni čuda, ako se mu že šolska deca smeji. Kar te možicelj počenja, je bob v steno. In omenjeno prošnjo bode oblast tudi gotovo v koš vrgla, ker bode takoj izprevidela, da jo je spisal en Klemenčič. Le par stvari hočemo omeniti, da bodejo kmetje izpre-videli, kako hočejo prvaški hujskači iz narodnjaških vzrokov ljudski denar zapravljati. V splošnem nimamo ničesar proti temu, da se uresniči na Ptujski gori sodnija in davkarija. Ako bi bila tam sod-nija, bi sedeli v njenih „luknjah" razni prvaki, ki se danes šopirijo v svetlobi svoje mogočnosti. In ako bi bila tem davkarija, bi morali gotovi narodnjakarji gotovo plačevati tiste davke, za katere so doslej davkarijo opeharili. Sicer pa so tisti, ki so nepremišljeno podpisali čečkarijo enega Klemenčiča, pozabili računati. Ali veste, kaj bi to občine koštalo? Poslopje za sodnijo in davkarijo koštalo bi najmanje 200 tisoč kron. Kdo bi to plačal? Kmetje, ki so take lahkomiselne ljudi v občinske odbore izvolili. Ti revni kmetje (in z njimi tudi nedolžni!)bi morali najmanje za 100°'o višje občinske doklade plačevati, ako bi bila oblast tako neumna, da bi Klemen- čičevi prošnji ugodila. Skoda, da nimamo vpogleda v dotični akt in ne moremo prečiteti vte-meljevanje te bedaste prošnje; radi bi vedeli, kakšne vzroke ima narodnjaška gospoda za svoje zahteve. Radi bi vedeli, kako bodejo vbogi kmetje po narodnjaški zahtevi plačevali troške, ki jim jih nalaga ta banda predrznih hujskačev. Žalostno, res žalostno je, da so se pustili župani devetih občin prisiliti, da podpišejo tako bedasto pisarijo. Med temi devetimi župani poznamo celo vrsto pametnih, poštenih, trezno mislečih, naprednih mož. Mislili so pač, da dosežejo nekaj gospodarsko koristnega in važnega za svoje občine. Ti možje prišli bodejo zdaj do prepričanja, da jih narodnjaki v vsakem oziru, povsod in yedno le — opeharijo! Upamo, da bodejo pametni ti možje teko pogumni, da vzamejo svoja imena nazaj. Kajti kateri župan za-more podpisati zahtevo, ki bi v najboljšem slučaju občinske doklade za najmanje 100"/0 zvišala in edino kmete s tem denarjem obdačila? Vprašamo, kateri župan je za tako nesramno povišanje davkov? Mislimo, da jih je malo. Klemenči-čove fraze se bodejo kmalu v zraku razprhuile, — naši kmetje pa imajo danes gotovo dosti plačil, teko da ne potrebujejo novih ... O celi stvari bodemo ob priliki še natančneje govorili. Naši prijatelji pa bodejo že danes izpre-videli, kako hočejo prvaki krvave denarce ljudstva zapravljati . . . Velikanska nevihta. 11. t. m. popoldne divjala je v Mariboru in sploh v celem okraju velikanska nevihta, ki je napravila grozno veliko škodo. V mestu samem je deževalo in pozneje je padala debela toča, ki je na rastlinah in drevju vse pobila. Kleti so bile povsod z vodo napolnjene in je morala v nekaterih krajih požarna bramba nastopiti, da odstrani vodo. Veliko hujše pa je divjala nevihta v predmestju M e 11 i n g. Bilo je kakor da bi prihajala iz Slovenskih Goric dva viharja, ki sta tukaj skupaj trčila. V Pobrežju je napravil velikanski vihar nepodcenljivo škodo. Kostanje, debele V« metra, je vihar prelomil kakor užigalice; isto-tako močno drevje ob Dravi. V Hirschmanovi gostilni polomil je vihar1 vso drevje v vrta. Vihar je odkril strehe in jih odnesel. Pri skladišču „Eskomptbanke" n. pr. je bila plehnata streha popolnoma uničena. V Pobrežju so bile vse ceste s polomjenim drevjem založene; priti so morali jetničarji, da so ceste proste naredili. Vinogradi in trsne šole so popolnoma uničeni. Krompirjeve rastline so kakor v zemljo zbite. Del občinske ceste je zdrsnil v Dravo. Vboga občina! — Posebno hudo je divjala nevihta tudi v H o č a h. V tej občini se nikdo ne more na tako hudo divjanje nature spominjati. Nevihta je prihajala iz Pohorja. Mali potok je kmalu iz bregov stopil in vse njive ter polja preplovil. Mnogo perutnine je potonilo. Voda je vzela tudi jako veliko drv. Pri novi mlekarni je odnesla dva mostova in 100 m zemlje. Tudi novi betonski most je podrla. Skoraj vsa steza v zgornje Hoče je uničena. Ceste so splošno uničene. V farovžu je voda kleti preplovila. Tudi v cerkvi je stala voda več kot 1 meter visoko. Njive, travniki in polja so polna blata in uničena. Cela vrste stez je popolnoma izginila; ravno tako mnogo njiv, ki jih je voda ednostavno odnesla. Skoda v vseh krajih je seveda velikanska in kmetsko prebivalstvo je kar obupano. Poslanci brez razlike strank in narodnosti, na delo, da pomagate bednemu ljudstvu! Poslanec Malik je takoj prihitel in si ogledal po tej grozoviti nesreči povzročeno škodo. Govoril je z raznimi merodajnimi faktorji. Tudi je odposlal takoj ministerskemu predsedniku pl. Bienerthu telegram, v katerem zahteva odločno, da pusti vlada škodo ogledati, da odda takoj potrebno podporo, s katero se bode moglo poljske plodove zopet nasaditi, da se takoj ustavi vse eksekucije. Prvaški poslanci se seveda za nesrečno ljudstvo doslej še niso brigali. Imajo pač preveč s „politiko" opraviti; — gospodarsko delo pa pripustijo nemškim poslancem ! Vladina pomoč. Novi okrajni glavar dr. Weiss pl. Schleussenburg je takoj iz lastnega nagiba vse storil, da se bednemu ljudstvu od strani države pomaga. Poročal je takoj telefo-nično c. k. namestništvu in si tudi sam komi- jm foil tnk eni o g. sreč del B I a / T [tnii 0 ač 0. V oil sijonelno škodo ogledal. Vrli ta glavar je izprevidel, da je hitra pomoč tudi najboljša. slej je izdal okrajni glavar sledeče važne redbe za prizadeto prebivalstvo: 1. Proti znejšemu dovoljenju se davčne eksekucije takoj v občini Pobrežje ustavijo in eksekucijsko osobje| nazaj pokliče. 