Dopisi. Iz Cadi-ama. (Staro in novo društvo.) Marsikateri, ki gre iz Oplotnice v Gadram, si v duhu že misli in vidi novo eerkev. Žal, da se to ne bo dalo tako hitro izvršiti, kakor pa misliti. Društvo obstoji sedaj že deveto leto in ima še razun cerkvenega stališča, ki velja tri tisoč, čez 20.000 gld. premoženja. Da pa sp je to društvo v tph sicer slabih lctih za toliko pomnožilo, gretprva hvala zato društvenemu predstojniku, velč. g. župniku, kateri so znali posebno iz tujih dobrotnikov znamenite svote denarja v društveno blagajničo privabiti. Načrt za novo cerkev je že tukaj in letos se bodo delale priprave, katere so pri tolikej stavbi potrebne, zato je mogo-Je, da dobi sv. Janpz v kratkih letih novo in veličastrio hišo božjo, v sedanjo farno pa se preseli iz podružnice v Koritnpm sv. Miklavž, katpri bode šp gotovo v nebesih vesel, ako se niu bode tukaj na zemlji, posebno pa še v Čadramu večja east skazovala, kakor se mu to sedaj v zapuščenpj podružnici v Koritnej vesi godi. Morda nam tudi potem prinese vpc darov, ne samo v jabelkih, arnpak tudi v drugih pridelkih, katerih sino tudi zelo potrpbni Da pa tndi v narodno-gospodarskih zadevah naš kraj in okolica ne zaostaja, snuje se v ta nampn bralno in gospodarsko društvo v Čadramu, »Sloga« po imenu, za katero še sicer pravila od c. kr. nameslnije niso vrnjena, vendar vipamo, da se bo to v kratkem zgodilo in da se vsaj v drugem čclrtletju vse p*otrebno uredi. Odlbčen korak v tpj zadevi storili so po vzgledu vzornih Gotoveljčanov, ludi tukaj kmelski fantje, kateri potrebo društva poznajo in ga ludi vsakemu priporočajo. Društvo ima sicer dobor nanien, liog d"aj, da bi iniplo tudi obilno zvostib udov\ piijateljev in dobrotnikov, katpri bi ga podpirali. da bi zanioglo vztrajno delovati in izvrstno napredovati! Zalo vljndno vabimo vse pFijatplje branja in napredka v kmetijstvu, v Gadramu in okolici, naj prav obilno prisfopijo k našemu novemu društvu, katero bode, ako bo dobro napredovalo, v čast in korist celemu kraju, in nobenemu ne bo žal, saj že tudi slovenski pregovor nam pravi, da v slogi je moč. Od Sv. Ane v Slov. goricah. (0 petju.) O pregrešnem petju danes par vrstic! »Gvetje« Goriško je prinpslo v drugem zvczku lela 1893 resnobne misli o prpgrešnil pesmih. Na strani 61 odlomimo nekaj: »Nečiste besede, pogovori, nečistp pesmi — vse to je grešno, glede okolišnosti pa je tudi smrtni greh. Greh je tem večji, čem grše so bescde, cšem daljši je pogovor, čem večja jo duSna škoda, čem ostudnejši in lmdobnpjši je namen . . . Ne pojte nespodobnih ppsmij (ljubenk, golobink, klopink!) Ne razširjajte jih, ako ste jih slišali morda kje. — »Veselite se« t. j. pojte, pravi apostol Pavel, a precej pristavi: »Veselite se v Bogu«, pojte poštene pesmi!« Tako odlomek iz »Cvetja« vernim Slovencem. Kje se pa nahajajo take pesmi? V kratkcm! Gospod .). Žirovnik je nabral preeej narodnih napevov in pesmij v npkaj zvezkih, a vprašamo, so-li ti narodni napevi pravi? Te pesnii, osobito za nježne šolske olročiče — niso, recimo v I. zvezku: 1. »Prišel sem pod okence«. 2. »Al' bi rae kaj rada imela?» 