230. številk«!
Ljubljana, v torek 7. oktobra 1902.
XXXV. leto
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-ogr3ke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, co se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Naprej za — lažjo!
To, karsedaj uganjajo klerikalci s svojim »odločilnim nastopom« v deželnem zboru s stojo tako imenovano obstruk-cijo, že ni več navadna sleparija, to je že nekak paroksizem bolnika, ki tiči v blaznici.
»Slovenec« piše: Od Kolpe do Jesenic, od Vipave do Kamnika so izražali volilci idejo: da so ima obstrukcija kot rešilno dejstvo pozdravljati.
Časih se nahaja v blaznici bolnik, ki si deva na glavo papirnato vrečico, meneč, da ima na glavi krono iz pristnega zlata. In bogastva vidi okrog sebe, da ga z rokami in nogami siplje na vse štiri strani! Temu bolniku podobni so sedaj naši klerikalni voditelji; papirnato ob-strukcijo tlačijo čez svojo ušesa, pa menijo, da imajo na glavi — vojvodski klobuk kranjski! V blazni svoji domišljiji odstavljajo deželni odbor, deželnozborsko večino, in tudi deželno vlado z njenim načelnikom Heinom vred!
Politični norci so to, vse skupaj samo poiitični norci!
Mi naprednjaki se smejimo vsem tem klerikalnim grožnjam, ker dobro vemo, da obstoje — garancije, da drevesa Šusteršičeve politične pri smojenosti na Kranjskem ne rastejo — do nebes!
Sicer je pa vse to, kar pisari »Slovenec« o navdušenju za obstrukcijo, ki baje vlada med našim dobrim ljudstvom, prava naga laž! To navdušenje opazijo zgolj tisti surovi popi, ki sedaj našega kmeta za nos vodijo ter ga obirajo, kakor se obere velikonočno pleče, tako, da končno nič druzega ne ostane kakor obrana kost. Tik teh popov opazi omenjeno navidezno navdušenje k večjemu še ljubljanski škof, ki svojega cesarja neprestano nadleguje z imedijatnimi vlogami, (katerim se povsod sraejajo, kar bodi mimogrede povedano!) in ki je za te politične norce, kateri pod krinko katoličanstva danes po deželi razsajajo, škof — kakor nalašč za nje ustvarjen!   Drugače ga pa ni pamet-
nega človeka v deželi, ki bi verjel v to navdušenje.
Zategadelj se pa »Slovenec« tako zvija, in da bi tisti, ki razmer v deželi ne poznajo, zapeljali se v zmoto, objavlja glede omenjenega navdušenja skoraj vsak dan celi rožni venec samih pristnih »katoliških« lažij.
Jedna najpripravnejših lažij je pač ta, da čitamo v škofovem listu skoraj vsak dan fraze, kakor je tale: v krajih, kjer je bilo- pred kratkim še vse liberalno, zdaj zmagonosno nastopajo krščansko - narodni poslanci!
Tako in jednako petje že poznamo! Kadar si druge tolažbe ne morejo prikrojiti, pa pošiljajo v svet vest, da naprednjaki zapuščajo naše vrste in da silijo dr. Šusteršiču pod sedalo. Posebno Grafova »Information« je zelnik, v kojega za3ajajo naši katoliki take lažnive vijolice, samo da bi svet tam zunaj preslepili, da bi ne postal si svest, kako šibko in puhlo je prav za prav vse rohnenje i n p o č e t j e k a to 1 i š k e obstrukcije v naši deželi!
Mi svojih političnih nasprotnikov niti ne poživljamo, da naj nam naštejejo tiste kraje, kjer je bilo pred kratkim še vse libera'no, kjer pa sedaj vzMc temu zmagonosno nastopajo krščansko-narodni poslanci. A če bi jih tudi pozvali, da naj imenujejo take kraje, bi niti jednega imenovati ne mogli, ker ga ravno na svetu ni!
Vzlic temu bodo pa ti katoliški duhovniki v tem oziru še dalje lagali. Njihovo geslo je bilo in ostane: naprej za — lažjo!
W l.j<i*»!j*4iit. 7. oktobra.
Ministrske konference o nagodbi.
4. t. m. so se odpeljali avstrijski ministri v Budimpešto, kjer se je končno carinski tarif dognal. Včeraj so se ministri vrnili na Dunaj in Korber je imel pri cesarju takoj avdijenco. S. il pa pojde k cesarju danes. Nagodba je potemtakem v
bistvu dovršena, le še nekaj manjših, a nič manj važnih vprašanj je treba še rešiti. Radi Uh postranskih točk se končno zaključenje nagodbenih pogajaj baje zopet zavleče. Baje delajo trije ogrski ministri, katerih imena pa se ne navajajo, nagodbi posebne težave. Ogrski listi pa trdijo, da je vsega dolgotrajnega pogajanja kriv le Korber, ki odnehuje le počasi ali pa se sploh ne da pregovoriti. Pogajanja se bodo nadaljevala in potovanje z Dunaja v Budimpešto ter narobe  se bo še ponavljalo.
Nemiri v Albaniji in Nlacedoniji.
Iz Belegagrada poročajo, da so Turki kraje Brabanič in Drenica oplenili in požgali. Šemzi paša je pregnal albanske čete, ki so se umaknile v Prekaz v Stari Srbiji, kjer čakajo na boj s Turki. Šemzi paša maršira s 4 bataljoni in 6 topovi proti Prekazu. Albanci se zbirajo od vseh strani ter se pripravljajo na strasten boj. Nedavno ao napadli pri Kopenruvi turško četo, jo premagali in pognali v beg. Zaplenili so veČ turškega orožja. Na Balkanu je torej vse razburjeno. Na vseh koncih in krajih pokajo puške. V Macedoniji in Stari Srbiji se vrše pravi boji med Turki, bolgarskimi, macedonskimi in srbskimi ustaši in Albanci, v obmejnih državah pa tudi vre. Albanci se obračajo proti Turčiji in Rusiji. Vodja Arncvtov Iza Boljetinaa je predrzen človek ter je ujel celo nekaj ruskih uradnikov. Ruskega poslaništva v Mitrovici se branijo Arnavti šiloma, zato je turška vlada poslala tja iz Soluna in Skoplja močne čete. Mohamedanci in Albanci so zagrizeni sovražniki vsega slovanskega. Po večjih mestih Albanije in Macedonije so sedaj močne turške posadke. Macedonci žele ob 251etnici osvobojene Bolgarije doseči tudi osvobojo Macedonije ter so razni odbori proglasili splošno ustajo, ki pa se ne more docela razviti, ker je Turkov preveč!
Po slavnostih na Sipki.
List »Novoje Vremja« je prinesel članek o minolih slavnostih Rusov in Bolgarov na Sipki ter pravi: Na Sipki je manjkalo le hrupnega godenja o bodoč-
nosti, a tega se je iskreno veseliti. Bodočnost Balkana se mora kazati le v resnem slovanskem delu, ne pa v bojaželjnih govorih. Sicer pa je minulost jamstvo za bodočnost. »Molitve pravoslavnih Slovanov niso ostale nikdar brez sadu«, je dejal knez Ferdinand, »in simpatična prisotnost velike deputacije katoliških Cehov pod Klofačem pri rusko bolgarskem družinskem slavlju izraža najbolje iskreno vero slovanstva, da sveta Rusija radi veroizpo-vedanj med slovanskimi brati ne bo delala nobenega razločka«. Grof in grofica Igna-tijev sta dospela 4. t. m. v Sofijo. Na kolodvoru so ju sprejeli zastopniki kneza, ministri, župan in občinski svet. Občinstvo je prirejalo grofu živahne ovacije. Istočasno pa je bil veliki knez Nikolaj Nikolajević pri sultanu v Carigradu. Sultan je dal velikemu knezu red Iftihar z briljariti. Tudi spremstvo in častniki so dobili redove. Zvečer je bil gala diner in gledališka predstava. Nikolaj Nikolajević je odpotoval na Jalto. Opozarja se OBobito na to, da je veliki knez ogovoril suitana v ruščini; njegov govor je provel sultanu turški zunanji minister Tewfik paša. Sultan je sporočil carju svoj pozdrav in zagotovilo svojega iskrenega prijateljstva. Tako se vzlic slavnostim na Sipki razmerje med Rusijo in Turčijo ni skalilo.