2. Odredi se takoj poizvedbe glede) odpisa davkov in se mora to v kratkem časaj izvršiti . . . Vsa čast glavarju! Ako bodeta oi| na eni in posl. Malik na drogi strani delovala,) upati je, da pride nesrečnemu ljudstvu hitra) pomoč! Požar. V Hajdini je pogorela te dni hiša in z njo tudi hlev posestnika Johana Simenko. Natanko se ne ve, kako je ogenj nastal. Simenko' je bil le za 700 K zavarovan in ima tedaj vej liko škodo. Zanimivo je, da domačini pri požaru: prav nič pomagali niso. Stali so okoli ognja i odpirali nsta; aH niti vode niso prinašali. Ni nemških mladeničev iz Ptuja je pomagalo, ali J mnogo pri lenobi ostalih ljudi niso mogli storiti.) Mestni gasilci niso prišli, to pa zaradi tega ne,| ker se jim je v Hajdini že opetovano velike) sitnosti delalo. Zaslepljeni in nahujskani ljudje) niso nikdar pomagali; ja celo šlavhe so gasilcem) svoj čas prerezali. Zato so ptujski gasilci sklenili, da pridejo le tedaj v Hajdino, ako se jih) pokliče. Kajti ti gasilci žrtvujejo čas, moč in] zdravje zastonj ter brezplačno. Zato jim ni treba, da bi se pustili zaničevati od prvaških hujskačev. Mislimo, da bi tudi drugi tega ne storili: Sicer se nam pa še vedno čudno zdi, da se vi Hajdini sploh ne ustanovi požarne hrambe. malo katerem kraju tolikokrat gori, kakor Hajdini. Zakaj ne dela občina, zakaj ne kapi brizgalnico, zakaj ne ustanovi gasilnega društva?) Cujemo, da dobivajo občinski odborniki za plačo, kar se v vsej deželi nikjer ne zgodi. Z: ta denar bi se pač lahko kaj napravilo. Vpia-j samo poštene davkoplačevalce v Hajdini, koliko] časa si bodejo vse to še dopasti pustili ?! Cerkveni tat. Pred nekaj tedni izvršila se] je v frančiškanski cerkvi na Reki večja tatvina. Tat je hotel v Zagrebu zlatnino zastaviti. Pri) temu ga je zasačil in zaprl neki policaj. Ali tat je policaja z nožem "težko ranil in pobegnil Zdaj je stražnik Kusmann v Mariboru teta pet našel. Zasledoval ga je s policijskim psom] „Lux", katerega je tet z nožem težko ranil. je baje neki Jože Kopše iz spodnje Pristove Ptuju. Ženo zapeljal. Mizar Senegačnik iz sv. raaža pri Celju bil je na VVestfalskem. Tam _ pričel njegov znanec Napotnik za njegovo ženo hoditi. Vsled tega se je z družino domu pripeljal. Mi tudi Napotnik je prišel za njim. Zapeljal mu je ženo in se odpeljal z njo zopet ij Nemčijo. Porotno sodišče v Celju obsodilo je 18 let-nega posestnikovega sina Johana Bukošek n| Stranic pri Konjicah na 7 let težke ječe. Kant je namreč Leniko Jurše umoril, ker ta ni ho-1 tela njegove ljubezni uslišati. Sunil jo je bil 8) krat s težkim nožem v vrat, to pa tako hudo) da je nož vedno na drugi strani vrata vun po^ gledal. Morilec je tajil, ali pomagalo mu ni. — V prepiru ubil je posestnik Martin Pistovškek| v okolici Šmarja pri Jelšah mater svoje žene) Ženska se je vtikala w njegov prepir in to je Pistovšeka tako razjezilo, da je vzel sekiro in I je starko ubil. Obsojen je bil na 15 mesecer! težke ječe. — Fant Blatnik v Šedini pri Sevna J se je je stepel z bratoma Cepin. Brata sta ga tako pretepla, da je umrl. Obtoženi Alojz Cepit^J pa je trdil, da je ravnal v silobranu in po gaj porotniki tudi oprostili. — V Lopati pri Celja so se fantje pri plesu stepli. Pri temu je Martin Kovač Johana Knez tako po glavi udarilj da je ta par dni pozneje v bolnici umrl. Kovačij so obsodili na 18 mesecev težke ječe. Veliki požar. V Ojstrem pri Laškem trgu je pogorelo 3 biš in 4 gospodarskih poslopij. Gs-j silci iz Laškega so sosede požara obvarili. Vzrok! so baje otroci. Skoda je velika, kur so kmetjft le nizko zavarovani. Umor v blaznosti. V Studencih pri Maribora je neka Marija Muster znorela. V blaznosti j« napadla svojega spečega moža s sekiro in gaj smrtnonevarno ranila. Nesrečnico so oddali v noj rišnico. Veliki požar. Te dni pričelo je v hlevu pc-1 sestnika Grazl v Podgorju pri Slov. Gradca m in aljc |po rej i i: so ■iši e, [fflre val P' an i jjšn iprf top t kal ora: H Sf 'J l n az rat a k klic n lič P 11 i se ina. Pri tat gnil. zo- som Tat pri et v to je ro in secev svnici ta ga Cepin so ga Celju Mar-idaril, 'ovača V kratkem času sta pogorela dva gospo-poslopja in hiša. Škode je za 8000 K. je preskočil ogenj na hlev posestnika Sa- ki je z 140 centov mrve pogorel. Škode j za 2700 K. Tndi pri 100 korakov od- i hiši posestnika Albina Saveršnik je pri- ali pridnomu deln prebivalcev s© je lo, da se vsaj tukaj ogenj omeji. Pridno ii tudi požarniki iz Slov. Gradca in graš- [Berger. Govori se, da je ogenj hudobna jnnetila. Tat. V okolici Rogaške Slatine ukradel je iDi tat posestniku Prevolšeku več obleke in 8, Tata še niso dobili. Očeta pretepel je v Lendorfu pri Celju pre-anc Roje. Tudi orožniku se je zopersta-»li so ga