SAMO DJABKE PA KRÜJ DJO« STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 9. oktobra 2008 • Leto XVIII, št. 41 SREČEVATI SE IN POGOVARJATI SLOVENSKO V besede iz naslova bi lahko strnili bistvo prvega strokovnega srečanja porabskih učiteljev in vzgojiteljic v šolskem letu 2008/09, 25. septembra v Monoštru. Že na letošnjem majskem srečanju so porabski pedagogi v evalvaciji poudarili, da si želijo predvsem jezikovna izobraževanja in več priložnosti za rabo slovenščine ob ustvarjalnih pogovorih s kolegi. V program strokovnih izobraževanj smo zapisali 4 srečanja, na katerih bomo poleg jezikovnih, predvsem komunikacijskih tem uzaveščali poučevanje sloven-ščine kot drugega jezika, spoznavali delo z mladimi novinarji na šolah, prepevali slovenske pesmi (za uvodno motivacijo na strokovnih srečanjih), ustvarjali dialoge, zbirali učencem primerna gradiva za popestritev pouka in drugo. Z uvedbo dvojezičnega pouka na gornjeseniški in števanovski šoli pa so povezana tudi upravičena pričakovanja po dodatnih strokovnih izobraževanjih razrednih učiteljev, predvsem pa jezikovna izobraževanja predmetnih učiteljev, ki ne obvladajo slovenskega jezika. Na problematiko, predvsem na seniški šoli, opozarjamo že nekaj let, a brez odmeva pri omenjenih. Tako ravnatelj, ki je odgovoren za strokovno ustrezen pedagoški proces v okviru sprejetega programa, kot tudi učitelji sami bi se morali zavedati, da se ustreznega znanja sloven-ščine kot součnega jezika pač ne da pridobiti čez noč. Vsekakor bo potrebno – v okviru trenutnih možnosti – pomagati in pogovori v to smer že potekajo. Zavod RS za šolstvo pa skupaj s slovenskim šolskim ministrstvom ob začetku šolskega leta ponudi – poleg izobraževanj za učitelje – tudi številne dejavnosti in še marsikaj za porabske učence, na primer: v narod nostne inštitucije bo prihajalo vse leto nekaj naslovov otroških in mladinskih revij, knjižnice na šolah bomo obogatili z novimi knjigami za učence in učitelje, na zimsko šolo v naravi bomo povabili tudi števanovske in seniške učence. Naš Miklavž bo malčke v vrtcih obdaril z lepimi igračami. In še kaj večjega bo. 25. novembra pa se bodo učitelji in kulturni delavci odpravili na kulturni večer v Maribor, kjer si bodo v SNG ogledali Cankarjevo dramo Za narodov blagor. Prav tako smo skupaj razmišljali tudi o naslednjem Seminarju slovenskega jezika in kulture v Sloveniji. Poenotili smo se o kraju in času seminarja: največ udeležencev bi si želelo na Bled, in sicer od 22. do 26. junija 2009. Vprašanje je bilo tudi, kaj bo s 3. jezikovnimi počitnicami za porabske učence v Piranu. 3. jezikovne počitnice v organizaciji Zavoda RS za šolstvo, Zveze Slovencev in OŠ Piran bodo, če jih bomo pripravili in izvedli v iskrenem sodelovanju, medsebojnem zaupanju, brez podtikanj, laži in politikantskih spletk. Šola naj ostane šola ne pa politični peskovnik. Tudi v Porabju… Valerija Perger 2 Po novem: Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja DEJANJE SRCA IN VERE, DA JE MOGOČE ŽIVETI VZPODBUDNO Na izredni seji občnega zbora Slavističnega društva Prekmurja in Prlekije -predsednica Vera Granfol -so soglasno sklenili, da se bo stanovska organizacija z imenom in vsebino razširila v Porabje, med člane pa povabila tudi druge izobražence. Za profesorja Francija Justa, pobudnika pridružitve slavistov iz Madžarske, je imel dogodek velik simbolični pomen; gre za »dejanje srca in vere, da je mogoče živeti vzpodbudno!«. Simboličnemu koraku bodo sledila praktična dejanja, med katerimi je na prvem mestu organizacija slavističnega kongresa prihodnje leto v Monoštru. S tem bo sklenjen krog vsakoletnih najvišjih slavističnih dogodkov v sosednjih državah, in sicer po Zagrebu leta 2006, leto pozneje v Trstu in v začetku oktobra v Celovcu. Na pogovor v Mursko Soboto je prišla tudi odgovorna urednica Porabja Marijana Sukič, ki bo ob mag. Valeriji Perger nova članica upravnega odbora razširjenega prekmursko-prleško-porabskega društva. Čeprav je na začetku vsaj na videz večji poudarek na simboliki, lahko postane skupna organizacija pomemben dejavnik ohranjanja slovenske besede v Porabju in med Slovenci na Madžarskem nasploh. Med člane bodo povabili tudi slaviste in slovenske izobražence iz Sombotela in Budimpešte. Sicer pa so v Slavističnem društvu pripravili nekaj vsebinskih poudarkov, ki jim bodo namenjali pozornost. Med naloge so zapisali pojasnjevanje vloge stroke pri oblikovanju slovenske narodne zavesti, v tem okviru želijo skrbeti za primeren odnos do kulturnih dobrin, s pobudami si prizadevati za živ spomin na pomembne dogodke v slovenski kulturni preteklosti, vzgajati člane v strokovne aktiviste; skrbeti za utemeljevanje njihove narodne zavesti predvsem s sodobno strokovno argumentacijo, za povezovanje in dojemanje življenja in problemov Slovencev v vsem narodnem prostoru. Na ta način bo razširjen krog delovanja vseh, ki so v Prekmurju, Prlekiji in Porabju strokovno predani slovenščini. Ali kot pravi predsednica Vera Granfol: »Zavedamo se, da imajo le beseda, njeni razlagalci, ustvarjalci in širitelji to moč, da presežejo meje, seveda spoštujoč drug drugega in njegovo besedo. Le tako lahko prestopamo fizične in duhovne meje, ki nas ločujejo. Hkrati želimo slovenisti -kdo drug pa je navsezadnje za to prvi pok-lican -simbolno pokazati, da je doslej pogosto odrinjeno Porabje vendarle del nas. Želimo si, da ta na videz mali, a pomemben korak sprejmejo vsi Sloven-ci v matični domovini in da postane Porabje zares del nas.