3. »Po gorah se čuje". V II. snopiču »Zvedel sem nekaj novega« je najgrša pesein v Slovencih, »Solnce že doli gre«, ji je jednaka. Moj Bog, ako slišim od nježnih, llletnih otrok lako umazant! popevke, pride mi v misel, kam bo Slovenija enkrat prišla? Delo se je začelo, a z grdimi pesmanii proe, bodiino pri tem opazni. —k— Iz Kapele pri Radgoni. (Bralno društvo.) Dne 22. januvarija imelo je tukajšnje bralno društvo redni obeni zbor, katerega se je blagovolilo vdeležiti tudi nekaj dobrodošlih gostov od Sv. Jurija ob Ščavnici in kar nas je prav veselo iznenadilo, vrli Petroveani. Izvolil se je nov odbor in sicer so izvoljeni sledoči gg.: Radoslav Bratkovič ml., predsednikom; Jernej Frangež, podpredsednikom; 'Pone Vogrinec, tajnikoin: Josip Veberič, blagajnikom in Leopold Puhar, odbornikom. Kakor navadno, bila je tudi pri sedanjem zborovanjn prostorna soba prenapolnjena, a uverjeni smo besede govornika, g. Slaviča, »da jih je množina prišla le bolj iz radovednosti, kakor pa iz lastnega prepričanja o koristi tega velevažnega društva«. Govornik je razpravljal o pomenu in sinotru bralnih društev, povdarjal ined"drugini tndi to, kako potrebno je, da posebno mi ob jezikovnih mejah, »jezik eistimo' peg-: podal nam krasnih slovenskih izrazov, katere naj rabirno na mestn onili. pri nas zelo pogostnih tujih, iz neraščine, oziroma madjarščine izposojenih besedij. Med posamezniini točkami vsporeda zapel je domači kvartet prav mične pesmice, kakor Lesinskijevo . »Tam, gdje stoji,« Fleišmanovo »Triglav« in dr. Bila nam je tudi prilika opazovati lepoto narodne pesmi. Marsikdo se je čudil slišati pesem »Potnik« in »Zvonikarjeva« v tako lepo vbranih glasovih. Da je gmotno stanje našega društva ugodno, zato se imamo zahvaliti blagodušnim gosp. podpornikom zunanjim, kakor tudi domačim. Ilvala tudi č. g. župnikn za spretno vodstvo zborovanja! Kapelčani, posebno pa ti mladina, poslužujte se pridno društvene knjižnice in ne poslušajte onih, ki vam branijo pristopiti k bralnemu društvu, oni so sovražniki našega materinpga jezika ter mnogokrat tudi ¦ sovražniki sv. vere. Sovražnikom naše vere in našpga rodii pa veljajo besede nesmrtnega Slomšeka: »Pustitb Hlovencem dve reči, ki ste nam dragi, kakor svotle oči: sv. katoliško vero in pu beso.do materno!« Korarki. Iz Bi't'žic. (J'aprki.).Golovo se jp iifarsikatcroniu bralcu, posebno pa bralkam vsiljevala liudomušna misel, da se je menda pri nas post že z novim letom začel, ker se ni našlo nobeno poročilo o pustncm veselju. O, le počasi! Tudi pri nas je bil dne 14. svečana pustni toiek in častili smo ga, po mnenju njegovih burkastih privržehcev, celo dostojno. Vtaknili smo se v nenavadne obleke, si pi-iskrbeli cele zaloge humorja in šale (pa ne iz tiste osodne sklede zelja, s katero tako radi pitajo bpdaki bcdakc) ter se zbrali v čilalnični dvorani. Lep, ob eneni čuden in sinešen je bil prizor, ko je ponosen Turek korakal s svojo ljubo lulico med krasnirai zastopnicanii hrvaškega-slavonskpga. gornještajerskega, da celo bavarskega krasnega spola. Za njim. se je vlekla neka druga postava, s staro pinjo na glavi, z dolgi:n nosom in frakom; počastil nas jp s svojini pohodom celo pravi, pristni velikomestni »gigerl«, katpri pa je bil, znabiti povodom goda, podvržen metamorfozi, ker spremenil se je nazadnje v skokega klovna, a saj med obema ni ravno prevelika razlika. Prišla je tudi mala, mična Hamburžanka, oblečena v naših narodnih barvah ter je prodajala vse vrste zetenjad — v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Sumno jo je gledal pisee teh vrst; bal se je pred njo, saj je prišla iz Hainburga, kjer je divjala takrat grozna, nalezljiva kolera. A na zadnje je v njej "spoznal mlado Slovenko, gospico Marijanico Planinčevo, in stopil je k njej in kupil debeli luk (čebulo), druzega ni imela več. Dobila pa. je takoj namestnico, lepo a prav priprosto oblečeno Istiijanko, katera je v isto svrho prodajala južno sadje, in sicer prav srečno, ker v kratkem je bila