Rodniji. V Ljutomeru so ustanovili vinogradniško ali isku zadrugo, ki bode gotovo v gospodar- oziru mnogo koristnega storila. Oiesil se je v Ptujski okolici posestnik Ši-Knhar. Vzrok samomora so neprijetne druž-ie razmere. Ni njivi umrla je v Gaberju neka ženska, so grabili mrvo. Dobila je „Sonnenstich*. Zasulo je pri vojaških vajah v Ptuju dva imirji. Ker je bila hitra pomoč pri roki, so inogli takoj rešiti. Zaprli so v Ptuju na živinskem sejmu ne-Bprigana, ker je imel vtihotapljenega bola-, konja. Ustreliti hotel se je zaradi nekega prepira jčetom posestnikov sin Jože Ašič v Laporju Sov. Bistrici. Ranil se je precej težko. I: Drave so potegnili pri sv. Martinu pri mnterga mrliča 17 letne Marije Vrečko, ki je Mariboru pred par tedni v vodo skočila in k Ukradel je nekdo dr. Kamnikerjn v Rad-kolo. Pravijo, da je tat neki mehanik Ko-8, ki je bil takrat v bolnici. Ii bolnišnice v Gradcu šel je prehitro neki bii delavec iz sv. Jurja ob jnžni železnici. i padel je vsled slabosti skupaj. Fanta zopet v špital. kvartanju je v Rogaški Slatini neki Hr-Curitrov osleparil igralce za 4000 K. Falota Citrii. Iz Koroškega. riboru isti je in ga v no- Sele pri Borovljah. Piše se nam še: Srb-ir. prijatelju fajmoštru Nagel so tla v naši zdaj vendar prevroča postala. Prosjačil je časa okoli in dobil zdaj tudi v resnici faro nad Verbo (Lind ob Velden). Nagel bode sosed g. župnika Cesky, ki živi tam v pen-ia kateri je znan izza časov strupene gonje. [»jo vprizorili pobožni njegovi duhovniki-to-proti njemu. Nekateri si delajo baje upada se bode panslavističnemu župniku Nagel čilo, predrugačiti poštenega g. Cesky v obo-srbskih vzorov. Tisti, ki to mislijo, pa ili na desno roko fajmoštra Nagel, na bega Tomaža Olip vnlgo Maže, ki je naš tujini „turistenbirt", in ki brani nemškim ter piednim učiteljem in ednako mislečim turistom top v svojo gostilno. Obadva, Nagel in Maže, tako zvezana, da ne more eden brez dru-ja več po zemlji tavati. Prijatelj Maže ponnja tega svoje posestvo na prodaj, da se pre-Naglom v Lipo, da oskrbi tam njegovo fcodinstvo in vse druge fajmoštrove potreb-ire. Napredni Selani zaradi odhoda teh dveh »lavistov, ki sta povzročila toliko sovraštva gotovo ne bodejo nobene solze Kili. Nasprotno, upamo, da ju spremijo z muli iz selške občine! Šele pri Borovljah. Piše se nam: Panslavisti ■asi gorski občini zaznamovati imajo zopet Hnz. Okrajno glavarstvo je namreč naprednemu Brzu proti izvolitvi občinskega predstojništva, ;se je izvršila na popolnoma nepostavni način, jod i 1 o. Izvolitev župana terob-taskih svetovalcev je bila s tem uveljavljena in se bode morala še en-nt izvršiti. Zagrizeni črnuhi so namreč sejo, kateri bi se imel odbor sestaviti, na ta način so prezrli najstarejšega člana, ker je mišljenja. Postava pa zahteva, da tako sejo ravno najstarejši član. Crnuhom jpač ni dopadlo, da bi pod predsedstvom na-Inega župana izvolili. Poteptali so torej po- stavo v blato, kakor so ti prijatelji Srbije to že navajeni. Zdaj pa jim je oblast vendar napravila križ čez ta račun. In naprednjak bode sklical zopetno sejo; pod naprednim predsedstvom se bodejo župan in svetovalca izvolila! Lebuče pri Plibergu. Poroča se nam: Pred kratkem so se vršile tukaj zopet občinske volitve, pri kateri je kaplan Hornbtick zopet strastno agitiral. Vsakemu volilen je prišparal premišlja-vanje, ker mn je ednostavno komandiral, koga mora voliti, ali pa mu je sam listek izpolnil. To naj bi bila poštena in prosta volitev! Kar ta črnosuknež dela, smrdi že do nebes. Ni čuda, da vera peša! Kaj pa briga Hornbocka občina? Ali plačuje on davke, ali pa mi kmetje ? Ako ne bode miroval, zgoditi se mu zna kaj neprijetnega. Mi smo prestari, da bi nas črni fantki komandirali! — Znano je, kako je znal ta kaplan v Rinkenbergu „nemški gulaš" jesti. Zdaj pa si je izmislil še nekaj novega, da bi nas kmete pod črni jarem spravil. Napravil je, da je imenoval občinski zastop dehanta Mariniga, notarja Svetino in žitnega trgovca Reicha za »častne občane". Nam kmetom res ni znano, kakšne zasluge imajo ti možakarji za občino. Ali kaplanu tndi to še ni bilo dovolj. Predlagal je, da naj se še dr. Brejca, Grafenauerja in Hornbocka samega „častnim članom" izvoli. To se je pa celo njegovim pristašem preneumno zdelo. In ni se zgodilo! Oj ti kaplan ti! Kakšne so zasluge izvoljenih „častnih občanov" ? Eden zna prav dobro cerkvene pristojbine računati, dragi notarske rajtunge in tretji kupuje žitje poceni ter ga drago prodaja. Mislimo, da se je te možake le zato izvolilo, da bi se imelo pri volitvah v Lebučah za črno stranko večino glasov. Ali kmetje se bodejo predramili in bodejo prtvandranim hujskačem pot iz občine pokazali! V Prevalju živi neki narodnjakarski trgovec z imenom Rudolf Čebul, ki ima prav fa-lotovske navade. Kna njegovih navad je n. pr., da grč v gostilno Kresnigv vzame »Štajerca" v roke in prične po listu smrkolinske psovke čeč-kariti. Skoraj vsako številko našega lista pomaže ta Čebul s svojimi »duhovitimi" opazkami. Ali ni ta prvak podoben šolarjem, ki umažejo stene stranišča z otroškimi napisih čebul menda ne ve, da je njegovo falotovsko nastopanje kaznivo, ker