« Pobudo za organizacijo kongresa podpira Slavistično društvo Slovenije, posebno pozornost je predlogu namenil tudi dosedanji prednik Miran Košuta, sicer Slovenec, ki živi v Trstu. eR Večernica Ervinu Fritzu VRANE – NAJBOLJŠE DELO OTROŠKE IN MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI Večernico, nagrado za naj-stoletnici rojstva, za prijet-uvod v razpravo v tekstu Ko sneta vrsta kakovostnih in podčrtala žirija, da gre za boljše delo otroške in mla-no razpoloženje pred pode-se beseda razpira v pogled in zelo gledanih mladinskih izjemno veščega in ustvardinske književnosti, natis-litvijo večernice je poskrbel branje v gledanje, napisal: filmov in televizijskih na-jalnega pesnika. Med nominjeno lani, je prejel pesnik in gledališki in filmski igralec »Pravilo je, da so literarne daljevank, denimo Poletje niranci so bili še Na zeleno prevajalec Ervin Fritz za pes-Vlado Novak z monodramo uspešnice zaželeno gra-v školjki in Sreča na vrvici. vejo Andreja Predina, Kako niško zbirko Vrane. Zgodilo na temo malega človeka, za divo za filmsko oziroma Sicer pa je bilo na simpoziju je Oskar postal detektiv An-se je na srečanju slovenskih zaključek Očesa besede pa je televizijsko adaptacijo. Če še več tehtnih teoretičnih dreja Rozmana – Roze, Štiri mladinskih pisateljev Oko bila ekskurzija v Radgonsko-pogledate seznam knjiž-razprav priznanih avtoric črne mravljice Anje Štefan besede v Murski Soboti. Tudi in avtorjev, ki se ukvarjajo ter Hektor in mala šola Dima tokrat v odlični organizaciji z mladinsko in mladim na-Zupana. Podjetja za promocijo kultu menjeno literaturo. Vse po-Pesnik Ervin Fritz je o svojih re Franc-Franc in s sodelova vedano bo objavljeno v reviji Vranah povedal, da je izbral njem revije Otrok in knjiga. Otrok in knjiga. zgodbice in situacije ter jih Srečanja se je udeležilo pre- Predsednik petčlanske žirije opletel z vrsticami in rimako petdeset pisateljic in pisa za izbor najboljšega izvirne-mi, »da bi se vam zdele teljev iz Slovenije in Marko ga dela za otroke in mladino, nenavadne, prav posebne, Kravos iz Trsta, edini iz vrst pisatelj Tone Partljič je pove-kratkočasne in osupljive, slovenskih literarnih ustvar dal, da so člani žirije prebrali duhovito zašpičene in izpejalcev v sosednjih državah. več kot sto knjig in ugotovili, ljane na vsakem koraku ... Za uvod v srečanje je bila da je izbor petih nominiran-Ah, ja, omrežiti vas želijo z filmska projekcija sloven cev preozek, moralo bi jih lepoto.« Nagrado večernica skega mladinskega filma biti deset in morda bi uvedli podeljuje mariborska časo-Hit poletja, posnetega po še večernico za življenjsko pisna hiša Večer; Ervinu literarni predlogi Ferija La delo. Tone Partljič je tudi Fritzu jo je izročil direktor inščka. Temu praktičnemu Kapelske gorice v organiza-ničnega nadomestila, so poudaril, da je vsaj četrtina in odgovorni urednik Uroš uvodu je sledil simpozij na ciji gornjeradgonskega Za-med izvirnimi avtorji čisto lanske knjižne produkcije za Skuhala. temo »Slovenska mladinska voda za kulturo, turizem in na vrhu skoraj izključno otroke in mladino na viso-Udeleženci Očesa besede so književnost in film«. Simpo-promocijo, ki ga vodi Norma pisci za otroke in mladino. ki kakovostni ravni, na kar pesniku, prevajalcu, akadezij je pripravila revija Otrok Bale, tudi voditeljica podelit-Torej je literatura za mla-smo lahko ponosni. miku Tonetu Pavčku, ki je in knjiga, moderirala pa ve večernice. de največji vir uspešnic..« Vrane Ervina Fritza so iz-leta 1996 za zbirko Majnice Darka Tancer Kajnih. Ude-Osrednji del Očesa besede Obsežno razpravo je pri-stopale od vsega začetka, prejel prvo vrečernico, poležencem srečanja je Franci so simpoziji, tokrat, kot re-speval tudi Vitan Mal, eden ker jih odlikuje inovativen slali voščilo ob njegovi osem-Just predstavil knjigo Miška čeno, na temo Slovenska pomembnejših slovenskih način obravnave znane pes-desetletnici, ki jo je imel 29. Kranjca Potnik pod večer, mladinska književnost in mladinskih pisateljev, kajti niške motivike – vran, ki je septembra. ki je posvečena pisateljevi film. Zdravko Duša je za po njegovih delih je bila po-jasen in prepričljiv ali kot je Ernest Ružič Porabje, 9. oktobra 2008 3 »Čleki je najlepši tisti ram, gde se je naraudo« S tejmi rečami se je zač-(levéltár) v Somboteli naj-znamanüje, ka več ramov njom Seniki v šestdese-pamet vzememo, ka majo nila konferenca v Slo-šli. V tej leko preštemo, ka vküper stogi (tau najde-ti lejtaj, Lazarno ižo so v Prlekiji portale iz kamvenskom kulturnom raznok pobrali pa na na (kőkeret) na dveraj. in informativnom nauvo postavili v som-Po končani predstavitvaj centri v Varaši 26. botelskom Škanzeni. so udeleženci konference septembra, štera se je Tau je zdaj iža Sloven-odišli v porabske vesnice, spravlala z ljudskim cov v Somboteli. ka bi nej samo kejpe, liki stavbarstvom (népi Etnologinja Jelka prave stare rame tö vidli. építészet) v Porabji. Pšajd iz Pokrajinsko-Oprvin so si poglednili Konferenca, štero je ga muzeja Murska So-škedenj v Števanovci, šteorganiziralo Porabsko bota je na kejpaj nut-ra je edina zidina v nakulturno in turistično pokazala, kakšne fajte šoj krajini z originalnov drüštvo Andovci, je za ramov gestejo v Po-slamnatov strejov, če je tok malo ovaška bila, murji (tau znamanüje rejsan ta že fejst na nikoj ka so predavatelji gu sausadnjo Prekmurje, prišla. Pri rami strine Irečali v domanjoj porab- Prlekijo pa Slovenske ne Domiter je Endre Nagy skoj rejči. gorice). Slovenci v tej gučo o tom, kak so inda V prvom tali je do krajinaj so ranč tak šagau meli strejo pokrimanja etnologinja cimprače, tučence pa vati. Pri drügom, veukom (néprajzkutató) Ma rame iz cügla redili. rami v taujoj vesi si je skurija Kozar pripovejdala o so na priliko v Sakalauvci mo na Gorenjom tom, kak so sinčarski ple-meli tučanco, štera je bila Siniki). Pred več banoš in pisatel Jožef Ko-vrejdna sedem krav ali ka kak dvejstau lejšič dojspisali v svoji kni-so v starom rami z dvöma tami je casarica gaj, v kakši ramaj pa kak ižama v Števanovci živeli s Marija Terezija so živeli Slovenci v krajini sedmimi mlajšami. Zvün zapovejdala, ka med Mürov in Rabov pred držin pa leko spoznamo morejo namesblüzi dvejstau lejtami. iz inventarov tau tö, ali to cimprani iž Zidali so prausne iže z so