njena košarica pra/na. Tudi Istrijanko ovadim; bila je gospa Brovetova, vzor narodne hlovenkp, katero gledo značajnega domoljubja malokatera dama prekosi. Lep napredek je to v slovenskej narodnosti, da so se tudi dame dpla za dom poprijele. Hlava jim! Hitro je tekel čas. Šaljive pesini našega zbora, komična godba na papirnih inštrumentih, vse je kazalo značaj dneva. Ker že pustno veselje opisujem, naj omenim iz pravičnosti tudi »Gewerbekr;inzchen«, kjer seveda nisem bil navzoč, in tedaj tudi ninogo o njem ne vem; k večjeinu to, da je bilo preveč — plesalk. Dobro je tako! Iz Brežic. (Citalnica. Gledišče.) Minol je pust in ž njiin tudi — grdo vreme. Solce pripeka nekatert dneve prav močno, tako da so nekateri svoje zimsko suknje že shranili, sicer ne v zastavnici, ker lacega zavoda še Brežice, žal in hvala Bogu nimajo — in zdaj frfolijo, ko prezgodnji metulji, od vijolice do vijolicc, od niarjetice do zvončka, in drugih takih cvetic, ki so že na dan, prikukale. 1'rav dobro jo izplača\ te predrzneže marcijev wneg, posebno dosti ga je padlo prvi spomladni dan metulji so zlezli zopet v zimske suknje, a cvetice — moj Bog, saj jih je le malo ohranjenih in skritih pred omenjenimi dvonogimi, brezkrilimi metulji, ki so je iz galantnosti ali celo iz pretiranega cvetoljubja potrgali — so ovenele. Mane si zdaj skrben kinetovalec roke, saj niu je sušec res prav po volji: suh je — to ponieni dobro letino, gromelo je; pomeni tudi dobro in kaj še čeino več? Prosirao Boga, da je la s^ušec s svojimi dobrinii znainenji napovedovalec tudi res piav dobrcga leta. Brežičani srao slavili tudi jubilpj svetega očeta, sieer ne tako vuličastno ko druga mesta, a vendar doslojno lepo. Gitalnični pevski zbor je pel prav krasno pri slovesni sv. inaši v sainostanski eerkvi, kjer pojo tudi vsako drugo nedeljo in praznik, kar najlepše kaže našo vernost; petje slovensko, sicer jezi nialo naše Nemce, jedna velika Nemka se je celo izrazila, da ne gre vet"* radi tega v cerkev, a to nas naj ne moti, ker onienjena dama tako na noben način v cerkev ne gre, bodi si pelje tudi nemško. Zelo važen dan je bil za nas 19. marcij t. I. ne radi tega, da je obliajalo innogo odličnih Sloveneev svoj god, teinveč čitalnica je iinela svoj občni zbor. Otvoril ga je gospod prvomestnik dr. Firbas ob šestih v navzočnosti mnogo- številnih znotranjih in kar nas je posebno prijetno iznenadilo, tudi zunanjih udov. Po prisrčnem pozdravu se je spominjal najprej tistih mož, ki so bili ucije naše čitalnice, .katere pa so nam ali bridka smrt ali druge razmere odtrgale. Z vidnim veseljem pa je označil, da je čitalnica dobila dokaj novili udov, in se v prpteklem letu prav lepo razvila. Za njim je poročal tajnik, gosp. Šetinc. Omenil je mnoge zabave z gledališkimi igrami in druge podrobnosti. Prečital je tudi zahvalo svitlega cesarja na čestitko povodom 401etnega jubileja, kar so vsi stojsi poslušali in zaoril je močan: živio. Blagajnik g. dr. Šmirmaul je razkril čitalničino gmotno stanje, katero je kljubu mnogim veejim izdatkom prav dobro. Sevpda se je moralo večkrat tudi v lasten žep segniti, za kar pa naj vsacemu prepričanje za hvalo služi, da je storil nekaj več za narodno stvar. Knjižničar gosp. Levak povedal je, da ima čitalniea skoraj vse slovenske časnike in tudi nekatere hrvaške in nemške. Na to je predlagal g. Agreš, da se vsi zahvalimo odboru, posebno omenjenim gospodom in še posebno tudi g. Šventnerju, katpri je kot ravnatelj našpga gledališča skoraj najvee pripomogel, da je stanje tako ugodno, za njihov trud, kar se