obsega poškodovanje tuje lastnine. Pripetiti se mu zna enkrat, da mu kdo prav odločno svoje mnenje pove. Tak človek namreč drugega ne zasluži, nego da se mu da par klofut in se ga vrže iz gostilne. Čebnl, pazite, drugače vas primemo pošteno za Vaša ušesa! Tatvina. V sv, Johann pri spodnjem Drau-burgu ukradel je neznanec iz nezaklenjenega stanovanja več denarja in zlatnine. Konj ubil je v Unterbergen pri Št. Vidu na Glani 68 letnega Jakoba Kerschbaumer. Udaril ga je tako težko na prsi, da je starček drugi dan umrl. Na pokopališču umrla je Ana Kotzbeck v sv. Rupretu pri Celovcu. Zadela jo je srčna kap. Pazite na deco! V Celovcu je bila lVi letna Frančiška Gorjanz povožena. Nesrečni otrok je težko ranjen. Z nožem ranil je na Viču pri spodnjem Erauburgn učenec Joh. Snppan posestnikovega sina Martina Kodrun. Ta je težko ranjen, pretepača Suppana pa, so zaprli. Požar. V r Obermilistattu pogorela je hiša Oberbinderja. Škode je za 3700 kron. Vlak povozil je v Št. Vidu nekega železničarja. Nesrečnež je bil grozno razmesarjen in takoj mrtev. Utonil je pri povodnji v Gegentalu mizar G. Mitsche iz Africa. Drugi dan so našli mrliča. Nesreča. Pri zapiranju okenj si je v sv. Ruprehtu pri Celovcu mizar Anton Waginz vse žile in kite na roki prerezal. Ranjen je težko. Zaprli so v Vrbi nekega Emila Priniger, kateri je iz ječe v Ljubljani pobegnil. Nevarnega človeka so oddali sodniji v Rožu. Rudarska smrt. V Bleibnrgu je ponesrečil rudar Priester pri streljanju z dinamitom. Bil je popolnoma raztrgan in takoj mrtev. Nesrečnež zapušča vdovo in 6 malih otrok. Iz Okna padel je 2 letni otrok zakonskih Kerwech v Lipi. Nesrečno dete bilo je smrtno nevarno poškodovano. Pazite na otroke! Cerkveni rop. V Fiirnitzu je neznani tat v farni cerkvi ukradel ves denar iz nabiralnika. Smrtna nesreča. Voznik Peter Muhič v Wolfsbergu je padel pod težki voz. Poškodovalo ga je tako težko, da je kmalu nato umrl. Po svetu. Muha — morilka. V Beneschau je pičla muha neko delavko na nos. Žena ni šla po zdravnika. Izvršilo se je zasuupljenje krvi in žena je na tem umrla. Lavina je zasula pri Gmidehvaldu (Švica) več oseb. 7 ponesrečencev je našlo pri temu svojo smrt. Bojkot mesa se je izvršil v raznih krajih spodnje Avstrijskega zaradi neznosnih cen, ki so jih rapravili mesarji. V Kremsu so mesarje že prisilili, da pričnejo nižje cene vpeljavati. Umrl je znani učenjak in zvezdogledec G. Galle, ki je razkril planeta Neptum. Ženin pobegnil. Te dni bi se imela v Hochstu pri Kolnu vršiti poroka. Ko bi imel ženin pred oltarjem izpregovoriti svoj »ja«, skočil je raje proč in pobegnil. O vzroku tega bega pred zakonom se ničesar ne ve. 10 letni morilec. V vasi Wickede na West-falskem je neki 10 letni deček vrgel svojega mlajšega brata v vodo, tako da je ta utonil. Istotako je storil s svojo 3 letno sestrico. Mali morilec je potem neznano kam izginil. O vzroku otroškega tega umora se ničesar ne ve. Kolera se baje po Ruskem hudo razširja, kar jo zlasti z ozirom na vladujočo vročino nevarno. Baje je že več kot 10 000 oseb na tej grozni bolezni obolelo. Deklici — morilki. Dve 16 letni deklici pri Belgradu sta napadli nekega 80 letnega kmeta; oropali sta ga ter pobili. Kmet pa ni bil popolnoma mrtev. Morilki sta že zaprti. Bomba pod mizo. Pri neki pojedinji v Alincan-ter na Španskem so položili nasprotniki bombo pod mizo. Bomba se je razpočila in ubila 2 osebi, 13 pa jih je težko ranila. Vzrok je baje politično sovraštvo. Loterijske številke. Gradec, dne 29. jnli: Trat, dne 2. julija 47, 7, 46, 58, 45. 26, 47, 6, 31, 55. Pri bojkotu mf sa v Kremsu in Waidhofnu izpoznale so gospodinje prav dobro zlasti praktično vrednost izvrstnih Maggi'jevih kock (gotova goveja juha). Kupovale so te kocke temraje, ker stanejo le Se 6 vinarjev in so boljše kakor vse druge kocke. Nova komanditna dražba. Anončna ekspedicija Julius Leopold v Budimpešti, ki ima največje domače in inozemske tvrdke za svoje stalne odjemalce, spremenila se je v komanditno družbo. Firmo se je 6. julija trgovsko-sodnijsko protokoliralo. Edini interni član družbe ostane gospod Julius Leopold, ki bode to znamenito moderno podjetje s priznano izvrstnim znanjem in agilnostjo i zanaprej vodil. s-'"", J'v Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin priporoča najnovejše vitale mlatilne stroje, stroje za rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe, rebler za koruzo, sesalnice za gnojnico, tri-jerje, stroje za mah, grablje za mrvo, ročne grablje (Handschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, stroj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenhin valčkih zacinane, hidravlične pre še, preše *a sadje in Vino. (Orig. Oberdruck Differential Hebelpresswerke) patent ..Dučhscher", daje največ tekočine, se dobije le pri meni. Angleške nože (Gusstahl), rezervne «ele, prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in iranko. C1A Bolinderjeva družba za izdelovanje masin Z. 0. z. Glavno zastopstvo za Štajersko In Koroško: Bolinderjevi motorji za surovo so poceni in delajo jako ekonomično. |ZaTvsako delo od 3 KS naprej. - £ Lokomobili za -surovo!olje. Motorji zajbarke. Otročji