meli klejt, škedjen ali tučence iz ilojce borovoga lesa, takzvane celau kovačnico. pa slame zidati. cimprane iže, štere stene Lesni inženir (faipari V Porabji se je so namazali z blatom pa mérnök) Endre Nagy, tau zgaudilo, v z vapnom dojobejlili. Rau-voditeu Muzejske vesi v Őrségi nej. Tau ra so nej meli, küjali so v Somboteli, je zbranim je eške tö ovak, dijnati ižaj, črni künjaj. V gučo o tom, kak so porab-ka v Porabji se mali ižaj so vküper živele ski rami ovaški bili od tisti leko skaus edne dvej ali tri držine pa samo v krajini Őrség. Vesnice v dveri na srejdi najstarejši brat, vert je Porabji so zvekšoga raz-nutstaupi, indri leko na posteli spau. trausene, pri poštiji so pa nücajo več dveri. Pri Najbole srmački lidgé na pina poglednila trnac pa nas je bilau inda bregaj so tau ponücali pri zamanico. Kak je Zoltán največ ramov tom, ka so meli. Lejs, ilojco Horváth, sausednji vert v obliki litere L pa vapno. Originalne cim-tapravo, je ram inda svejali ramov s štiri prane iže so v Prekmurji ta mesarija pa krčma bila, strani zaprejtim do gnes ostale samo dvej, samo so komuništarge dvoriškem. Na depa gnes je lidgé pá zida-vse dali zaprejti, domanji konci 19. stoletja jo. Cügeu so nücali samo vert pa je odskočo v Me-so začnili zidati s veuki pavri, šteri so lejs pa riko. Na konci so se udecügla, pa zidati maro odavali. Meli so pe-leženci eške odpelali na »šatore« (streja neze pa čütenje za lejpo. Verico, gde je pri gostišči nad dveri – »kó-Dveri so s farbami lepau cimprana iža lepau gordisállás«). Inda okinčali, zidali so šatore, obnauvlena. svejta so iže nej trnace pa verande. Dosta Konferenca je pokazala, raura mele, dim iž ma takzvane »švisli« tö, ka eške dosta lejpi raje v ednoj samoj tau so lüknjaste deske na mov geste v Porabji. V sobi biu, pred podauknaj, prejk šteri se gnešnjom cajti pa leko stau lejtami so je ram lüfto. Takše so včá-najdemo ideje pa znanje začnili künje si napravili na škednjaj tö. v zidarski tradiciji naši O držinaj dosta leko zvej-samo Slovenska ves, Saka-brezi dima postavlati. Zidine na lejvoj pa pravoj starcov. mo iz teštamentov vertov, lauvci pa Dolenji Sinik. Pri Ram s črnov künjov so strani Müre so nej sploj štere inventare so v arhivi nas gestejo »krošli« tö, ka muzejci najšli na Gore-ovaške, samo tau leko na -dm- Porabje, 9. oktobra 2008 4 Slogan, pod katerim smo se tokrat srečali z zamejskimi Slovenci je bil »V SLOGI JE MOČ«. Na ta način smo želeli potrditi, da resnično samo ljudje, ki spoštujejo svoj narod, svoje ljudi, ne glede na to, kje živijo in delajo, lahko v življenju dosežejo svoj cilj in notranje zadovoljstvo. Srečanje z zamejskimi Sloven-ci je potekalo v soboto, 27. septembra, na opuščeni osnovni šoli Slemen, kot simbolično opozorilo za vse, da se z zaprtjem šole lahko konča tudi del narodne zavesti in njegove identitete. Srečanje se je pričelo z okroglo mizo, ki so se je udeležili predsedniki manjšinskih organizacij in predstavniki občine Selnica ob Dravi z županom Jurijem Lepom. »Spoštuj očeta in mater …« z božjo zapovedjo je pričel svoj nagovor dr. Borut Holcman, pomen same zapovedi je v nadaljevanju obrazložil z besedami: »Pomen božje zapovedi je širši in ne pomeni samo tega, kar si običajno predstavljamo. Zapoved nam daje vedeti, da v kolikor se odpovemo svojemu narodu in svojemu jeziku, nas ne bo več. Danes je nujno potrebno poznati zgodovinsko resnico. Sloven-ci, ki živijo zunaj matične domovine, imajo drugačno slovenstvo, morda celo kvalitetnejše kot mi, ki ga živimo znotraj nje. Premalo smo ponosni na to, da lahko govorimo slovensko, da pa je vse V SLOGI JE MOČ skupaj bolj zaskrbljujoče, pa od nas celo na akademiji zahtevajo, da svoje strokovne članke pišemo v angleščini, kar je na sploh neverjetno za narod, ki želi ohraniti svojo identiteto. Zato smo lahko ponosni na Primoža Trubarja, ki je v težkih časih povzdignil narodno zavest in slovensko besedo«. »Čutim se, da sem tukaj tudi predstavnica Vas zamejcev, ki ste bili nekoč za trdo mejo,« je v svoji uvodni besedi povedala v zamejstvu nad vse priznana in čislana akademikinja prof. dr. Zinka Zorko. V nadaljevanju je spregovorila o problematiki v zvezi s časopisom Porabje, ki ga izdajajo zamejski Slovenci na Madžarskem. Opozorila je, da kakorkoli je naročnina nizka, je za veliko večino prebivalcev Porabja previsoka in potrebno bo posredovati, da postane časopis brezplačen, saj ga nujno potrebujemo za širjenje slovenske besede in njeno ohranitev v še tako za nekatere Slovence oddaljenih krajih. Posebej je opozorila na velik pogum koroških Slovencev pri ohranitvi slovenske besede, predvsem knjižne slovenščine, za kar gre v veliki meri zahvala Mohorjevi družbi. V nadaljevanju je bil govor o različnih narečjih in na to temo smo si ogledali kratek film in prisluhnili zvočnemu zapisu. »Beneški Slovenci in Rezija predstavljata dodaten pro blem. Veliko je bilo govora o tem, da se rezijanščina prizna kot eden izmed slovanskih jezikov. Rezija je edina izmed zamejskih skupnosti, kjer je rezijanščina tudi obvezen predmet v šoli. Vendar to ni dobro, da se otroci učijo narečja, potrebno je učenje knjižnega jezika,˝ je v svoji razpravi nadaljevala dr. Zinka Zorko. Po širši razpravi o problematiki v zamejstvu je dr. Janko Zerzer opozoril na še en problem, s katerim se bo potrebno v kratkem soočiti, in sicer je to preimenovanje zamejskih Slovencev. S padcem meja namreč to niso več zamejci. Med drugim pa je opozoril, da na uporabo slovenščine v veliki meri vpliva socialni status, okolje in predvsem družina. Okrogla miza se je zaključila z besedami dr. Vlaste Krmelj: »Govorimo o gospodarskem, okoljevarstvenem in socialnem vidiku razvoja. Končno pa smo spoznali, da je potrebno upoštevati še kulturni vidik in pri tem moramo sodelovati vsi.