Najnovejše politične vesti.
Državni zbor se skliče baje š e p r ed določenim časo m. Prvotno je bilo namreč določeno, da se skliče med 15. in 18. t. m.— Pogajanja ministrskega predsednika z voditelji strank se začnejo v najkrajšem času ter so vabila že razposlana. — Olomuška trgovska zbornica ne more voliti svojih zastopnikov v deželni zbor, ker vsled razpora med nemškimi in češkimi odborniki se odbor še vedno ni mogel konstituirati. — Zoper Bure. Ko so se vrnili te dni burski ujetniki z otoka Cejlon, dala je angleška vlada 41 uglednih mož zapreti zaradi veleizdaje. — Za pooštrenje narodnostnega zakona na Ogrskem je stavil v požunskem mestnem
LISTEK.
Sodček.
Francoski spisal Guy de Maupassant.
Gospod Chicot, gostilničar iz Epre-villa, je ustavil svoj košarni voz pred posestvom matere Magloire. Bil je krepak človek štiridesetih let, rudeč in velikega trebuha ter na glasu, da je zloben.
Privezal je konja na kol pred vratmi dvorišča ter je stopil na dvorišče. Imel je nekaj kosov zemlje, ki so se dotikali posestva stare Magloire, katere je opazoval že dolgo časa s poželjivimi očmi. Dvajsetkrat je gotovo že poskusil, da bi ga kupil, toda mati Magloire je trdovatno zavračala vse ponudbe.
»Tukaj sem rojena, tukaj hočem tudi umreti,« je dejala vedno.
Danes jo je dobil, ko je lupila pred vratmi krompir. Štela je sedaj dvainsedem-deset let; bila je posušena, zgubana in T/sa zvita, a neutrudljiva pri delu kakor mlado dekle. Chicot jo je udaril prijateljsko po hrbtu ter sedel potem k njej na podnožnik.
»No, mati, kako je z zdravjem ? Vse v redu?«
»Bo že, in pri vas, strijc Prosper?« »Nekoliko me trga, sicer se pa tudi ne morem pritožiti.«
»To je lepo«
Rekla ni ničesar več. Chicot je gledal, kako je opravljala svoje delo. Nje grčavi, zviti prsti, ki so postali trdi kakor rakove škarje, so posegali kot s kleščami po rujavi krompir v košaro, ki je stala poleg nje. Z nožem, katerega je držala v drugi svoji roki, je urno lupila z vsakega krompirja dolge prame, in kadar je bil popolnoma rumen, ga je vrgla v čebriček, napolnjen z vodo, ki je stal poleg nje. Trije predrzni piščanci so prišli drug za drugim prav do njenega krila, vsak je zgrabil olupek ter zbežal kakor hitro mogoče s svojim plenom. Chicotov obraz je bil videti v zadregi nekam negotov, neodločen; imel je vsekakor nekaj na jeziku, kar ni hotelo ž njega. Naposled je poskusil prvi naskok: »Povejte mi; mati Magloire . . .«
»S čim vam morem služiti?«
»Ali mi še vedno nečete prodati posestva ?«
»Ne, iz te moke ne bo kruha, to sem vam že tolikokrat povedala. Nikar ne začnite več o tem!«
»A našel sem sedaj  pot, na kateri bi napravila lehko oba dobro kupčijo.« »In ta bi bila ?«
»Le poslušajte, predaste mi posestvo, a ga vendar obdržite; ali ste s tem zadovoljni ?«
Starka je prenehala lupiti ter je vprla svoje živahne oči z zgubanimi trepalnicami v gostilničarja.
On je nadaljeval: »Izraziti se hočem natančnejše. Vsak mesec vam prinesem stoinpetdeset mark. Razumite me dobro: vsak mesec vam prinesem tu v svojem košu petdeset celih tolarjev. In sicer se ne bo nič izpremenilo. Vi ostanete tu v svojem stanovanju in se ne boste niti najmanj brigali za me. Treba vam ni drugega, kot jemati denar. Ali vam je tako prav?«
Pogledal jo je vesel in dobre volje. Starka pa ga je nezaupno opazovala, in je iskala pasti, ki je bila gotovo skrita v njegovih besedah. Nato je vprašala:
»To bi bilo torej za me, a kaj bi imeli vi od posestva?«
»Za to se vam ni treba pač prav nič brigati,« je odgovoril; »vi ostanete tu, dokler vam da ljubi Bog življenje. V lastni svoji hiši ste. Daste mi samo pri notarju podpisek, da je po vaši smrti po-
sestvo moje. Otrok nimate, na nečaka tudi niste navezani. Ali vam ugaja moj predlog? Svoje posestvo obdržite vse življenje, a jaz vam dam petdeset tolarjev na mesec. To je čisti dobiček za vas.«
Starka je bila iznenađena, vznemirjena ter v svojem sklepu omahljiva. In odgovorila je:
»Ne rečem, da ne. A prej moram stvar premisliti. Pridite prihodnji teden zopet semkaj, in tedaj vam dam odgovor.«
In strijc Chicot je odšel vesel kakor kralj, ki si je privojeval še eno kraljestvo.
Stara Magloire pa je ostala zamišljena. Naslednjo noč ni mogla spati in štiri dni je imela pravcato mrzlico neodločnosti. Čutila je pač v gostilniČarjevem predlogu nekaj nepristojnega, toda misel na mesečnih petdeset tolarjev, na lepi denar, ki bo pal žvenketaje v njen predpasnik, ki bo deževal z nebes v njeno naročje, ne da bi bilo treba roko iztegniti po njem, ta misel jo je napolnjevala z morečim pohlepom.
Šla je k nekemu notarju ter mu je razložila svojo zadevo. On jej je svetoval, naj sprejme Chicotovo ponudbo, a zahteva naj sedemdeset tolarjev mesto petdeset, ker je vredno posestvo najmanj šestdeset-tisoč mark.
svetu peticijo na državni zbor profesor Oberscheller, vendar se jd šlo preko prošnje na dnevni red. — Italijanski republikanski kongres se je vršil pred včerajšnjem v Pisi. — Nezgoda grškega prestolonaslednika. Princ se je vozil v avtomobilu, kise je zvrnil. Princ je na desnem očesu in na čeljusti precej močno poškodovan. — Razpust za grebškegaobč. sveta se baje izvrši takoj po odpravi izjemnega stanja. Nove volitve bodo šele spomladi. Do tedaj bo vodil mestno upravo vladni komisar, sek-cijski svetnik Ivo M a 11 i n. — Burske generale bo sprejel nemški cesar dne 17. t. m. — Velikanski rudarski štrajk v Pensilvaniji ne dela guvernerju preveč skrbi ter se je isti izjavil, da hoče vzdržavati red in mir, ako bi moral sklicati tudi vso milico države.
Dopisi.