vozički t atek) velikem ii-Wru se dobivajo že od 12 kron naprej T novi veliki uia-mrfakturm trgovini 3obatttt Ro$$ Celje m kolodvorskem prostoru. Na zahtevani« »e posije cenik pottnine proito. £ 8ooo odej za postelj £ se mora vsled razpusta nekega obrata hitro prodati i. s.: Gospodinske Odeje, temno-drap, zelo praktična barva, barvana bordara, ca. 180 cm dolge, K 1'80 en kos. Tigraste odeje, podobne tigrovem kožuhu, tkane, barvana bordara, ca 200 cm dolge :'i K 210 en kos. Flanelske odeje, krasna rožnata tkanina, poljubno rdeče, bordo, temno-zeleno ali drap, ca 180 cm dolge K 3"20 en kos. Obrisači (Handtiicher), 50X100 cm (frottierartig) snežno-beli K 3'— pol tueata. OflT* Samo kratek čas. "H* Pošlje po povzetju pri najmanje 6 kosih tudi franko Josef C. Mikota, Koniginliof a. E.f8? IšČe se marljivi in pošteni samski oskrbnik. na eno graščino, vešč nemške in slovenske pisave, srednje starosti in z dobrimi spričevali. Plača bi mu bila poleg vse oskrbe, torej hrane, ter stanovanja 80 kron na mesec. Kje? pove npravništvo tega lista. 594 10 zapovedi za kmetovalca velevažni v gospodarstvu, dobi vsakdo zastonj in poštnine prosto, torej brez vsakih troškov, kdor piše ponje na apoteko 567 Trnkoczy t Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. Dragoceno darilo, ki se nudi popolnoma zastonj, je naša brezplačna knjiga, ki jo pošljemo vsakemu, ki se obrne do nas popolnoma brez vsake obveznosti. Še nikoli se ni naAv3trijskem tako poučna, dragocena knjiga popolnoma zastonj nudila občinstvu; mi pa hočemo s tero trpečemu občinstvu izkazati dobroto, ker jih je še veliko, ki ne vedo da imamo ravno v galvanski trajni elektriciteli sredstvo, s katerim se lahko uspešno borimo proti splošni žitčni oslabelosti, revmatizniu, glavobolu, pomanjkanja spanja, potrtosti, ohrurnc-lustnenm stanja, nevralj;iji. vsled nervoznosti moteni prebavi, slabokrvnosti, oslabelosti vseh vrst in najrazličnejšim ženskim boleznim itd. Svoj zdravilni način smo popisali v zanimivi brošuri ir. jo pošljemo vsakomur kdor se na nas obrne, to brošuro gratis in franko pod zaprto kuverto in brez vsake obveznosti 661 Elektro - terapeutična ordinacija, Dunaj, i., Schwangasse 1, Mezzanin odd. 74. Kupon za brezplačno knjigo; N. spr. 16./7. 1910. elektro-terapeutična ordinacija - DUNAJ, I,, Schwangasse 1, mezz. odd. 74. n Prosim, pošljite mi knjigo: „B.azprava o moderni JJ elektro-lerapiji" zastonj in franko pod zaprto kuveito. Naslov : V najem se da prav dobro idoča trgovina z mešanim blagom. Kakor s poljskimi pridelki, s kuretinn, jajca, pijače, šnops na malo in veliko in sicer brez konkurence; pripravno bi bilo tudi za mesarja, ali peka. Do 1. septembra t. L se lahko prevzame. Stoji na Štajerskem v Slov. Goricah. Kje? ______pove .,otajcrc". 690 trgovina s špecerijo, materijalom in barvami „goidene Kugel" v Ptuju ponuja seme za repo najboljše vrste 595 115 vinarjev pri kili. Zelo lepa in dobro idoča GOSTILNA z točenjem vina, piva in žganja na zelo prometnem prostoru v Mariboru z lepim velikim vrtom, se takoj poceni za 19.000 kron proda, oparkasn je 8000 kron. V gostilni se od 40 do GO polovnja-kov samega vina proda. Zelo ugodna za vino-gradške posestnike, da lahko svoje vino iztočijo v svoji gostilni. Nadalje: Amrska kovačija (Zeugschmiede) na zelo močni vodi se takoj proda ali pa v najem da. Natančneje Franc Petelinz, Zgorna Polskava. 689 Ženitna ponudba. Mladi mož v začetku 25. leta želi stopiti v zvezo z mlado damo, ki zna nemško in slovensko, v starosti od 18 do 23 let, v svrho poznejše ženitve. Ponudbe, ako mogoče s sliko, naj se pošlje na naslov: „J. Z. 100", post-lagernd, Hastermark, Westfahlen (Nemčija). 600 Dobro idoča 593 gostilna pri Mariboru s pohištvom in posestvom, kakor leži in stoji, v najboljšem prometu, s tobak-trafiko, lep izlet za Mariborčane, se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Nadalje se proda tudi gostilno in zasebno hišo v mestu. Več pove iz prijaznosti g. Franz Kokol, Maribor, PoberschstraBe 17. Cementne cevi, plate za tlak, truge za svinje krmiti, truge za napajati, ter vse drugo cementno blago in' cementne izdelke, nadalje apno, Portland- in roman-cement, ter vse vrste strešne opeke ponuja najceneje &?8 F. ROGATSGH, izdelovanje cementnega blaga in trgovina Maribor na D... Reiseistae 26. Zidana hiša 592 s 5 sobami, kuhinjo, kletjo, za prodati. Vpraša se pri Matiju Veselak, Leveč, (Len-dorfj, pošta Pletrovče, Savin-ska dolina. Perica, 590 ki zna perilo (Rolhvilsche) tudi gladiti ali peglati, se takoj sprejme v kavarni Bauer. ______Rogaška-Slatina. Imam za prodati trgovino z drvami in s premogom 593 (Holz- und Kohlenhandlung), kdor želi kupiti, naj se oglasi pri J. Kosi. Ka>ntnerstrasse Nr. 2Ž, Marburg. Denar brez truda in ki Zamere zaslužiti da zapusti svoj . najmanjšem mesu 100 K mesečno. 1 Blagovolite poslali z K 2-60 (tudi v' to svolo dobite frjfl original stroja, c. kr. urada, za , in vsako domofljiy, potreben stroj. Točni tev inopis pri vsalea vzetje 60 vin. vrtjj Dunaj VI- llriicla Na protaj d zemlji tri Četrt ure os . kat. občini Vodile občina Leitcrstei^ 17 oralov, 2 orala, z amerikanskiro n orala hoste, nji'e, lep sadonosnik, hu, darskim poslopju! vse potrebno. H Kurola Sark. c kr. pokoju, Maribor, Vsako množino O lepih borovnic Q se nakupuje po najboljših cenah pri g. Max Straschill, _______Breg pri Ptuju. 