˝ Po resnem delu druženja z zamejskimi Slovenci se je pričel družabni del, katerega tradi cionalni del je kuhanje golaža na odprtem ognju. Tokratnega tekmovanja, četrtega po vrsti, se je udeležilo devet ekip. Žal, sta v zadnjem trenutku odpovedali udeležbo ekipi iz Gropade in Pavza iz Selnice ob Dravi. Kot vsako leto je tudi tokrat petčlanska strokovna komisija določila zmagovalca v kuhanju golaža in v najlepše urejenem okolju ob ognjišču s celotno podobo ekipe, ki se predstavi tako na kulturnem kot kulinaričnem področju, značilno za kraj, od koder prihaja. Rezultat tega tekmovanja je bil sledeč. Kuhanje golaža: 1. mesto: Žavcarjev vrh, 2. mesto: Monošter, Porabje, 3. mesto: KKZ Celovec (Avstrija). Celostna podoba: 1. mesto: Čepinci, 2. mesto: Žavcarjev vrh, 3. mesto: Gradišče na Kozjaku. Nekateri izmed sodelujočih so se prvič udeležili tekmovanja v kuhanju golaža. Imeli so kar nekaj začetniških težav, predvsem z ognjem in samimi kotlički. Vendar so tudi to uspešno premostili in delo komisije o določanju zmagovalca je bilo zelo težavno. Tokratno, četrto kuhanje golaža pa je bilo tudi zadnje, saj bomo v naslednjem letu golaž zamenjali za tradicionalne jedi, značilne za okolje, v katerem živijo ekipe. Na ta način bomo spoznali jedi, katerih do sedaj nismo poznali, oziroma jih doma redkeje pripravljamo. Na srečanju so se sklenila nova prijateljstva in povezave z dru štvi. Steklo je precej dogovorov o nadaljnjem sodelovanju in izmenjavi, predvsem na kulturnem področju. Uspeli smo zaključiti še eno srečanje z zamejskimi Slovenci in dokazati, da je resnično V SLOGI MOČ. Janez Urbas Porabje, 9. oktobra 2008 5 Manjšinski festival v Budimpešti Minaulo je eno leto, lokalna samouprava je letos tö organizirala dneva Havanna (Havanna je stanovanjsko naselje 18. okrožja v Budimpešti). Tej dnevi so držali letos en tjeden, od 13. do 21. septembra. V taum tjedni je manjšinski festival tö. Slovenska samouprava v 18. okrožji vsakšo leto pozove skupino iz Porabja ali pa z matičnega rosaga, stera gora staupi na tej prireditvi. Letos smo pozvali folklorno skupino iz vasi Koren iz Slovenije. Skupina je z veseldjom sprejela našo povabilo in so se v soboto, 20. septembra, pripelali v Budimpešto. Naši nastopajoči so več kak pau vöra bili na odri. Najprvin so štirge moški popejvali ljudske pesmi, po tistim so pa folkloristi meli nastop. Folklorna skupina dela od leta 1973. Pleše plese iz domačega kraja in okolice. Gvant majo tak zašitoga, kak so indasvejta nosili. Gda so svoj program končali, potistom so na oder prosili gledalce pa so z njimi plesali tadale. Hejc so tö delali. Eden rokami za vüje včesniti. Če se ma je tau pršikalo, te je prišo drugi na red. Gledalcom se je tau tö sploj vidlo. Tak ka smo moški si je na stolec dola vsejo pa noge ranc djau, drugi moški je pa dola poklekno pred njim pa je med odprejtimi nogami svojo glavau mogo dola pa gora migati pa med tistim kokautino nauto spejvati. Moški, steri je sejdo, ga je probo z leko ponosni bili na vsakšoga, steri so nastopili, ka so vsi velko ploskanje zaslüžili. Po nastopi smo gostom pokazali našo pisarno pa prostor, gde mamo djilejše, pa menkše prireditve. Pri bejlom stauli smo se zahvalili njim, ka so se vzeli za tašno dugo paut pa prinesli k nam živo materno rejč, pesem pa plese. Večer smo se z metronom (tau v Sloveniji nejga) pelali do parlamenta. Po tistim smo poglednili televizijsko hišo, baziliko svetega Štefana, Citadelo, Ribiško trdnjavo (Halászbástya) in grad. V nedelo smo poglednili znamenitosti Budimpešte. Malo nas je mautilo, ka te dva dni so demonštracije držali, pa so ceste zaprejte bile in smo morali kraužiti. Hvala še enkrat vsakšoma, sto se je potrüdo zatau, ka se je prireditev tak dobro prešikala in smo lejpa dva dneva lahko vküper preživeli. Pa vüpamo, ka se ešče srečamo, pa tau prijatelstvo gora ostane med nami. Hvala našim lidam tö, ka so prišli na festival. Jože Karba podpredsednik Slovenska manjšinska samouprava v Székesfehérváru je organizirala enotedenski izlet v Slovenijo, ki se ga je udeležilo osem oseb, pet pripadnikov slovenske manjšine v Székesfehérváru in trije člani samouprave. Krenili smo 27. julija zjutraj in popoldne smo prispeli v Dolgo vas, kjer smo imeli prenočišče. Po malici smo malce počivali in se nato dogovorili o programih našega izleta. Naslednji dan dopoldne smo si ogledali znamenitosti Lendave in smo se kopali v Termah Lendava. 29. julija smo bili povabljeni v Galerijo-muzej Lendava, kjer nas je direktor Franc Gerič seznanil z zgodovino muzeja. Naša skupina si je z zanimanjem ogledala – lahko vrnili. 30. julija smo se odpravili proti Goričkega. V Motvarjevcih smo si ogleda li staro, reformacijsko pokopališče, kjer smo našli tudi 150-180 let stare grobove. V Selu smo pa obiskali kapelo romansko rotundo, ki so jo zgradili templarji. Naš izlet je vodil tudi v Maribor, kjer smo lahko občudovali naravne lepote pod Alpami. Naslednji dan, 2. avgusta, pa smo se po kosilu odpravili proti domu. Skupina se lepo zahvaljuje za ta čudoviti izlet, ki sta ga financirali slovenska manjšinska samouprava v Székes fehérváru in Občina Székesfehérvár. István Grabecz Predsednik slovenske manjšinske samouprave Székesfehérvár bogato razstavo v Galeriji. Nato smo obiskali Knjižnico Lendava, ki ima več kot 130 tisoč gradiv. Na koncu našega obiska smo obljubili, da bomo knjižnici podarili 100-150 knjig v madžarskem jeziku. Za to obljubo so bili knjižni čarji zelo hvaležni. Popoldne smo si v Kobilju ogledali katoliško cerkev. Ta majhen iz let je bil za našo skupino tudi spominjanje na že pokojne starše in stare starše, na našo mladost, na katere prizorišče smo se – čeprav za kratek čas Porabje, 9. oktobra 2008 6 »Ge sam edno zimau samo djabke pa krüj djo« Tak brž je prišla gesen, ka smo ranč vpamet nej vzeli. Gnauk samo prišo nikši söverni veter, pa od ednoga dneva do drugoga dneva je hladno gratalo. Leko ka je malo bola hladno, dapa tak mislim, ka gesen je eden najlepši letni čas. Tašoga reda zrejli največ sadja, med njimi djaboke tö. Gnauk svejta je v Porabji telko djabok bilau, ka so s kaulami vozili na odajo. Tau se je zdaj malo spremenilo. Stare djablani so taposenile, nauve so se pa samo malo posadile. Stari sort je od leta do leta menja. Sreča zato, ka je tau nej vsepovsedik tak. V Ritkarovci pri Vajnini se ešče dosta stari sort djablani najde. Gda sam tam odo, Miška Ropoš so se ranč kreda dejvali, ka do djaboke šli brat. • Dosta djabok baude letos, če ste telko lad naprej vzeli, pravim kak prejk njij staplam. »Hvala Baugi, zato baude. Dosta več bi bilau, samo tej vetraovi so bili, toča, pa etak je dosta dolaspadnilo pa zagnililo. Zdrave malo ostanejo vrkaj. Cajt je že tü, pa moramo se brigati za posaudo, kama mo je tadejvali. Tak ka potejm, kak tü zgotauvim, že dem brat.