je z velikim navdušenjem zgodilo. Po tem so prišle volitve, katere so, hvala Bogu, zelo dobro izpadle. Predsednik je zopet g. dr. Firbas; on se je sicer branil časti, meneč, da se boji, da bi mu moči in čas ne dopuščal za čitalnico tako delovati, kakor je potreba. Veliko nasprotovanje vseh navzočih in pa obljuba, da ga hočemo vsi podpirati, ga je vendar pripravilo, da je predsedništvo sprejel. Od vseh stranij, mu je donelo veselo odobravanje, ker vsi vemo, kaj je g. dr. Firbas za eitalnico vse storil. Podpredsednik je mesto umrlega g. župnika Kuneja naš obče priljubljeni č. g. dekan Ferenčak, kateri se je sicer z ozirom na svojo starost protivil; on je podaril takoj eitalnici velikodušen dar 20 gld. Tajnik je zopet g. Šetinc. Tudi on ima za čitalnico nevenljive zasluge. ,On ji žrtvuje ves svoj prosti čas in moči. Kot izvrsten igralec na citrah nas je že katero in katero urico dobro zabaval. On je prav za prav citre k nam presadil; on se je mnogo in mnogo trudil, da imaino zdaj tercet, kateri se more gotovo z vsakim nieriti.-Kot dober basist je važen član pevskega zbora in kot izurjpn diletant čitalničnega gledališča. (Konec prih.) Iz Savinjske doline. (Pogreb krščanskeg.a m 1 a d e n i č a.) Po dolgi in zelo mučni bolezni je dne 13. niarci.ja ob 5. uri zvečer umrl Valentin Šušterič, marljivi cerkvenik in spretni orgljavec; dne 1. novembra 1891 nastopil je orgljarsko službo v Braslovčah in dva meseca pozneje je prevzel tudi službo cerkvenika za J. Legvartom. Vestno in marljivo je Sušterič opravljal svojo dolžnosti; posebno navdušeno pa se je poprijel pptja. Izbral je vrle mladeniče, pri katerih je izpoznal nadarjenost za petje in jih je začel poučevati po številkah in sekiricah v petju, cerkvenem in narodnem. Da so se inu pa mladeniči Braslovški v pouk tako radi podali in tako stanovitni ostali, kakor redko kje, bodi jini na tein niestu izrečena srčna zahvala! Pokojnik bil je zelo ponižen in prijazen, zato si je hitro pridobil ljubpzen vseh faranov, posobno pa svojih učencev. Ker mu je pri poučevanju potrpežljivost sijala na liči, zato je tako hitro naučil pevce, da so že na svečnico prvokrat peli v eerkvi in potera vsako nedeljo pri rani božji službi, kakor se še zdaj, hvala Bogu, zmirom godi. Lansko leto meseca raajnika se je čvrstemu kri iz ust in nosa ylila in raoral je biti 14 dnij v postelji že pripravljpn za sinrl, a Ijubi Bog mu je dal, da je še okreval, in naprpj opravljal svojo službo, se ve, da zelo težko a vendar z vso natančnostjo. Meseca avgusta se mu je ta bolezen povrnila ip moral je popusliti službo. Peljal se je domu v Žalec na svoj dom, k Ijubeznjivi svoji materi in blagi sestri, kateri ste mu vedeli lepo streči: pa tudi sam si je prizadeval se zdraviti, pa vse je bilo nevspešno. Bolezen, jetika, se inu je popolnoma vgnezdila tako, da se je vidoina smrti bližal. Zdaj pač ni bilo več upanja na zdravje. Sprevidel je to on sam ter se je popolnoma božji volji vdal. Še le 28 let star je moral ta svet zapustiti. Premilo se nam je pri srcu storilo, zagledavšim na inrtvaškem odru, prej tako čvrstega mladeniča, zdaj pa tako zdelanega od jetike, da ga ni bilo skoro spoznati. Ali vendar kljubu temu zdelo se nam je, da njegovo mrtvo truplo obdajajo božji angelji. Tolažila nas je misel, da je srečno izvojskoval v tem življenji, in da zdaj že prebiva pri Očetu nebeškera, saj je bil zmirom lepega, pobožnega in krščanskega življenja. Pogreb je bil dne 15. marcija. Proti 9. uri zjutraj zbralo se je ogromno vernega ljudstva pred hisfo pokojnikovo. Bela