597 Potrebujem 20 do 26 močnih in dobrih 9 delavcev $ proti plačilu od 36 do 38 vinarjev na uro. Vprašanjem naj se priloži znamko. — \Ye.nlmk, Dunaj. 111. Landslr., HaupUtr Mr. 145, T. 15. 599 X Epilepsija, Krči, S S Nervozno stanje. § | Izredni uspehi potom V • „Epileptikom" • f post. varov. Cena K 7*—. • Zahtevajte zdravniško raz- 9 pravo št. 36 zastonj od Z glavne zaloge. Apoteke • zur Austria, Dunaj IX, ali J pa naravnost od fabrike: Z 'riv. Schw8Benaputlieke. • F ran UI url am Main. 25 •MM Hemeroide! - - Bolezni Izpuhi na koži! Brezplačno naznanufl vsakomur, ki trpi ni želodca, prebavljaq Janja, ostavlierja t roidah, Rentah, «;| gali, vnetju itd. kali mnogo bolnikov, ta-dolgo trpeli, otdriTJ to hitro ter IrajsB. priznanjevalnih ml pisem. 1 Bolniška sestri K'« badeu 56, Wilkmt» r- a je znano kot oi redjtvo pri pre '40 in K 2 — Istva naj se ) varstveno Thomas Sic~ 9 i Perlach ;Karnten; a kem, posestnk iif lovskih pušk, prip«| lovcem svoje fino] puške in samakrese. puške i. t. d. po mj nah. Lepo slikan «' šilja vsakemu na zastonj, C Dobro idočo j£8*- gostilno s koncesijo iščem v najem vzeti. Natančne pojasnila naj se pošljejo na Franceta Božič, pošta sv. Marjeta pri Mos-kanjcili. 602 Kden močen in v osa nu, za dva konja h a „Feuton" ali I je za i'i>0 bron za kupit in popltdat j?y Prišernu, posestniki" _______(PultscMfrl Čevljarski poni se takoj sprejme i Meihart v Kamnini lioru. "V THOMAS SIGO' posestnik in puškar v Borovljah (Ferlach, Ki' priporoča svoje fino izdelane puške dobri šene po najnižjih cenah. Lepo ilnstrovanF se pošilja vsakemu na zahtevanj?. za gospej ižem i star, i poznej biti net Bol i Sevi nja iBe z veČimi delavskimi močmi tld tobra za vinograd na Stadtbc pri Ptuju se sprejmejo. na, stalna dnevna plača se vi. Vpraša se pri g. F. C. Schwab v Ptuj p^ Dekla in hlapec, j Boljša dekla, 20 do 40 let stara, poštena, kij] samostojno kuhati za meščanske razmete, terf (ne poljska) dela opravljati in ki ima veselje 4 se sprejme takoj pri učiteljski obitelji na deždij sečno plačilo 14 K. Istotam se sprejme poštenj hlapec kot hišnik; plačilo po dogovoru Ponnfl pošljejo na uredništvo „Štajerca" pod našlo in hlapec". 47 4900 075 — 7 Vozički za otroke (Kinder-Sitz- und Liegewagen,) v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata«po 12, 16, 30, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreie. 847 BRflTfl SLAW1TSCH, trgovina V PTUJU. Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno! 27« Prmetje edine razprodaje me spravi v polofcaj, za le K 4'90 oferirati elegantno, ekslra plo?čo amerik. 14 kur. zlato diiMe Švic. žepno uro. Ista ima dobn idote -6 urno Anker-kolesje premirane znamk«' .P;»rio.-a" in je na električni poti s pra->ilu zlaiuui uri-vltčeua Garancija za preciznost 4 leta 1 k. K 4 90 2 k. K 9 30 Taaki^uri doda ae fino pozlačeno verittco zastonj. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev. denar i nazaj. — Posije po povzetju HOLZER, Krakova, Stradom I8|26. Varstvena marka rAnker" Liniment Caspici comp. nadomestilo za [(•* anker-pain-expeller Btnano tot odpeljajoče, Izvrstno in bolečina odstranjajoče IpiXm pii prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, [l* in K 2— Pri nakupu tega priljubljenega domaČega btn n»j se pazi na originalne steklenice v škatljah z ) mstveoo znamko „Ankertt, potem se dobi pristno to sredstvo. Jr. Richtor-Jeia apoteia „zlatl lev" v Pragi, Elisabetstr. st. 5 nov. oSilja se vsak dan. Pazite! "M Izvolite citati! Nikdar več v življenju vam morda ne pride priložnost, za K 1*20 dvostransko urske verižico iz novega zlata kupiti. Da seznanim slavno občinstvo s svojo tvrri-110,OCO kosor dvostrukih pancer-verižic s lalerjem sv. p K 1-20. S povzetjem (50 vin. več) Pošljem bogato izde-TuBceiik. X. Olatua, Dunaj VI/1. Bruckčngasso 16. t81 Zenitna ponudba. bi se poljubilo, možiti se s poštena Dunaju? Sem Slovenec, vdovec, ir, imam dve trgovini s sadnim mo-Kozoeje še z vinom in sadjem. Gospa ) biti nemščine zmožna in imeti nekaj presaja. Bolje boli postarna. Več pismeno. Za-o! Sever, Dunaj, poste restante, DJ. Bez. Erdbergerst. 888 Jako dobro idoča vinska krčma "^/^ frečji prometni cesti v Gradca se odda p. Naslov: ,,Weinstube Gradec, Annen- 149." Iz prijaznosti daje pojasnila tudi g. frestavrater .,Sch\veizerhaus" V Ptuju. 586 la Portland- und Roman-cement najstarejša in najboljša marka južno-avstrijske monarhije oferirajo 399 najceneje tovarne Roman- in Portland-rementa 0. Withalm'ov nasi. Laški trg na Štajerskem. Zaloga pri g. Jos. Kasimir v Ptuju. Močni novi PUfsbaum okroglo 9 metrov dolg, iz hrastovega lesa, kupi Leopold Slawitsch v Ptuju. 35.000 pteš za vino in zo.r za vinogradstvo, sadierejo in industrijo itd. izSlo je iz Mayfarth'ovih tovaren. Leta 1909 se je 2500 preš in 1200 mlinov naredilo. Najboljši dokaz za izvrstno dobroto teh fabrikatov. Obrnile se zaupno na Ph. Mayfarth & Co. fabrike kmetijskih in obrtnijskih mašin Dunaj li., Taborstrasse 71. Odlikovan z nad 650 zlatih in srebrnih medalj itd, Natančni il. ceniki zastonj. ISČe se zastopnike in naprej-prodajalce. Pazite vedno na ime firme Mavfertb. 