« • Štera so dojspadnila, pa ji je toča stoukla, ka te s tistimi delali? »Tista nutsemelemo, pa na žgenje mo je pelali. Etak zato niši hasek itak baude. Čakali smo, ka do kipüvali te, ka so dojspadnile, dapa tak vögleda, ka s tauga nika nede. Tam po Vogrskom je letos sploj dosta djabok, pa zato so vejn nej prišli odkipüvat.« • Dosta djablani mate? »Té djablani so zvekšoga ešče vse mlade, pa té ešče stalno ne rodijo. Zato ka smo je en čas tazapistili, pa so starejše vse taposenile. Doma so zato itak potrejbne djaboke, pa so doste vrejdne, če je nej trbej küp ti. Samo te človek vej, kak so drage.« • Kakšne sorte djabok mate? »Tiste mam, ka so ešče doma na Gorejnjom Seniki bile, krumštul, ciganjske, ulceban, krumpinc, mošanske, tikevne, pa vse zmejs.« • Tau so te vse stare sorte? »Te so najbaukše, zato ka te visko zrastejo, pa dugo živejo. Samo tau, ka gda bereš, te garico moraš nücati.« • Pozimi se dosta djaboke ponüca pri vas? »Sploj dosta, ge tü vsikši den djejm. Gnauk kauli desete vöre, pa te večer ešče najbole. Tau je sploj zdravo, zato ka dosta vitaminov majo v sebi. Ženske tü vsikši drugi den nika djabočnoga pečejo, kompot küjejo, tak ka pri nas dosta taodide. Etašoga reda ešče malo mošta tö delamo pa pidjemo. Tak ka so djaboka zlata vrejdna.« • S palinkov ka delate, ka go vözažgete? »Mamo žlato, spoznance vsenakraje, oni pridejo pa go nesejo kak cuker. Zato ka je tau dobra pa zdra- Miška Ropoš va palinka. Mi sploj skrb mamo, ka notrisemelemo, zato je pa žmana naša palinka.« • Vi palinko ne pijete? »Ge sam prvin fejst piu palinko, dapa zdaj več nej. Človek je že starejši pa ne smej telko piti. Malo zrzanka, pau kupice, kak gda bi vrastvo notravzejo.« • Kelko časa berete djaboke, dočas ka zgotauvite? »Pet, šest dni mi trbej, dočas vse dojdajo, te če stoj pomaga. Vejpa edno leto je petnajset mejtrov bilau samo tisti djabok, štere so dojspadnile, pa smo je pelali na odajo. Tista velka dja blan tam naprej je gnauk deset mejtrov djabok mejla, letos pa tak vögleda ka ešče več baude«. • Zdaj te meli mesto za djaboka, zato ka je tam ozajerk gotova zamanica. »Zamanica je kredi, dapa nej za djaboke, liki za marino repo. Tam pa djaboke ne mora držati. Tak sam si brodo, ka ge mo tö tak delo kak v Sakalovci, tam gde sam slüžo. Tam smo vöskopali edno deset mejtrov dugo djamo, pa tak štirideset centimetrov šurko. Slamo smo notradjali, pa v te šanc smo djaboke notrazosipali. Tau smo pokrili s slamov, potistim smo pa z zemlauv pokopali. Prauto kak je trbelo, tak smo je te nazaj vöbrali. Vejš, kak so žmane bile, ešče majuša so taše bile, kak če bi je te dola z drejv pobrali.« • Prvin, gda so delat odli, te so krüj pa djaboke nesli z daumi, tau je rejsan tak bilau? »Ja, tau je tak bilau, zato ka te je ešče nej taši svejt biu kak zdaj. Krüj pa djaboke ali krüj pa oreje smo djeli, tau je biu vsakdanešnji.« • Kak se leko krüj pa oreji vküper djejo? »Gnauk probaj pa ’š te vedo.« • Tau je že zato davnik bilau. »Davnik je bilau, dapa istino bilau. Ge gda sam pojbiček biu, edno cejlo zimau sam samo tau djo, nika drugo nej. Zato ka bojna bila pa je velko srmastvo bilau, nej bilau djesti. Tau več mladina gnesden ranč ne da valati, ka smo mi prvin trpeli. Zdaj, če mo tau pripovejdo, te do se smejali z mene. Naj Baug ne da, ka bi te svejt, tau srmastvo nazajprišo.« • Prvin so te djaboka ešče več vrednosti mela kak zdaj, nej? »Preveč so je drago kipüva li. Vagon so naklajali, zato ka v tauj krajini je strašno dosta djabok bilau. Bilau je tak, ka je deset foringašov pelalo nagnauk djaboka notra v Varaš.« • Vi tö dosta djabok mate, vam se splača z njimi spavlati? »Vejš, ka se splača, če ranč nej samo v forintaj. Briga je zato velka, dapa človeka veseli, gda vidi, ka lopau cvetijo, rodijo, sploj pa te, gda je žmano djejmo.« Karel Holec Porabje, 9. oktobra 2008 7 Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. KELKO ZLATI RIBIC Lidge smo na tom svejti zatoga volo, ka mlajše mamo. Kak bi se tou enjalo, bi lidge preminouli. Pa je pri ribaj ranč tak. Kak pa bi leko ovak bilou. Depa kak je tou gé pri zlati ribicaj? -Čüj, zlata ribica! Ti maš ato pa mamo, - jo je enoga dneva pitala edna trno klajfarska riba. -Vejš, ka mam. Kak bi pa nej mejla, - jo je čüdno pogledala zlata ribica. - Ka pa brate pa sestre tö maš, - jo je migalo tadale. -Vej pa nega ene ribe na tom svjeti, ka bi samo edno ribo mejla za sina ali pa za čerko. -Aha, - je brodila tadale klajfarca. - Pa so uni tö zlati, kak si ti, ali so vcejlak ovakšni. -Uni so takšni gé kak ti pa vse druge ribe. Samo ge sam od svoji bratov pa sester zlata ribica. -Aha, - jo je migalo eške bole. - Kak pa tou, ka si ti vcejlak ovakša od nji. Škem prajti, ka si samo ti zlata. -Tou pa zato, ka bi ovak bilou na svejti preveč zlati ribic. Sto pa je eške kaj takšnoga vido, - si je zlata ribica brodila, ka zdaj gvüšno zgotouvita té guč. Depa riba je nej pa nej škela zgotouviti. - Ka pa ti, ti eške ne boš mejla mlajšov? -Kaj bi pa nej! Ranč sam si ziskala moža. Pa se zgučavava, kelko mlajšov va mela. Un ji šké meti največ kak leko. Ge pa ji škem meti eške gnouk