Od štajerskega Posavja. Kako razumevajo »odločilni politični krogi« toli hvalisano slogo, ki še »osrečuje« nas sta jerske Slovence, o tem nam je določitev deželnega poslanca za brežiški politični okraj tako jasna ilustracija, da je treba opozoriti nanjo tudi širšo javnost. Iz Raj-henburga je namreč pretekli teden razposlal župnik Cerjak obilico tiskanih vabil z naslednjo vsebino: »V sredo 1. oktobra t. 1. se snidejo zaupni možje iz brežiškega, kozjanskega in sevniškega okraja v Rajhenburg, da se pogovorijo za-stran deželnozborskega kandidata za kmetske občine v imenovanih 3 sodnijskih okrajih. Izvolite se tega shoda tudi Vi udeležiti. Če bi Vam ne bilo mogoče priti, pa naznanite pismeno mnenje Vaših občanov, koga želijo imeti za poslanca. — Z Bogom. Žičkar! . . .«
Da so dobili ta vabila v roke res pravi zaupniki volilcev t. j. možje, ki neustrašeno govore po svojem prepričanju, pritrdili bi najbrže vzkliku: »Z Bogom, Žičkar!«
Ker so se pa »odločilni krogi« bali pravega javnega mnenja, zato so si na povsem priprost način ustvarili »narodovo voljo«, ki se da tako izvrstno uporabljati, če je treba nadomeščati umstvene razloge. Župnik Cerjak je namreč poslal vabila na zaupni shod le tistim možem, o katerih je bil prepričan, da bodo molče prikimavali, ako se jim tudi šentmohorski mež-nar priporoči za poslanca. Shoda se je udeležilo kakih dvajset župnikov in kaplanov ter približno toliko število mež-narjev v družbi nekaterih poslušnih ovčic. Zborovanju je predsedoval neki Zalokar, ki ga kličejo navadno le »Božja Previdnost«, ker ima navado, da nadomešča lastno svojo sodbo s tem običajnim refrenom. Iz Brežic, Sevnice in K-.zjega ni bil razen kaplanov in neizogibnega dr. Jankoviča prav nihče prisoten. A tudi v Rajhenburgu, kjer je nad 50 voliicev, je dobil vabilo le klerikalni župan Presker, Čevljar Avsenjak in nadučitelj, — poslednji pa le vsled tega, ker je znano, da se sploh nikdar javnih shodov ne udelnžuje.
»Ako živite še petnajst let,« je dejal notar, »plača na ta način za posestvo vendarle samo petinštiridesettisoč mark.«
Starka se je kar tresla, ko je raz mišljala, da bo dobila lohko vsaki mesec sedemdeset svetlih tolarčkov. Vendar je bila se vedno nezaupna, bala se je tiso čerih, sedaj še nedoglednih stvari, skritih zanjk, ni se mogla odločiti ter si stavila vedno nOva vprašanja do večera. Naposled je naročila notarju, naj sestavi kupne akte in se je vrnila domov vsa vznemirjena, kakor da je izpila štiri vrče novega jabolčnika.
Ko je prišel Chicot po odgovor, se je dala dolgo prositi, delala se je kakor da nima veselja pogajati se, a se je v resnici tresla, da bi ne plačeval po sedemdeset tolarjev. Končno, ker je že jako silil vanjo, mu je naznanila svoj predlog.
Planil je razočaran pokonci ter dejal, da se potem rajši odpove posestvu.
Da bi ga zopet pridobila, je začela razpravljati o dolgosti svojega življenja,
»Dalje ne bom več kot pet, šest let. V triinsedemdesetem sem sedaj, in nisem nič več močna v nogah. Že zadnjič sem mislila, da bo konec. Bilo mi je, kakor da sem znotraj vsa prazna. Morali so me nesti v postelj.« (Konec priii.)
To so bili torej zaupniki tega shoda, ki je »kakor en mož« proglasil dekana Žičkarja za kandidata, ki se je zaradi lepšega spočetka malce branil »težkega bremena«, ter se naposled uklonil le »narodovi želji«. Tako se dela torej pri nas »javno mnenje«, a gorje tistemu, ki bi se količkaj po robu postavil tej komedian-tovski politiki: precej bi planili po njem, svetohlinski vikajoč, »sloga se ruši, narodna disciplina se krši! . . .« Prav tega očitanja so se najbrž zbali zaupni možje v Celju ter so dali shodu v Rajhenburgu svoj »placet«. Ako pa morebiti niso bili o tem shodu prav poučeni, je njih narodna dolžnost, da še zdaj v zadnjem tre-notku odločno protestujejo proti temu, da bi se na tak način slepila javnost, kakor se je to zgodilo na shodu v Rajhenburgu. Skrajni čas je že, da se v politično našo kodrcijo posveti z bengalično lučjo ter da se srbopetci a la Cerjak odvadijo slepo-miškati se z narodnimi interesi. Po do-sedajnem potu ne smemo nikakor dalje, a novi tir — ako se naj »sloga« za vsako ceno ohrani — moremo ubrati le na dve plati: ali se prepusti določitev poslancev duhovniškemu zboru, ki se vrši navadno vsako leto na Slatini in ki zapoje requiem na narodnem našem grobu, — ali pa se po vseh večjih krajih osnujejo nekaki »narodni sveti«, ki bi reprezentovali vse stanove in ki bi izraževali istinito javno mnenje ter onemogočili take zaupne shode, kakor so se dosihdob vršili na Štajerskem.
Naše posojilništvo.
XII. Letopis slovenskih posojilnic za leto 1901.
Ravnokar smo prejeli od »Zveze slovenskih posojilnic« goraj navedeno knjigo, katero je z izvanredno skrbnostjo in natančnostjo sestavil tajnik »Zveze slovenskih posojilnica v Celju gosp. Franjo Jošt. — Knjiga nam sicer ne nudi natančnega pregleda čez celo posojilništvo, kakor je to želja pisatelja, kajti ljubljanske klerikalne zvezde na narodno - gospodarskem polju so pred nedolgim časom poskrbele, da se cepijo tudi tukaj naše moči, ter si tik celjske zveze, katera je gotovo vse prej nego liberalna, ustanovili za svoje posojilničice lastno »Gospodarsko zvezo« v Ljubljani. — Splošnemu pregledu to sicer ne škoduje, kajti splošno denarno moč našega naroda moramo presojati tudi, ne da bi uvaževali klerikalne posojilnice, katere razven »Ljudske posojilnice« v Ljubljani itak vse vkup ne premorejo toliko, da bi prišle pri splošnem presoje vanju naših denarnih razmer v poštev.
Kar dopada vsakemu strokovnjaku pri prvem pogledu v letopis, je njegova preglednost. Zveza je sedaj v svojem delovanju razš-rjena po Koroškem (20 posojilnic), Kranjskem (28 posojilnic), Primor skem (14 posojilnic) in Štajarskern (42 posojilnic). V razvrstitvi vidimo razdeljeno po deželah od vsake zvezine posojilnice tvrdko, upravno leto, sodnijski okraj, pošto, ter imenoma vse člane načelstva in nadzorstva. Tej razvrstitvi siedi imenik onih posojilnic, katere niso v »Zvezi«. To so namreč one posojilnice, katere se množe v zadnjem - su kakor gobe po dežju, ki pa nimajo ii«mena utrditi narodno gospodarski položaj našega naroda, marveč katere je rodi'a le poliiična strast in neizku šeno8l rasnih klerikalnih lahkomišljenih ljudij. — Na Kranjskem štejemo teh mokro cvetočih rožic 78, ns Primorskem 42, na Šiajarskem pa 5. — Najbolj se je čuditi c pijenju denarnih moči baš na Šta jarskem, saj tamkaj viada vuej na papirju zlata sloga, toda vendar kar 5 posojilnic ni čutilo potrebe vstopiti v domačo zvezo, marveč so si poiskale iz težko razumljivih vzrokov zavetja drugod. Vseh v »Zvezi slovenskih posojilnica stoječih zadrug jo torej 104, v raznih drugih zvezali ali pa v nobeni zvezi pa 128, tako da imamo danes Slovenci 232 posojilnic.
Preidemo k statistiki! Skupni denarni promet vseh v »Zvezi slovenskih posojilnic« stoječih denarnih zavodov znaša K 86640.83093, katera svota se razdeli po kronovinah sledeče: Koroško K 4,124 988 20, Kraujskf- K 46,613 36515, Primorska kron 9,426 589 02, Štajarska K 26 475 888 56. — Na čelu denarnega prometa stoji torej Kranjska, kar je umevno, ker delujejo tukaj najstarejše in najmočnejše posojilnice. Izkaz lastnega in tujega imetja in ostalih pasiv zveznih posojilnic nam nudi sledeči pregled z ozirom na stanje koncem leta 1901:
Koroško:
Število posojilnic........20
število deležev........ 7900
stanje istih.....K 22475508
rezervni zakladi ...» 16524204 hranilne vloge  .   .   .   .    » 4,32540931
izposojila......» 6.074*—
dobiček v letu 1901 . . » 22.952 50 pred plačani   obresti in
razne druge pasive        » 13.79558
Kranjsko: Število posojilnic ........ 28
število deležev........ 19027
stanje istih.....K 447.08591
rezervni zakladi ...» 469 760 25 hranilne vloge  .   .   .   .    » 15.838 92690
izposojila......»     631327 25
dobiček v letu 1901 .        »       96 023 84 predplačane   obresti in
razne druge pasive »       74 057 06
Štajarsko:
Število posojilnic.........42
število deležev........ 40236
stanje istih.....K     645 683.34
rezervni zakladi ...» 1,28880547 hranilne vloge  .   .   .   .    » 18,234 545 79
izposojilo......» 67.63312
dobiček v letu 1901 .   .    »     109 82918 predplačane   obresti in
razne druge pasive        »     143 963 31 Primorsko:
Število posojilnic........14
število deležev........17617
stanje istih.....K      807 483 27
rezervni zakladi ...» 16578466 hranilne vloge  ....    » 4,14410346
Izposojilo......»     560520 68
dobiček v letu 1901  .   .    »       40 013 86 predplačane   obresti in
razne druge pasive    .    » 23.67436 (Konec prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7. oktobra.