5i9 naznanijo, da prodajo 5il letno blago po znižani ceni in vabijo kupce na to priložnost. Delovodja (Ziegelmeister) z nekaj ljudmi ali tudi sam se takoj za nekaj delov (Brande) sprejme. Za izdelovanje opeke (Ziegelschlagen) je vse pripravljeno. Plača v akordu ali na dan po dogovoru. Kdor išče delo, naj se takoj oglasi in naj delati prične. Vprašanja na gozdno oskrbništvo ..Hammer", pošta Ptujska gora pri Ptuju. 601 mi »va piki iz (Straschill's Krauter-Bitter) iz premiiranc štajerske žgalnice finega domačega žganja in veledestilacijc Prinašam v trgovino velefino dvojno želodčno grenčico iz zelenjave želodčno grenčico in korenin pod imenom Straschiirova grenčica iz zelenjave §| (Straschill's Krauter-Bitter). To je izdelek najvišje dovršenosti in nedosežen v dobroti ter vplivu, je dvojna želodčna grenčica iz zelenjave in korenin. Izdeluje se iz najboljših kot domača ter želodčna sredstva znanih dobro vplivajočih zdravilnih zelenjav in korenin ter iz najfinejših temeljnih snovi. V njo vporabi se le izbrane najfinejše aromatične zdravilne zelenjave in korenine najitbornejše vrste. Kkstrak-cija, t. j. dobava in izsesanje vplivajočih snovi in zelenjav in korenin, zgodi se po najnovejšem, znanstveno izkušenem ekstrakcijskem načinu. S posameznimi zelenja-vami in koreninami se različno ravna in sicer na ta način, da se porabi za vsako rastlino (Droge) eno ekstrak-cijsko metodo, po kateri se iz iste najbolje zahtevano snov izvleče. Q Straschiirova grenčica iz zelenjave je čisti, naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših zdravilnih zelenjav in najbolje vplivajočih korenin in vpliva vsled svoje sestave milo na prebavljanje, okrepča želodec in trnplo in je jako prijetna, ter je domače in želodčno sredstvo, napravljeno z ozi-rom na namen. — V nobeni domačiji naj je ne manjka! O Straschiirova "grenčica iz zelenjave je neobhodno potrebna pri večjem telesnem naporu in štrapacah. Posebno priporoča se Straschill" ovo grenčico iz zelenjave za turiste, lovce, potnike na morju. vojaštvo, romarje itd. Tudi je izvrstna dvojna želodčna grenčica iz zelenjave in korenin garantirano prosta od vseh esenc in oj-strih, zdravju škodljivih snovi. — Dobi se v vseh boljših tozadevnih trgovinah, gostilnah, kavarnah itd. — Zahteva naj se povsod izrecno „Straschiirovo grenčico iz zelenjave (»Straschill's Krauter-Bitter") in zavrne naj se vsako drugo manjvredno blago. Edini fabrikant premiirana štajerska žgalnica finega domačega žganja in veledestilacija. 603 .erg Izda _ i je a :r vsa .: do ot eli. -va in t;a| tidbe sej* ■om železniška K 5- 5DS2E*W; .-J. ■fe&p SiP7" ---------4<-v z dvojnim manteljnom K 7"— iz garantirano pristnega nikeljna, ki ostane skozinskoz bel in z drugim manteljnom za prah. Kolesje je za železniško štra-pace s posebno krepkimi osami in kame-nji narejeno, tako da ako ura doli pade ali se jo sune, se ji nič ne zgodi i gre čisto natanko na minuto; zavežem se torej za vsako uro po 14 dnevni izkušnji denar vrniti. Garancija 3 leta. Zahtevajte brezplačno z nad 1000 slikami specialist samo boljših ur in fabrična zaloga ur, ter srebrnega blaga zlatega P. 1. i Prava srebrna remontoar, natanko kakor slika, močno, masivno ohišje, lepa, barvana cifernica, najfinejše kolesje, vse v kamenju tekoče K 1050 Ista z dvojnim manteljnom „ 12-— Srebrne ure v ceni kvaliteti „ 7'— 43 C9�� Josef Murschetz kamnosek in trgovina s stavbenim materijalom v Ptuju (pri železniškem prehodu) priporoča trojo veliko zalogo lepih nagrobnih kamnov po najnižjih cenah. Nadalje apno in cement (prvorazredno blago). Cementne cevi vsake velikosti se najceneje oddaja. sis Coffeol (kavini ekstrakt) služi za hitro in ceno napravo izvrstne črne ali bele kave. Isti obsega vse značilne snovi sveže žgane, sveže kuhane zrnate kave najboljše kakovosti in je prost vseh zdravju škodljivih snovij. Nepogrešljiv za turiste, Študente, slaščičarje, vojaštvo in povsod tam, kjer se potrebuje hitro dobro napravljeno kavo Se dobi povsod! Originalne steklenice '/, K 520, '/„ K 280, */, K 150, Vs K - 80. Coffeolwerke Olmiitz. Najhitrejša in najcenejša naprava izvrstne kave! Edina mašina za govorenje na plate, ki igra brez igle. Izdelek svetovne firme Pathfc Frfcres. To je na vsak način p^"* najboljše. Prekosi vse druge zisteme. Plate se ne obrabijo, se ne praskajo; čuje se resnično muziko. Cenike zastonj in franko. Predstavi brez da bi silil k nakupu. B3S C. ACKEBMANN urar v Ptuju (teater.) Pridni viničar s 3—4 pomožnimi močmi se išče. Pogoj: znanje v vinogradništvu in ravnanju z živino ter dobra spričevala; pogoji za sprejem ugodni. Vpraša se v trgovini Satinik in Kraker v Ptuju. 662 Cene perje za postelj! 1 kg. lirik šliiaiik 8 K; baljMfa » K 40 h; na pel Mik SE 80 h; MBl i K; belih mehkih 5 K 10 h; 1 kg. najfinejših, »eieia-kelik, oltiaift |6 K 40 h, g K; 1 kg. 9auma (»u- (wr.