telko, -se je lažala, samo naj enja spitavati. Depa nikak nej. -Joooooojjjjjj, tou je pa trno lepou čüti! Vejn do vsi tak čedni, kak si ti, ka nej? - je cejla sijala od sreče, ka tou ranč una zvejdla prva v potoki. -Nej samo tou, ka do tak čedni. Uni do najbole čedni, ka je moj mouž zlati ribak iz velkoga potoka eške bole čeden od mene. Pa nej samo tou. Vsi naja mlajši do zlati. Tak zlati, ka je niške ranč nede mogo gledati. Ja, tak do se svejtili! Na zdaj njoj je dun lampe dola zaprla. Edno pet minutov jo je samo nejmo gledala, po tistom pa se začnola zaganjati gor pa doj po potoki. Plavala je najbole brž, kak je leko. Kcuj pa je kričala, ka do pomalek meli v potoki preveč dosta zlati rib. Telko zlati rib do meli, ka de se potok začno zvati zlati potok. Druge ribe so jo samo z debelim gledale. Kak bi pa ovak? Vej pa vsikša riba vej, ka niena zlata ribica ne more meti mlajšov. Njim je zavole tou, ka so zlate, ka so čalejrske. Depa klajfarce z dobre vole vse takšo tapozabijo, samo ka leko klajfe nosijo. Bole so se druge ribe smedjale iz nje, bole je gvüšna bila v tou, ka istino guči. Zato so jo tanjale. Pa je minoulo že NAŠA ZLATA ALI STE VEDELI ... RIBICA ZAKAJ SE VČASIH KADI IZ Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. Depa REKE? KER SE V ZRAKU NAD REKO IZLOČIJO VODNE KAPLJICE. Hladen zrak vsebuje manj vlage kot topel. Ko je zrak nad reko hladnejši od vode, se vodni hlapi zberejo v kapljice. Vidimo jih kot meglico. Slovarček: vlaga – nedvesség zrak – levegő vodni hlap - vízpára izločiti – kiválik vodne kapljice – vízcseppek (Vir: www.h-e.si) GOSTOVALI SMO V RAČAH V okviru Mednarodnega leta jezikov so učiteljice OŠ Rače pripravile projekt, v okviru katerega so cel teden spoznavali različne države (kulture, jezike, jedi, glasbo…). Posebej so se posvetile svojim sosedom. Spoznavale so Slovenijo, Italijo, Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko. Zadnji dan, 26. septembra, se je na šoli odvijal zaključni kulturni program, na katerega je bila povabljena OŠ Števanovci. Učenci šole Rače so bili presenečeni, ker sploh niso vedeli, da pridejo gostje iz Madžarske. V šolo smo prispeli ob 10. uri. V zgradbi se je že slišala madžarska glasba. Po televizijskih zaslonih so prikazovali slike iz vseh krajev Madžarske. V jedilnici na mizah so bile mad žarske zastave. V kuhinji pa so kuhali madžarsko kosilo »bo vadnici. Dvorana je bila polna gledalcev: učenci, učitelji, nekateri starši, zastopniki občine. Na začetku je ravnatelj Jožef Jurič pozdravil vse udeležence. Zahvalil se je vsakemu, ki je sodeloval pri projektu. Potem smo se s polurnim programom zapeli slovenske pesmi pod vodstvom profesorice glasbe Eve Kukor. Gostitelji so izrazili željo, naj nekaj zapojemo tudi v madžarskem jeziku. Naš nastop je bil uspešen, dobili smo velik aplavz. Po kosilu so nas spremljali v Maribor na kratek izlet. Bili smo v Mestnem akvariju, sprehajali smo se po lepem mestnem parku, naši otroci so doživeli lepe trenutke na igrišču. Zahvaljujemo se gospema Mojci in Aniti, ki sta nas sprejeli in spremljali. Hvala tudi Zvezi Slovencev na Madžarskem, ki nam je omogočila sodelovanje na tej prireditvi. Hvala učiteljem OŠ Rače za prijaznost, za topel in iskren sprejem. Glede prihodnosti smo se zmenili, da se bomo srečali na Madžarskem. sedem lejt od tistoga pogučavanja, una pa eške itak guči, kelko zlati mlajšov de mejla zlata ribica. Te pa naj guči, če nema drugoga dela. Bar ribam se predstavili kot slovenska re jih je naučila Marija Rituper, Eva Kukor veseldje dela pa zlati ribici tö. manjšina na Madžarskem. Pri-spremljal pa jih je Boris Velner Miki Roš reditev je bila v lepi, veliki telo-na harmoniki. Dve učenki sta Porabje, 9. oktobra 2008 grácsgulyás«. predstavili mi, gostje. Učenci so V kulturnem programu smo zaplesali slovenske plese, kate PETEK, 10.10.2008, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TROJČICE: ATLANTIDA, RIS., 9.30 FILIZ LETI, KRATKI IGRANI FILM EBU IZ NEMČIJE, 9.45 ENAJSTA ŠOLA, 10.15 ODDAJA ZA OTROKE, 10.45 JASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAJA ZA MLADE, 11.30 OSMI DAN, 12.00 CITY FOLK, 12.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 KOMISAR REX, NAD., 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 IZ POPOTNE TORBE: DIVJA SVINJA, 16.15 ČARODEJEV VAJENEC, ANG. NAD., 16.45 SLIKE IZ SEČUANA: SAJENJE RIŽA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.45 ČASI, KO SO EVROPI VLADALI MAVRI, ANG. DOK. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 VEDRANA GRISOGONO NEMEŠ: BLISK, 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 10.10.1990, 0.35 ČASI, KO SO EVROPI VLADALI MAVRI, ANG. DOK. SER., 1.25 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.20 INFOKANAL PETEK, 10.10.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.15 GLASNIK, 13.40 PODOBA PODOBE, 14.05 EVROPSKI MAGAZIN, 14.35 ČRNO BELI ČASI, 14.50 ŠPORT ŠPAS, 15.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 10.10.1990, 15.40 BRAM IN ALICE, AM. HUM. NAD., 16.05 PRIMORSKI MOZAIK, 16.35 ŠTUDENTSKA, 17.00 MOSTOVI -HIDAK, 17.30 MIGAJ RAJE Z NAMI!, ODD. ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 18.00 SLOVENIJA REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: STANE ŠKODLAR, 20.00 STARI RIM: VZPON IN PROPAD CESARSTVA, ANG. DOK. SER., 20.55 STATISTI, ANG. HUM. NAD., 21.55 POSLEDNJA NOČ, AM. FILM, 0.05 AVDICIJA, KAN. FILM, 1.50 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 2.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 11.10.2008, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 8.25 SMRKCI, RIS., 8.50 KINO KEKEC: PRIGODE HUCKLEBERRYJA FINNA, AM. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 TEKMA, DEBATNA ODDAJA ZA MLADE, 14.15 POTOVANJE NATTY GANN, AM. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, 19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, 20.05 ZALJUBLJENA V TEPČKA, AM. FILM, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 HRI-BAR, 23.35 SVITANJE, AM. NAD., 0.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 11.10.1990, 0.45 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.30 INFOKANAL SOBOTA, 11.10.2008, II. SPORED TVS 6.05 ZABAVNI INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.30 SKOZI ČAS, 7.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 11.10.1990, 8.05 VROČI STOL, 9.15 TARČA, 10.45 POSEBNA PONUDBA, 11.00 TV PRODAJA, 11.30 PRIMORSKI MOZAIK, 12.00 ŠTUDENTSKA, 12.20 STARI RIM: VZPON IN PROPAD CESARSTVA, ANGL. DOK. SER., 13.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.05 AFNA FRIKI: STOLPNICA, DOK. NAN., 14.30 TV PRODAJA, 15.00 GLASBENA ODDAJA, 16.40 NOGOMET, KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO 2010, SLOVENIJA -SLOVAŠKA, 18.30 ROGER FEDERER: DUH PRVAKA -ČLOVEK, ŠPORTNI FILM, 19.00 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 19.25 NOGOMETNI MAGAZIN, 20.00 MARIBOR: NOGOMET, KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO 2010, SLOVENIJA - SEVERNA IRSKA, 23.05 BLEŠČICA, 23.35 ALPE-DONAVAJADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 0.05 SOBOTNO POPOLDNE, 2.20 PREISKOVALNI SODNIK, FRANCOSKI TV FILM, 4.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 12.10.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.15 LINUS IN PRIJATELJI, NOR. NAN., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.15 OZARE, PON., 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 15.00 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 RECI NE!, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, 19.20 ZRCALO TEDNA, 19.35 VREME, 19.40 ŠPORT, 19.50 TV POGLED, 19.55 ZVEZDE POJEJO, 21.30 VEČERNI GOST: KSENIJA BENEDETTI, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 DESET BOŽJIH ZAPOVEDI: ŠESTA, POLJ. NAD., 0.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 12.10.1990, 0.25 DNEVNIK, PON., 0.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.15 INFOKANAL NEDELJA, 12.10.2008, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.45 TV PRODAJA, 9.15 SKOZI ČAS, 9.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 12.10.1990, 9.45 GLOBUS, 10.15 BRAT BRATU, HUM. NAN., 10.50 28. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB, 10.50 Z GLASBO IN S PLESOM, 11.20 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 11.50 TV PRODAJA, 12.20 DOBROTE ISTRSKE KUHINJE, 12.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 13.20 RAD IGRAM NOGOMET, 13.50 TV PRODAJA, 14.20 GEORGE IZ DŽUNGLE, AM. FILM, 15.55 NOGOMET, KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO 2010, SLOVENIJA -SEVERNA IRSKA, 17.55 HOKEJ NA LEDU, TEKMA LIGE EBEL: ACRONI JESENICE -TILIA OLIMPIJA, 20.20 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 21.10 BERLIN ALEXANDERPLATZ, NEMŠKA NADALJEVANKA, 22.15 JADRANJE -BARCOLANA, REPORTAŽA, 23.15 RIM, AM. NAD., 0.05 NA UTRIP SRCA: ZLATA RESNA GLASBA IN BALET (19582008), 0.05 DEVA PREMAL, MITEN IN MANOSE, 0.20 A. SREBOTNJAK - M. SEVNIK - A. MARTI: KRAŠKA SUITA, TV BALET, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 13.10.2008, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, POROČILA, 9.10 ŠPORT ŠPAS, 9.35 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 10.00 RISANKA, 10.10 IZ POPOTNE TORBE: DIVJA SVINJA, 10.30 ČARODEJEV VAJENEC, ANG. NAD., 11.00 ČASI, KO SO EVROPI VLADALI MAVRI, ANG. DOK. SER., 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZVEZDE POJEJO, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.05 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 16.15 AFNA FRIKI: STOLPNICA, DOK. NAN., 16.40 BISERGORA, LUT. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PIKIJEVE GLASBENE DOGODIVŠČINE, RIS., 18.45 DRAGI DOMEK, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.55 BRAT BRATU, HUM. NAN., 20.40 POLEMIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PISAVE, 23.25 GLASBENI Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 e-mail: porabje@mail.datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM EUROTRADE PRINT d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič VEČER, 0.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 13.10.1990, 1.10 TIHOMORSKO BREZNO, ANG. DOK. SER., 2.00 DNEVNIK, PON., 2.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.05 INFOKANAL PONEDELJEK, 13.10.2008, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.05 SOBOTNO POPOLDNE, 13.20 TV PRODAJA, 13.50 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 14.05 SLOVENSKI UTRINKI, 14.30 POSEBNA PONUDBA, 14.45 JADRANJE - BARCOLANA, 15.45 RAD IGRAM NOGOMET, 16.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 13.10.1990, 16.40 OSMI DAN, 17.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 DR. WHO, ANG. NAN., 20.00 TIHOMORSKO BREZNO, ANG. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 SKRIVNOSTNI KRAJI: TURČIJA - NA ROBU VOJNE, DOK. ODD., 22.45 50 LET TELEVIZIJE: VELIKI DOSEŽKI SLOVENSKE KIRURGIJE, 23.15 TAJNA SLUŽBA, AM. NAD., 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 14.10.2008, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NA POTEP PO SPOMINU, 9.10 M.BELINA: LISICA TATICA IN MOJCA POKRAJCULJA, 9.30 GLASBENI CICIBAN: DOJENČEK, 9.45 AFNA FRIKI: STOLPNICA, DOK. NAN., 10.10 BISERGORA, LUT. NAN., 10.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.00 TIHOMORSKO BREZNO, ANG. DOK. SER., 12.00 VEČERNI GOST: KSENIJA BENEDETTI, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PLANET ROCK: OASIS, 13.55 PISAVE, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE, RIS. 16.10 RISANKA, 16.15 ZLATKO ZAKLADKO: V PARADIŽU PAPRIKE, 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, PON., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 ANGELA BOŠKIN -POTI K LJUDEM, DOK. FILM, 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.35 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 KRTEK, RIS., 18.45 BINKO, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 DOSJE: MARJAN JERMAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 RESNIČNI ROMMEL, ANG. DOK. SER., 23.45 PRAVA IDEJA!, 0.