— Volilci dolenjskih mest se
prav radi oglašajo v »Slovencu«. Tako pišejo zopet včeraj: Volilci dolenjskih mest z mešanimi čutili opazujejo dvomljiva zmagoslavja v Poljanski dolini, Žireh in Ho tederšici, s katerih lovorom si venca svobodomiselno čelo njihov zastopnik. Dolenjska mesta torej hrepeneče čakajo, da dr. Tavčar pusti »kmetavze« in »polljudia, ter se spomni tudi »zavednega meščanaa. Temu zavednemu meščanu, ki hodi k »Slovencu« na kloštersko juho, bodi pred-* vsem povedano, da bo moral še čakati. Dokler je le še kaj vremena, hodil bo dr. Tavčar med kmete, katere je treba iztrgati iz gotovih krempljev. V tem oziru se ne da nič spremeniti! Sicer bi pa omenjenim zavednim meščanom svetovali, naj si raje olajšajo in prikrajšajo delo. Čemu javkati po »Slovencu«, kakor javka star maček vrhu strehe, ko mu nikjer ljubice dobiti ni! Naj skujejo pošteno nezaupnico in naj skrbe, da jo podpiše večina zavednega meščanstva. Dr. Tavčar bo nato že vedel, kaj mu je storiti, ker se še ni nikdar oklepal mandata ter se ga tudi v bodoče ne bode. Tukaj je polje za vspešno delovanje, na koje naj se poda »zavedno« meščanstvo dolenjskih mest; na tem polju se lahko kaj doseže! Z dopisi v »Slovencu« pa se ne doseže nič!
— Hlačice  se   jim tresejo! Včerajšnji »Slovenec« je radi Notranjske j silno nervozen. Boga in hudirja kličejo na j pomoč — in to vse proti našim ahodom j na Notranjskem.,.Zat> paje nujno potrebno", j javka škofov listič, »ia naši somišljeniki na Notranjskem   odločno   stopijo   na delo. Stojte na straži, da vam sovražnik ne prileze v trdnjave!« Torej s tistimi ljudskimi masami, ki baje kakor akala stoje v klerikalnem taboru, ni nič! Napredna stranka skliče par shodov, pa se že majejo klerikalne trdnjave! Dobro, da to vemo! Dolžnost naše stranke pa je, nadaljevati shode. Upamo, da se to zgodi!
— Liberalni komplem enti. »Slovenec« je v našem dopisu z Gorenjskega v 226. številki iztaknil za dr. Šusteršiča kompliment, češ, da ga volilci, »res skoro tako verno poslušajo, kot nekdaj židje v Egiptu svojega Mojzesa«. Dotični naš dopisnik je v izrazih pri polemiki s »Slovencem« malo preveč izbirčen; on še ne ve, kako se morajo komplimenti po »Sloven-čevem« uzorcu deliti. »Slovenec« bi seveda v enakem slučaju morda rabil sledečo obliko: res skoro tako verno posluša, kot neumen hribovec cigana, ko mu ta razlaga, kako naj v ris stopi, da bo šac vzdignii« S tem smo popravili po »Slovenčevem« uzorcu in njegovi želji dotični stavek!
— Slovencev" številkar je naštel po fotografiji udeležnikov na shodu v Hotedršici 98 moških in 27 žensk. Sedaj smo dobili tudi mi dva fotografična posnetka tega shoda: malo sliko v obliki razglednice in veliko, krasno sliko. »Slo vencev« številkar je dobil najbrže samo razglednico, kjer je jedva dobra tretjina udeležencev vidna. Ako pa je videl tudi celotno sliko in je vkljub temu dobil tako majhno Številko, gledal je ali s svojimi
— kurjimi očesi ali pa »iz žabje perspektive«.
— Štajerski liberalni odvetniki. Napreden posestnik iz Savinske doline nam piše: Šusteršičevo glasilo »Slovenec« hoče pri predstoječih volitvah po vsej sili zanesti k nam svoj razdirajoči sistem. Tudi, mi kmetje, posebno v pro-bujeni Savinjski dolini, smo si želeli za deželnozborske kandidate manj odvetnikov in župnikov, zato pa vsaj par res za napredek zavzetih mož iz svoje srede. V tem oziru nas je odkritosrčno dramil in podpiral le Vaš list, ker »Štajerčevi« propagandi ne moremo verjeti, da bi mislil odkritosrčno za nas. Kakor se s klerikalnim nazadnjastvom nočemo bratiti, tako tudi ne potrebujemo sirenskih glasov nem-škutarskega glasila iz Ptuja. »Slovenec« pa je molčal do zadnjega trenutka, ker je vedno upal, da se postavi za kandidata zraven Žičkarja tudi Korošee in še kak maziljenec. Zraven teh bi bili potem vsi odvetniki dobrodošli. Ker se pa to ni zgodilo, zadelo je odločilne odvetnike hudo maščevanje: proglašeni so za liberalce Prva zamera je bila, ker se je rezultat zaupnega shoda brzojavno naznanil Vašemu listu, ne pa »Slovencu«. Zakaj pa so tudi duhovniki, katerih je bila na shodu ogromna večina, taki lenuhi! Moj Bog, naši odvetniki kandidati pa liberalci! Ta liberalnost je tolika, da ne najde Slovenec, ki ima tožbo s kakim duhovnikom, niti za dobro plačo zagovornika med našimi štajerskimi odvetniki. Sicer pa naši odvet niki sami najbolje razumejo ta »Slovencev« dovtip o liberalizmu ter se natihoma zadovoljno muzajo. Sicer pa smo prepri čani, da bodo tudi v tem slučaju ponižno in tiho v žep dali, kar jim »Slovenec« iz Ljubljane pošilja. Je pač tužna in čudna vloga, katero igrajo naši advokati, končno pa vendar vse v žep vtaknejo. Potem se pa čudijo, da njihova zvezda med nami bledi! Naše mnenje je namreč, da bi štajerski voditelji vendarle ne smeli dopuščati, da bi Korošec in »Slovenec« ž njimi tako pometala! Vsaka sila do svojega časa;
— Dr. Josip Pavliea, je, kakor poroča »Slovenec«, umrl. Bil je to najfa-natičnejši klerikalni razgrajač goriški, ki se je prav rad vtikal tudi v naše razmere. Hodil je zvesto po Mahničevih stezah, dasi ni imel Mahničevega talenta. Njegova suhoparna zabavljanja na liberalstvo pa dandanes niso več vlekla, tako da slovenska javnost tega zelota v zadnjem času niti resnim več smatrala ni.