krsta bila je ovenčana s prekrasnimi venci, kateri so mu bili poklonjeni v zadnjo čast. Upamo, da se njegova duša že veseh svojega plačila gori nad zvezdami, truplo njegovo pa poeiva v njegovi rojstni gomili, bodi mu zemljica lahka! Iz Konjic. (Drago žvižganje.) Dobili smo novo železnico iz Poličan do Konjic in od 19. deceinbra 1892 že žvižga hlapon skozi Dravinjsko dolino. Za nas kmete to pač ni nobena veselica, temveč precejšnja žalost. Konjiški okrajni zastop je obljubil, da se glavnica od 150.000 fl. na leto za to železnico obrestuje in sedaj je že naklonjeno 11% vsakemu davkoplačevalcu konjiškega okraja za to žvižganje. Ako omenimo, da kmet že tako komaj diha zaradi velikih davkov, in ee se omeni, da so mu za to železnico najboljše kose zemljišča za par forintov vzeli, bode vsak umen človek spoznal, da je Dravinjčanom to drago žvižganje, v veliko škodo ne le za eno ali dve leti, tpmveč za vse naše potomce. Dobro pa pravi pregovor: Po toči je zvonjenje zastonj! Zahvaliti pač imajo kmetje edino le nemškutarsko gospodo, ki sedi v raznih zastopih tega okraja. Ko bi bili slov. možje v njih, ne bilo bi te železnice, ali vsaj ne take, ki je in brž ostane le — draga igrača. Tedaj kmetje, poglejte, komu izročite čast zastopati Vaše zadeve! Iz Okoške občine. (Nesreča.) V Okoški gori pri Čadramu zgorelo je zvečer 1. svečana hišno in gospodarsko poslopje mladega posestnika A. Leva, kateri "bi bil imel iti čez par dnij k poroki, vsled te nesreče pa mu je nevesta odpovedala in ker je nesrečnežu zgorelo večinoma vse, česar ni imel na sebi, in tudi dvoje svinj, vrh tega pa še zavarovan ni bil, sme se reči, da je siromak resnično usmiljenja vreden in vse podpore polreben. Suini se, da je hudoben človek kriv požara. Od Kapele pri Radgoni. (Poročilo.) Nekoliko prepozno, pa vendar vam nekaj vrstic pišem z ljubeznivega Kapelskega griča in sosednega Murskega polja. Lep prijazen je ta kraj, je tudi Slovencev rojstni kraj in če bi tu ne bilo neinčurjev vmes, nič boljšega bi ne trebalo. Naše »bralno Jruštvo« imelo je dne 22. prosinca svoj občni zbor, vdeležilo se ga je prav obilno ljudstva, ne samo iz domače župnije, tudi od Sv. Petra, od Sv. Jurija in dva dečka celo ocj Male nedelje. Vspored vrSil se je redno, vmes pa so peli domači pevci it\ kdo so ti domači pevci ? Ti so gg.: Davorin Meško, Jernej Frangeš, Anton Vogrinee in Jože Kokelj; tako zbrano petje, kakor ti omenjeni gospodje peti zamorejo, je res milobno, občulljivo. Imamo pa tudi- precpjšnjp število udov, kateri marljivo C-itajo časopise in knjige. Posebno pa se mladina za geslo: vse za voro,' dom in cesarja poteguje. Nekatere vam tukaj navedem, mladi Jakob Mir; on nam je že več zanimivih in podučljivib knjig kupil in društvu daroval; lako tudi fantje Jakob Zemlič, Ignac Drobec, N. Golob, F. Fekonja, Janez Divjak, N. Puhar in več drugih. Torej le naprej tako; ne ustrašite se onih Vračgovih prerokov, kakor je oni dolgi mož v Rihtarovcih, kateri hoče več vedeti in postati, kakor so gg. duliovniki; on njim hoče nekaj komandirati. pa tudi zmerjati jih dobro zna. Kdo paje najboljši prijatelj, prepričal sem se pri pogrebu F. V.: njegovi prijatelji v življenju so se pri pogrebu le smijali med tem. ko so č. g. mašniki prav goreče za njega dušo molili. Imamo tudi častne ude, kateri nain veliko pripomorejo; ti so celo iz Gornje Radgone in Radgone: tisočera vam toraj hvala, Ijubeznivi prijatelji nas Slovencev, skoraj smein reči, nas nemškutarskih tlačanov. Vsem zakličem pa: Združiino se, zjedinimo, ne vdajmo se nikomur! J. B.