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 14.10.1990, 0.30 ANGELA BOŠKIN -POTI K LJUDEM, DOK. FILM, PON., 1.00 DNEVNIK, PON., 1.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.00 INFOKANAL TOREK, 14.10.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.00 NLP, 12.40 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.10 SKRIVNOSTNI KRAJI: TURČIJA -NA ROBU VOJNE, DOK. ODD., 13.35 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.05 STUDIO CITY, 15.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 14.10.1990, 15.25 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.55 TV PRODAJA, 16.25 GLASNIK, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 BRAT BRATU, HUM. NAN., 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 OPERNI VEČER, 19.10 PO POTEH SLOVENSKE OPERE: PRVA SLOVENSKA POMLAD, 20.00 MUZIKAJETO: NOVA ISTRA, 20.35 GLOBUS, 21.05 PRAVA IDEJA!, 21.30 ŠPORT, 22.15 DEDIŠČINA EVROPE: LADY CHATTERLEY IN ČLOVEK IZ GOZDA, FRANCOSKA LITERARNA NADALJEVANKA, 0.00 GUSTLOFF, NEMŠ. NAD., 1.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 15.10.2008, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 9.30 ZLATKO ZAKLADKO: V PARADIŽU PAPRIKE, 9.45 KNJIGA MENE BRIGA, 10.05 ODDAJA ZA OTROKE, 10.50 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.15 ANGELA BOŠKIN -POTI K LJUDEM, DOK. FILM, 11.50 DOSJE: MARJAN JERMAN, PON., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.30 PREKMUREC PROTI BOKSARJEM, DOK. ODD., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA: KAKO PREŽIVETI PUBERTETO, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, RIS, 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, 20.05 STALIN II, AM. FILM, 21.30 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 SVETO IN SVET: EKOLOGIJA IN ETIKA, 0.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 15.10.1990, 0.40 TURBULENCA, PON., 1.30 DNEVNIK, PON., 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 INFOKANAL SREDA, 15.10.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.20 IMPROMPTU, ODDAJA O UMETNOSTI GLASBE IN PLESA, 12.25 HRI-BAR, 13.25 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 13.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 15.10.1990, 14.15 PRAVA IDEJA!, 14.40 TV PRODAJA, 15.10 ČRNO BELI ČASI, 15.25 KOKTAJL, 16.45 TEPLICE: NOGOMET, KVALIFIKACIJE ZA SV. PRVENSTVO 2010, ČEŠKA -SLOVENIJA, 20.00 ROKOMET, TEKMA LIGE MIK: CELJE PIVOVARNA LAŠKO -CIMOS KOPER, 21.40 50 LET TELEVIZIJE:ELDA VILER V PIRANU, 22.00 F.M.DOSTOJEVSKIMILE KORUN: IDIOT - 13 SKIC IZ ROMANA, 23.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ELVIS STANIĆ GROUP, 0.35 50 LET TELEVIZIJE: OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE, 1.15 DESET BOŽJIH ZAPOVEDI: PRVA, POLJSKA NAD., 2.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 16.10.2008, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, 7.10 DOBRO JUTRO, POROČILA, 9.10 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 9.30 RISANKA, 9.35 POD KLOBUKOM, 10.15 SORODNI DUŠI, ANGL. NAD., 10.45 TURBULENCA: KAKO PREŽIVETI PUBERTETO, 11.35 SVETO IN SVET: EKOLOGIJA IN ETIKA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VEDRANA GRISOGONO NEMEŠ: BLISK, 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 16.10 KRATKI FILM EBU, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 MILAN, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 18.55 VREME, 19.00 DNEVNIK, 19.35 VREME, ŠPORT, 19.55 KOMISAR REX, NAD., 20.50 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 NAJBOLJŠI PRIJATELJ, ANG. TV FILM, 1.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 16.10.1990, 2.00 DUHOVNI UTRIP, 2.15 DNEVNIK, PON., 2.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.10 INFOKANAL ČETRTEK, 16.10.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.25 GLOBUS, 12.55 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 13.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 16.10.1990, 14.05 PRVI IN DRUGI, 14.25 50 LET TELEVIZIJE: OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE, 15.05 ZGODOVINA KOMUNIZMA: VRHUNEC: 1941-1953, FR. DOK. SER., 15.55 TV PRODAJA, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 Z GLASBO IN S PLESOM, 19.00 MUSICA TOCCARE, POSNETEK IZ ATRIJA TRUBARJEVEGA ANTIKVARIATA V LJUBLJANI, 19.40 IMPROMPTU, 20.00 GOLJUFI, AM. FILM, 22.10 ŠTEVILKE, AM. NAD., 22.50 VELIKI MALI DRUŽINSKI UMORI, FR. NAD., 0.25 PLANET ROCK: OASIS, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada 28. mednarodno srečanje pevskih zborov v Mariboru Delavsko prosvetno društvo Svoboda Maribor Pobrežje je 27. septembra organiziralo 28. mednarodno srečanje pevskih zborov, na katerem je nastopil tudi Komorni pevski zbor Zveze Slovencev Monošter. Na srečanju, ki se je začelo ob 16. uri v koncertni dvorani Union v Mariboru, je nastopilo šest pevskih zborov, in sicer CMPZ Sv. Marjeta iz Selnice ob Dravi, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Tezno, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Čakovec, Pevke Ptujske upokojenke Delavsko prosvetnega društva Svoboda Ptuj, Komorni pevski zbor ZS Monošter, Mešani pevski zbor Delavsko prosvetnega društva Svoboda Maribor Pobrežje in Pevsko društvo Zvon Šmartno pri Litiji. Vsaka skupina je zapela 3 pesmi in je po nastopu prejela priznanje, ki ga je podelil Janez Paluc, predsednik prosvetnega društva Svoboda Maribor Pobrežje. Na koncu so se zbrale vse skupine na odru in zapele skupno pesem Hvala ti, ki jo je napisal Milče Stegu. Nastopom je sledila pogostitev in veselica do poznega večera. Nikoletta Vajda