— Splošno slovensko žensko društvo je sklenilo v včerajšnji svoji seji, da začne z običajnimi javnimi predavanji 2 6. oktobra t. 1. ter namerava prirejati do velike noči vsaki mesec približno po dvoje brezplačnih javnih predavanj. Poleg tega bo imelo društvo, kakor preteklo zimo, tudi leto-vsako drugo nedeljo v društveni sobi. sestanke ob čaju, kjer se bodo vršila ietotuko predavanja za članice. Prvi sestanek bo 9. novembra t. t. Teko.n poletja se je društvena knjižnica zopet precej pomnožila ter dobe društvenice za 2 kroni na leto veliko število zares najboljših, svetovno priznanih del vseh jezikov in struj. Da bo pa moglo društvo Se v bodoče tako delovati kakor doslej, da si bo moglo spopolniti knjižnico, ki naj postane sčasoma prava ljudska knjižnica ter hkratu ženska čitalnica, kjer bedo članicam na razpolago polr-g leposlovnih in znanstvenih del tudi najraznovrstnej-slovanski in tujejezični dnevniki, tedniki ter mesečniki, je sklenil odbor sloven skega ženskega društva prirediti dne T. decembra t 1. veliko veselico, katere čisti dobiček hoče porabiti društvo v društvene, a vendar v občekoristne na-nn-ne. Spočetka prihodnjega leta meni oipreti društvo tudi brezplačne kurze za stenografijo in pisanje na stroju, seveda ako bo podpiralo te humane namere zadostno število članic in rodoljubnih podpornikov.
— Fran Ondričkov koncert v Ljubljani. Slavni umetnik bo igral v nedeljo, 19. oktobra v Ljubljani velezani-miv in za Ljubljano povsem nov program, same take vijolinske skladbe, katerih Ondfiček pri nas še nikdar ni igral-V koncertu bo sodeloval tudi klavirski virtuoz Famero. Koncert se bo v nedeljo 19. oktobra vršil najbrž v »Mestnem domu«, ker bo isti dan ravno zadnji dan II. slo*
venske umetniške razstave. Občinstvu izvenljubljanskemu, katero bi to nedeljo prišlo na Ondffčkov koncert v Ljubljano, nudi se tudi prilika, da si ogleda tudi isti dan umetniško razstavo.
— Nenavaden slučaj. Ce9. kr. okrajno glavarstvo je obsodilo gledališkega igralca g. Danila na 10 K globe, ker je baje preveč natančno kopiral domobranskega poročnika v pretočeni sezoni v igri »Nemški ne znajo«. Njegov tozadevni re-kurz je bil od c. kr. deželne vlade zavrnjen. Ni tedaj dobro, preveč natančno igrati.
— Veselica slov. trgovskega društva „Merkur", ki se je vršila v nedeljo v »Narodnem domu«, je vsestransko sijajno vspeia. Slavno občinstvo je napolnilo Sokolovo dvorano do zadnjega kotička in se izvrstno zabavalo. Društveni pevski zbor pod vodstvom gospoda Sachsa je izvršil pevske točke prav dobro in upamo, da nas ta zbor še večkrat zabava; posebno lepo je pel kvartet, ki je žel obilo priznanja in je moral pesem ponoviti; izborni so bili tudi drugi solisti. Velikansko zanimanje vzbudila je razstava dobitkov za srečolov, ki je bila jako okusno sestavljena. Dobitki so bili v resnici krasni, kakeršnih se na jednakih veselicah ne vidi vedno. Zato se je slav. občinstvo za srečke kar trgalo in so bile vse v kratkem času razprodane. Na lep način je društvo pokazalo, kako visoko ceni in spoštuje svojega predsednika, ža-libog, obolega gospoda ces. svetnika Ivana Murnika, s prodajo razglednic z njegovim portretom, ki so bile prav okusno izdelane in je bilo povpraševanje po njih veliko. Slavna vojaška godba 27. pešpolka je pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika svirala prav dobro in pridno, za kar ji gre priznanje in zahvala. Popolnoči se je razvil živahen ples, ki je trajal do ranega jutra. Ob kratkem rečeno, veseliea je vspeia prav dobro, za kar gre odboru vse priznanje, ki je svojo nalogo v vsakem oziru res častno rešil. Društvo je priredilo s tem večerom svojo prvo veselico in si pridobilo veliko simpatije občinstva in upamo, da nas v naprej večkrat z raznimi priredbami zabava ter mu kličemo: »Le v tej smeri naprej«.
— Veliko Kneippovo zdravilišče na Slovenskem? Naš rojak, urednik »Kneipp Blatter« v \V6rishofenu g. J. O kič priobčuje v imenovanem listu prijave, naj bi se tako zdravilišče v velikem obsegu ustanovilo kje na Slovenskem ali Hrvatskem. Pogoji: dovolj mrzle vode, gozd v bližini, vinorodni kraj ob železniški postaji ali vsaj ne dalje ko 2 km prcč. Dosedaj so se mu predlagali po interesentih kraju: Samobor, Ajdovščina, Ilirska Bistrica. Nadaljne predloge sprejema radovcljno v pretres in poučevanje.
— Kljubovanje celjskih mestnih očetov. Znano je še, kako so na-gajivci pri celjskem magistratu našli potrebo nove ceste čez prostor, kjer stoji dandanes ponosni »Narodni dom«, potem ko so Slovenci že kupili ta svet. Sedaj je kupila celjska posojilnica krasno stav-bišče pri kapucinskem mostu, da zgradi tam veliko moderno poslopje, ker Slovencem primanjkuje stanovanj v mestu. Takoj so mestni očetje zahtevali prednji del stavbišča v regulacijske namene ulic. Posojilnica se je udala. Toda sedaj so prišli ter zahtevajo tudi — zadnji del, češ, da bo enkrat prišla sedanja kaplanija proč ter bo izpeljana glavna cesta tam preko vrtov do Savinje. Slovencem bi ostal za drag denar le rep zemlje, kjer bi stala borna kočica. Te nagajivosti pa je Slovencem dovolj ter se pritožijo do najvišjih instanc.
— Zoper klerikalizem se je vršil v Gradcu pretečeno nedeljo velik shod. Občinski svetnik Resel je govoril o vplivu klerikalizma na šolo in dom. Shod je sprejel resolucijo, s katero se izreče zoper vsako javno podpiranje verskih za-vodovin naprav, češ, da je glavni namen verskih vzgajališč ohranitev hierarhije, a verska dobrotvornost stremi le za tem, da obdrži ljudstvo v beraški odvisnosti in ponižnosti, kar ima za posledico nenravno hlinjenje. Občinski svet se tedaj poziva, naj ne trosi javnega denarja za take namene.
— Župnik  Mittendorfer —
kandidat.   Za kmečke občine Florids-
dorf kandidujejo klerikalci znanega »moralista« Mittendorferja, katerega so razkrinkali pred celovškim sodiščem tako, da ga dostojni ljudje niti ne pogledajo.
— Našim trgovcem vina in gostilničarjem dajemo na znanje, da se je v černemkalu, Gabrovici in v Loki dovršila trgatev grozdja in sedaj je na prodaj pristno in izvanredno dobro belo vino. Cena vinu ne bode prav visoka od lanske in to radi tega, ker tukajšnji kmetje želijo vino kmalu prodati, da si kupijo živež, ker jim je suša vzela pol-ske pridelke. Za vsaka morebitna pojasnila obrniti se je v tem oziru do gosp. Karola Šiškoviča v Černemkalu.
— Grozna nesreča v solkanski papirnici. V sredo po osmi uri ponesrečil se je v papirnici v Solkanu 231etni mladenič Jožef Bone. Bil je kurilec pri parnem kotlu. Ko je nekaj popravljal pri stroju, prijelo ga je kolo za obleko ter ga v trenotku zmastilo. Ko so ustavili stroj, je bil nesrečni mladenič popolnoma strt črez sreio, obleka pa je obvisela na tračnici.
— Istrski deželni zbor je enoglasno odklonil zahtevo slovenskega odbornika dr. Trinajstiča, da je slovenske in hrvaške vloge tudi v teh jezikih reševati.
— Štrajk v Trstu. Delavci v pristanišču in Llovdovi ladjedelavnici se pripravljajo na velik štrajk, ako Lloyd ne usliši zahtev delavcev.
— Morska psica- Poroča se nam: Nedavno so ribiči v Bakarcu, vasici med Kraljevico in Bakarjem, ujeli v mrežo, s kojo »tonine« (Thunfisch) lovijo, morskega psa, pravzaprav psico. Tehtala je 70 do 80 kg. Ko so jo potegnili na suho, šlo je, gotovo vsled udarcev, nič manje kakor 21 živih mladičev od nje. Psico so odpeljali na Reko. Mladiči in tonine bile so dolge 30—40 cm. Morski psi so se šele po otvoritvi sueškega kanala in po bitki pri Lisi, kamor so jih privabili utopljeni Italjani, prikazali v jadranskem morju. Ž njimi so prišle tudi druge ribe, kojih poprej ni bilo.