-sB^-^o'^swsanW'nen) »ivega 6 S, 7 K; belaga 18 K; Rfljfisojfii prsni 12 K. Ake ifl vzame 6 E, potem franko. HB-- Bottwa postelji ■ifon I ix krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenej* nankinga, h tskoat, 180 cm. dolg. 116 cm. Širok, z 2 jlamiaa Maciaaa*, jrcaka 80 cm, dolga, 68 ora. Sirska, napolnjene z novim, sivim, l b-unin in fiavmastim »»rje« za poiteljn 16 K; »el-dmje SO K; Isau« »i K; posamezni takraii 10 E, 12 K, HE, 1« K: USctb« Murne 8 E, 8 E 60, 4 E. S* posije p« paratjs «1 [SB K naprej franko. Iamanjavn ali vrnitev friako ivritym*. j Kar na dspada denar nazaj. S- Beaiaoh, Danohutits Kr. 7M, Bdhmerwald. Cenik gratia m franko. Hib za opeko v lini pri Mariboru n. D. priporoča od svojih izkušenih, kobranih (gekollert), proti vremenu trdnih izdelkov iz ilovičnega materijala mašinsko, stensko, dimniško opeko, nadalje rekontra Zackenziegel. Pressfalz-, (izdelano po originalu Wienerberg\ Strangfala- (zistem Stadler in SteinbrUck) in Biberschwanzziegel. 15 kosov moje „Doppel-Prefifalz" in „Straagfalz"-opeke krijejo en kvadratni meter strešne plošče. — V 10 tonskemu vagonu se naloži 6000 kosov Biber, 5000 kosov Strangfalz in 4000 kosov PreBfalz. Razpošilja se na nevarnost spremljevalca. — Z velespoštovanjem Frani Irastt, £S« Biberschwanz 1. razreda K 48-—, Strangfalz I. razreda K 74-—, Pressfalz I. razreda K 84-—, Biberschwanz II. razr. K 26—, Strangfalz II. razreda K 50'—, Pressfalz II. razreda K 50"—. Di-0 »aloga šivalnih strojev in koles 5io *Wmtiw- i m Najboljše kolo cele monarhije. Marihor,Viktringhofgass. št. 22, glavna zaloga I. nadstropje. Največja in najbolje ure.ena delavnica za reparature z obratom moči. Reparature vseh vrst na kolesih, motorjevih kolesih, avtomobilih, šivalnih in pisalnih strojih, izvršijo se najnatančneje in slrokov- njaško. Prvi galvanični zavod za zanik-lanje, za prevlačenje z bakrom ali mesingom z dinamo-obrabom. Bogato zalogo vseh delov, ki slišijo k temu in nadomestnih delov ter potrebnih predmetov. Najsolidnejša postrežba. Nizke cene. in astma Pred posnetki se varuje varnostno znamko se uspešno odstranijo po rabi mojega leta sem najbolje znanega Enealjptna-olja (avstralski naravni produkt). Cena originalne steklenice I K 50 k. Popis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus-milo, najboljše sredstvo proti pegumi, mozuli, fleki (Leberflecke), finami m nečistosti obraza. — Eucalvptus-bonboni edino vplivni proti ksSlju, oslovskemu ka-šlju, astmi itd. 210 ERNST HESS == Klingenthal 1. S. ===== Se dobi v Ptuju lekarna „pri zamorcu" H. Molitor, Heinrich Lanz Mannheim. Največja fabrika lokomobilov tega kontinenta. Avstrijska prodajalna pisarna Emil Honigmann Dunaj IX, Loblichgasse 4. Razstavni objekti W" Lovska razstava Dunaj (Eotunde-Spiegel.) 455 urar v Ptuju priporoča svojo bogato in < tirano zalogo v pod garancijo v najizvrstnejši izpeljavi. Vsej stroko spadajoče blago dobi se pri meni poistih^ kakor jih razglašajo veliki razpošiljetalci v svoj" kili; pri meni se dobi vse po lastni izberi ^ šnjemu ogledanjn, obenem pa v boljši izp kakovosti. Monopol Imperator! Žepni užigač obenem Najboljši, najsigurnejši in najzaneslji na svetu. Doslej 10 milijonov prodanihL .pritisck daje iskro in gori, lino zaniklaj ten, za kadilec neobhoden, a tudi v «| zelo potreben stroj, ker se mnogo pr" ,0pm pri vsakemu kosu. Za dobroto, mnogo daljše trajanje pismeno j?' 1 kosa K 2-50, 3 kosi K 7—, 6 k 12 kosov K 25— Ako se denar potom franko, s povzetjem fO vin. več. S. Olama, Brilckengasse 16. g^** Garantirano pristna oriu naturna vina. Štajersko deželno vino, belo........ Štajersko vino iz gore, belo........ Štajersko Siler-vino, najfinejše....... Terrano, rdeče krvno vino........ Silvanec, beli, fino namizno vino ..... Risling, beli, fino namizno vino...... Velefina bela, stara namizna vina..... pri 100 litrih prodaja in razpošilja od vinske kleti v ; slopju >tto KUSTER, Cel na Štajerskem. Styriaj bicik Novi modeli ž Cena za got Styria-bicikel« senrad) K 14 Styria-bicekel»J Strassenrad K15 Styria-bicikelai rennmaschine) K (Halb r en n mascli inen) s patent Styria-Glock Ze rabljene, toda še prav dobre bicikelne: 100 K. Po ugodnih pogojih prodajava na obr: zanesljivim kupcem in proti dvanajst plačilu in sicer samo nova kolesa. Na: vsakomur, ki misli bicikel kupiti, se pošlje cenik. bicikelni so dandanašnji najimenitnejši fabiikati, večja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicik tudi posamezne dele. V zalogi imava tudi vse posamezne d:" kelflov in tudi Reithoferjeve zračne m schlauche und Laufnantel.) Brata Slawitsch, If generalna zastopnika za okraje Ptuj, Ormuž, Rogatec in Sredi; Naročil« naj se pošljejo na naš naslov, ker fal naanih koles ne razpošilja in ne proda privatnim 480 Brez konkure« Prekrasna rementoar Gloria srebrna za gospode in dečke. Najpri1' za vsako priliko, 3 jako k, ni pokrovi. 10 kamenjev, \ z dvestruko novozlato in priveskom talerja sv. stanju mesto kron 18—, Za dobroto in solidnost 3! garancija. S povzetjem (^ S. Olama, Duiaj VI./l. Briickengasse 16. Veliko manufakturno trgovino na kolodvorskem pre na voglu (Stadt •s* priporočamo zaradinj ene solidnosti in nizkih cen najtoplejSe. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanke v 5440