— Krajna skupina c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Avstriji priredi danes zvečer ob 8. uri v vrtnem salonu Auerjevih dedičev v Wol-fovih ulicah št. 12 društven shod.
— Shod pekovskih pomočnikov. V četrtek popoludne ob 3. uri priredi v gostilni »pri kroni« pekovsko strokovno društvo izvanreden občen zbor.
— Morski kit, ki je razstavljen v Lattermannovem drevoredu, je res nenavadna prikazen. Izborna je preparacija, o čemur s> se pohvalno izrazili v pismih razni strokovnjaki.
— Nemški gledališki igralec aretovan. Včeraj dopoludne je dala policija pod ključ nemške.-a gledališkega igralca Gvid. Hochlek^rjaiz Gradca, kateri je gledališkima ravnateljema Otonu Purschianu v Gradcu in Leop. Schmiedu v Mariboru na goljufiv mičin izvabil predujma. Policija je izročila Hochlekerja deželnemu sodišču tukaj, odkoder ga bodejo odgnali k okrožnemu sodišču v Maribor.
— ,,Mi smo Terzinčani". Včeraj dopoludne pripeljalo se je iz dvorišča »pri Figovcu« na vozu osem fantov, ki so podili konja po Dunajski cesti in upili: »Mi smo Terzinčani«. Policaji so jih opominjali brez vspeha. Pred pošto pa je skočil policaj k njim na voz, prijel za vajeti in ustavil konja, potem pa je vse razgra jače odpeljal na magistrat, kjer zdaj v zaporih prepevajo: »Mi smo Terzinčani«.
— Nezgoda v Tschinkelnovi tovarni. Danes dopoldne je padel v Tschinkelnovi tovarni delavcu Francetu Savinšku, stanujočeinu v Opekarski cesti štev. 24, navoj (vinta) na nogi in ga tako poškodoval, da so ga morali prepeljati domov.
— Desno nogo zlcmil. Na državnem kolodvoru so se včeraj popoludne eplašili konji posestniku Antonu Šuster-šiču v Zgornji Šiški štev. 23. Šusteršič je padel z voza in sta šli dve kolesi črez desno nogo, katero mu je zlomilo. Prepeljali so ga v bolnico.
— Pri rezanju slame je ponesrečil včeraj v Sodražici Jožef Samsa. Stroj mu je potegnil desno roko med zobe in mu jo je pod komolcem zlomil. Ponesrečenca so pripeljali v bolnico.
— Delavci v Švico. Včeraj se je pripeljalo v Ljubljano 152 delavcev, ki gredo v Švico delat k železnici. Pri odhodu gorenjskega vlaka jih je 42 ostalo v Ljubljani, ki so bili vsi brez vsakih denarnih sredstev. K sreči se je z drugim vlakom vrnil transportni vodja in jih vzel seboj.
— Z rešilnim vozom. Včeraj popoludne je padla delavcu Jožefu Primožiču, ki je delal v finančnem poslopju, na desno nogo lestev in ga tako udarila, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati na njegovo stanovanje na Opekarski cesti štev. 24.
— V tovarni v Dolu je včeraj popoludne zgrabil stroj delavca Valentina Bizelja in ga vzdignil kakih 10 metrov visoko, na kar je padel Bizelj na tla in si zlomil desno nogo.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega  kolodvora 52 oseb.
— Izgubljene reči. Na poti od Jenkovih ulic po Slomškovih ulicah, po Resljevi cesti in po cesti na južni kolodvor ter po Dunajski cesti do sv. Krištofa je bila izgubljena srebrna ura. — Posest-niča A. č. je izgubila nekje v mestu brožo z granati.
— Našel se je vezni ključ na Sv. Petra cesti.
— Nekaj o ljubljanskem ljudskem Šolstvu. Izjavljamo, da ni gosp. Rudolf Vrabl v nikakJ zvezi z notico, katero smo priobčili v soboto pod zgorajšnjim naslovom.
* Najnovejše novice.   Na br-
zovlak je streljal nekdo zunaj Dunajskega Novega mesta s puško. Razstreljeno je bilo okno II. razreda, a zadet ni bil nihče. — Venci na Z o-lovem grobu tvorijo štiri metre visoko piramido. — 450.0 00 kron sežgali so otroci podpolkovniku v Sebenju Gede-onu Stojanoviču. Pred kratkem je to svoto podedoval ter je imel denar v vrednostnih papirjih v miznici. Te dni je pozabil miznico zakleniti. Otroci so najprej pomazali obligacije s črnilom, potem pa jih iz strahu pred očetom v peči zažgali. Oče je vsled žalosti nevarno obolel. — Veliko zalogo dinamita so našli v New Yorku. Pet Italijanov so zaprli. — Krvavi pretepi med češkimi narodnimi in s o c i a 1 n i m i d e m o k r a t i so se pripetili v nedeijo v Brnu pred napovedanim shodu. Shod se ni mogel vršiti. — 20 milijonov kron dolga je sklenil najeti mestni odbor za Reko.
* Novo italijansko društvo. V Trstu so laški vseučiliščniki ustanovili društvo L'Innominata. Na ustanovnem shodu so sprejeli resolucijo, ki pozivlje laške dijake k skupni inskripciji na vseučilišča v Inomostu t^r zahteva ustanovitev laškega vseučilišča v Trstu Hkratu je sprejelo društvo kot svojo nalogo boj zoper klerikalizem.
' Nadškof, ki ljubi udobnost. Posebno predčitateljico časnikov ima praški narišKof baron Skrben«ky\ »To je že lenost, ako ne mara vzeti v roke novic ter si daje predčitati,» omenja »Žensk^ list« z dne 2. oktobra. De nimo, da je to storil radi udobnosti — a človeški jeziki so hudobni, zakaj si ni izbral kakega predčitatelja?
* Toileta kralja. Toaletna soba belgijskega kralja je opremljena zelo skrbno in so v njej vsa kosmetična sred stva. Najbolj skrbi belgijski kralj za svojo brado. Nad eno uro se umiva, češe ter parfumira. Baron Snoy mu medtem pred-čita po pošti došla pisma ter zabeležuje kraljeve ukaze.
* Usoda dramatičnega dela.
»Flachsmann als Erzieh^r« (Odgojitelj Lanovec), splošna znana igra Otona Ernsta, ki se igra povsod z največjim moralnim in denarnim uspehom ter je tudi na slovenskem odru izredno ugajala, je v Milanu popolnoma propadla. Italijani niso razumeli lepe tendence te drame iz uči teljskih krogov. Prav tam pa je jako ugajala Hartlebenova drama »Rosenmon-tag«, ker je zajeta iz oficirskega življenja. Učitelj je pač Milancem manje zanimiv kot oficir.
* Preko morja. Dunajski zdravnik profesor dr. Adolf Lorenz je dobil od milijonarja mr. Armoura pismo, v katerem ga prosi Amerikanec, naj bi prišel zdravnik v Chicago operirat njegovo hčerko, ki ima prirojeno napako v boku. Dekletce je zdravilo doslej že mnogo amerikanskih najboljših zdravnikov, a doslej mu ni vedel nihče pomoči. Po dolgem pismenem pogovarjanju se je dr. Lorenz odločil, da pojde v Chicago; ukrcal se je 20. septembra ter se vrne 20. novembra. Milijonar mu hoče dati prosto vožnjo ter 140 000 K honorarja.
* Ženin, ki se jesam poročil. Henry Bundi, spravni sodnik v Jersey City, se je sam poročil. Dal je sebi in nevesti dotična vprašanja, sam je na nje z nevesto odgovarjal ter ai je sam napisal
poročni list. Kot priče sta bili obe hčeri vdove Beckerove, njegove neveste. In ko je konec poročnih opravil izrekel običajne besede: »Zdaj smete svoje ženo objeti.« je prav iskreno objel in poljubil svojo soprogo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 7. oktobra. Cesar je sprejel ob polu 8. zjutraj ogrskega ministrskega predsednika Szella v petčetrt-urni avdijenci. Opoldne je konferiral Szell s Korberjem ter se odpeljal popoldne nazaj v Budimpešto, kjer bo nocoj prisostvoval konferenci vladne stranke.
Dunaj 7. oktobra. Danes se je vršil ministrski svet, ki se je bavil z določitvijo roka za sklicanje državnega zbora in z nagodbenim vprašanjem. Določilo se je, da se skliče državni zbor med 15. in 20. oktobrom, kar pa ne izključuje možnosti, da se zgodi to šele 21. ali 22. oktobra, ako se vse predpriprave ne doženejo pravočasno.
Dunaj 7. oktobra. Posl. Ellenbo-gen je bil pri ministrskem predsedniku ter ga prosil za posredovanje pri Llovdu glede delavcev. Istočasno je dospelo poročilo, da se je Lloyd udal nekaterim zahtevam delavcev.
Praga 7. oktobra. Poslanca Ryba in Holanskv sta imela shod, na katerem sta se izjavila brezpogojno zoper obstrukcijo ter sta povdarjala pridobitve Cehov v zadnjem času, za kar je treba mirne in premišljene taktike. Sprejela se je resolucija, ki prepušča poslancem popolno svobodo.
Inomost 7. oktobra. Italijanski naučni minister je odstavil dvanajst duhovniških profesorjev na nekem zasebnem zavodu v Veroni, češ, da kot tujci nimajo veljavne učne usposobno-sti v Italiji. Odstavljeni so namreč Italijani iz južne Tirolske. Dosedaj se pri tržaških in tirolskih rojakih ni nato gledalo.
Rim 7. oktobra V zadnjem ministrskem svetu je prišlo do razpora med ministrskim predsednikom Zanardellijem in ministroma Carcano in di Broglio. Ministrski predsednik je predlagal znižanje cene soli za 10 centimov, proti čemur sta nastopila finančni in zaklad-niški minister, češ, da bi s tem odpadlo državi 25 milijonov letnih dohodkov, katere ne vedo s čim pokriti.
Narodno gospodarstvo.
— Posojilnica v Ribnici. Meseca septembra t. 1. vložilo je 137 strank 40 282 K 70 h, vzdignilo 141 strank 37 470 K 40 h, posojila pa se je izplačalo 26 stran kam 23.565 K 86 h. - Promet za mesec september t. 1. iznaša 132.772 K 69 h, od 1 januvarja do 30 septembra 1.1.1,804.178 K 13 h.
— Posojilnica   v Radovljici
imela je v tretjem četrtletju denarnih prejemkov 182 932 K 55 h in 169 984 K 57 h izdatkov, torej 352 967 K 12 h skupnega denarnega prometa., v primeri k lanskemu letu s 335 461 K 63 h za 17 505 K 49 h več. Hranilnih vlog vložilo se je mod tem časom 119 375 K 67 h, dvignilo pa 70455 K 56 h, torej se je več vložiio 48 920 K 11 h. Leta 1901 bilo je za ta čas vloženo 100 216 K 27 h, dvigneno pa 61.622 K 17 h, torej več vloženo 38.694 K 10 h in v primeri k letošnjemu Jetu za 10226 K 01 h manj. Novih posojil se je izplačalo 60 600 K, vrnilo 35.122 K 88 h, kar izkazuje več izposojenih 25 477 K 12 h, torej za 13.800 K 78 h več nr-go v pre-tečenem letu z 11676 K 34 h. V tuje denarne zavode uložilo se je tekom III četrtletja 29.000 K in v postno hraniluico 4840 K 59 h, v skupnem znesku 33 840 K 59 h, nasprotno se je dvignilo 12.406 K. Da je to gotovo lepi napredek dokaz zdravega poslovanja, je brezdvomno in javlja posojilnica v Radovljici, da obrestuje tudi v naprej hranilne vloge po 4=1/a°/oi izposojuje pa na zavarovani kredit po 51,4, na osebni kredit po 6°/0.
— Dobavni razpis. Zaradi dobave potrebščin, kakor: raznih desk in lesa, zastav, volno za snaženje, blaga iz usnja, lanenega olja, loja, sveč, mila, rae-telj, čopičev, krtač, oglja, smole, vrvi itd. na c. in k. pomorski arzenal v Pulju za leto 1903 se bo vršila ponudbena razprava dne 30. oktobra t. 1- ob 4 uri popoludne. Ponudbe se imajo najkasneje do 3 ure popoludne omejenega dne vložiti pri adjutanturi poveljništva c. in. k. pomorskega arzenala v Pulju. Dobavni razpis, splošni in speoijelni pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice na vpogled.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 6. oktobra 1902.
Skupni državni dolg v notah   .... 11080
Skupni državni doig v srebru .... ICO 60
Avstrijska zlata renta....... 120 45
Avstriiska kronska renta 4°/»  .  .  .   ■ 89 95
Oerrska zlata renta 4°/a....... 120 05
Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 97 75
Avstro-ogrske bančne delnice   ... 1585 —
Kiaditr-e delnice......... 68175
London vista.......... 259 4u
Nemški državni bankovci za 100 mark 116 971/,
20 mark   .  .  ;........ . 2341
20 irankov..........,    19 05
Italijanski bankovci........ 95 —
C. kr. cekini...........11 30
Žitne cene v Budimpešti
dne 7. oktobra 1902 Termin.
FSenica za oktober ....   za 50 kg  K 713
„ april......, 50 „    „7 27
Rž „ oktober....., 60 „    »6 30
Koruza   „ maj......„ 60 „     „   6 58
Oves      „ oktober .  .  .  .   „ 60 „    n 680 Efektiv. Vzdržno.
Narodovo zdravilo, la^o se sme imenovat bolesti ute&ujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 190. Po poštnem povztji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOL.L, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in pod pisom. 2 (12—14)
Umrli so v Ljubljani:
Dne 3. oktobra: Marjeta Sever, čuvajeva žena, 68 let, Gradišče št. 14. vodenica.
Dne 4. oktobra: Angela Zemlič, delavčeva hči, 2 mes., Jenkove ulice št. 14, sušica. — Anton Falout, dijak, 16 let, Jenkove ulice št. 14, jetika.
Dne 5. oktobra: Alojzij Modic, krojačev sin, 11 dnij. Velike čolnarske ulice št. 8, črevesni katar.
Dne 6. oktobra: Henrik Mache, elektrotehnikov sin, 23 dni, Bleiweisova cesta št. 13, vnetje sapnih vej.
V deželni bolnici:
Dne 2. oktobra: Henrik Drobnič, restavra-ter, 45 let, bula na jetrih.
Dne 4. septembra: Neža Baje, urarjeva žena, 64 let, jetika.
Miteorologično poročilo.
Viiina nad morjem 80C--8 m. Srednji tračni ils.k 73S-C sun.
mak
Sredrja včerajšnia tcmverataru 91°. aor-120°
(2453)
]?f I h h slatin i t* naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem tužno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega tasta, odnosno starega očeta, gospoda
Antona Terana
zasebnika
ki je po kratki, a jako mučni bolezni, prejemši tolažila svete vere, danes, dne
7. t. m., ob 2 uri ponoči v 84. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspal.
Predragi ranjki se bo v sredo, dne
8. t. m., ob 4. uri popoldne v mrtvašmci pri Sv. Krištofu svečano blagoslovil in potem ondi na pokopališču položil v lastno rakev k zadnjemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega oznaneDJa.
V Ljubljani, 7. oktobra 1P02.
redivo, suhe gobe, vsakovrstno žito in sadje ter vse deželne pridelke i^r kupuje
finlon 3[olenc
trgovec v Celju.
(2315—7)
Najcenejše dobav:ščo dobrih
s 31etnim pismenim jamstvom.
HAM KONRAD
eksportna hiša ur in zlatnine jflost (BrUx) ni, 64 (Češko).
Lastne izdelovalnice za izgo-tavljanje ur in fino mehaniko. Dobra nikelnasta remontoarka
gld. 3 75. Pristna   srebrna remontoarka gld. 5 25.
Pristna srebrna verižica . . ,.....gld. 120.
Nikelnasti budilec............gld. 175.
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758-84)
li ostro vani katalog zastonj in poštnine prosto.
Instrukcijo
v vseh gimnazijskih predmetih ter v iitiltJim-
aeinl daje uradnik.
Oglasila vaprejema   upravništvo „Sloven-skega Naroda". (2392—3)
V Lattermannovem drevoredu.
Le kratek čas!
Razstava velikanskega
morskega kita
največje dojilke na svetu
21 metrov dolgega, 3.ri5 stotov težkega, vlovljenega na norveškem obrežja med Špicbergi in Medvedjim otokom dne 1. avgusta 1900. — Prepariran Je tako, da nima nobenega duha.
Posebna razstava obsega 25 raznih morskih rib iz merske globočme.
Pojasnila o lovu morskega volka s harpunami in topovi se dajejo vedno.
Vstopnina 40 vin., vojaki in otroci 20 vin.
Otvorjeno v»ak dan od detetih zjutraj do devetih zteeer.
(2462—1)
Z velespoštovanjem
ravnateljstvo.
m
s o	Čas opazovanja	Sta .'• barometra 7 mm,	2 V S 3 S B H g	Vetrovi	Nebo	li i?
6.	9. zvečer	733 4	96	si. jug	dež	*
7.	7. zjutraj	732 8	78	bL svzbod	megla	£
	2. popoL	31 8	105	si. vzhod	dež	
Zapuščajoč slovenske, oziroma evropske meje, ni mi bilo mogoče, posloviti se pri vseh svojih znancih. Poslavljam se torej tem potem od svojih rojakov iz Planine pri Rakeku ter kličem: (2450j
Živeli Planinski rojaki!
Matija Pogorele
dne 6. oktobra 1902 ra potu v Združene države ameriške.
Mesečna soba
na ulico, v I. nadstropju, lepo meblovana, s posebnim vhodom, se takoj odda. Poizve se v  Židovskih ulicah
Štev. I. (2432-3)
ffSST Prodam
7 mesecev starega (2427—3)
ir*&   dogo ali
Bernhardinca.
Avguštin. Zaec v Ljubljani, Rimska cesta št. 4.
Pridne
hlapce h konjem
isce
parna žaga v Hornvvaldu
♦ » posta Kočevje. • ♦
Hlapci morajo znati vlačiti plohe iz gozda. Plača 30 in 32 gld. na mesec in po zaslužku tudi doklada. Oženjeni imajo prednost. (2446—1)
Ne skisanim fiiistrom
ampak
prijateljem humorja
priporočamo
Navihance
spisal
Rado Murnik.
ki
Velika0 8. Str. 229.
Vsebina: Indijanci. — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Žužamaža. — Cačkočik&r pa Križ-kraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. 1832-28)
Cena 2 K 50 h, po pošti 2 K 70 h.
Založništvo L. Schvventner
v Ljubljani, Dvorski trg 3.
Imam večjo zalogo
vozov
vseh vrst.
(2448-1)
Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi.
Franc Wisjan,
~ izdelovalec vozov ~ v Ljubljani, Rimska cesta štev. II.
IDolszler gra, "bo      zsulogri I Pristen
pelinkovec
(Wflrmnt.vinn)  litf»r no Rfl Ivi*, ima
(VVermut-vinc) liter po 80 1». ima
O. F*i^«LrjLrx»eis», Iv j vx 1 > 1 jj rx m
Mestni trg si. fl».
Znnanja napočila se Sočno i.aEWŠč* 12385— 4)
a Ob pričetku zimske sezone
S priporočam p. n. občinstvu
3 svojo bogato zalogo popolnoma suhih drv v
3 meter dolgih polenih ali razžagane in razsekane,
0 ravno tako premog, lesno oglje, stavbni in
1 rezbarski les, dolomit, pesek in sipo,
0 sloveči velenjski brikets
U najboljša, najcenejša in najsnažnejša kurjava za peči, ognjišča in industrijo,
2 brez prahu in nesnage, v lepi obliki, jj (2397-3)       Edino razprodajo za vso Kranjsko ima
1 -E^r^aSkSU 7eL1Ma&@r¥F Dunajska cesta «f.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra li>02. leta. Odhod i« Ljubljana juž. kol. Proga bet. Trbli. Ob 12. tiri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Ceiovec, Fransensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno . čez Seizthal v Aussee. Solnograd, Cea Klein-Reiflmg v Steyr, v Line na Dunuj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjatraj osobni vlak v Trbiž, Poutabei, Beljak. Celovec, Fr&nzenafeste, Ljubno, Duca"<, <5ez Seizthal v Solnograd, Inomost, 5cz Amstetten na Dona:. — Ob 11. Etri 51 ta dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Ceievec, Ljubno, Seizthal, Dunaj — Ob S. uri 56 m popoldne o&obai vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frauzensfeetc Monakovo, Ljubno čez Selz-tfcal v Solnograd, Lend-Gastem, Ze'i ib ici^ru. Inomcst Biegfcnc, Cunh. Gen-vo, Par:,:, 6ez K'em-Reifling v Stejr, Line, Budejevice, F\zea, Marijiiie vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trat-Monakovo direktni vozovi I in It. razreda.) — Proga T Ncvo laosto In v Kožarje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjatraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1, uri 5 m popoindne istotako, ob 7 ur; 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Pribod v Ljubljano juž. kol. Frcga lt Srbita. Ob 3. uri K m zjutraj osobni vlak z Dncaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost. Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Išl, Aassee, Ljubno Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Fr^ncove vare, Karlove vaie. Heb. Marij tre vare. Flzen, Bude-jevue, Solnograd, Line, Steyr Pariz, Genevo, Curib, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein Ljubno, Celovec, Št. Mchor Pontahel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Danaja, Ljabna, Selztbala, Beljaka. Celovca. Monakovega, Inomosta, Franzensle&ta, Pontabla — Ćb 8. uri 51 m zvečer osobni vlak & Donata, Ljnbna. Beljaka, Celovca, Fontablt«, črez Selz-th?il ;z Inomosta, Solnograda — Progi i% Novega mosta in Kočevja. Osonm vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludi/e iz Straže Toplic, Novega mest?, Kočevja m ofc 8. uri 3t> m "svečer istotako. — Odhod lx Ljubljane drž. ko) v Kamnik. Mešani vlaki: Ob i. ari 28 rc. sjatraj ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer in ofc 10 uri .5 m. poslednji vlak le ob nedeljah iu praznikih in samo v oktobru. — Prihod T LJnbijj»a9 drž. kol. !s Eaiitii..- Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob S. uri 1C m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1)
Odda se v najem
mala (2894-3)
špecerijska trgovina.
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar .v.
Išče se gospica 2449 1
poštna in brzojavna upraviteljica
za 3 ali 4 mesece.   Vstop 1. ali 15. nov. Kje? pove upravništro »Slov. Nar.«.
norimberške stroke se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe je nasloviti: Poštni predal 67, Ljubljana. (2451—1)
Več
mesečnih sob
s posebnim vhodom odda Fr. Jg-lio, trgovec s papirjem
M«'Minl trjjf hI. 11. (2447—1)
Sp
age vsake vrste
domaČega in tovarniškega izdelka, kakor tudi za vreče vezati, sirovega 1* «» mm «- ii. ponuja samo za preprodajalce ali večje odjemalce
Iv n Kordik
trgovina galanterije in drobnine na debelo in drobno (1467—16) Ljubljana, Prešernove ulice št. 10—14.
Klauer-jev
naravni  rastlinski  liker, izvrstnega vpliva na želodec (415-193
se dobi pristen etllno le iz glavne zaloge
Edmund Kavčić-a
za vodovodne cevi pri Logatcu se izroči pogodnikom (akordantom)
Prosilci za to delo naj se zglase pri
(1068) Ant. Kunz-u m
tovarnarju za vodovode v Moravskih Gra-nicah (Mahrisch-VVeisskirchen), Moravsko.
ladajatelj in odgovorni urednik: Dr. Iv»n Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«,
U*69