DOBRODOŠLI DOMA V . DNEVI SLOVENSKE KULTURE XIV . KONCERT SLOVENSKE PESMI IN POEZIJE ISSN 1821-1070 Letnik XVII. št. 67-68 E-mail: pisarna@kredarica.org Novi Sad julij-december 2017 1997 - 2017 PRVIH 20 LET Foto: Đorđe Veselinov Zakon o nacionalnih svetih narodnih manjšin iz leta 2009 je omogočil vpis v posebne volilne imeni- ke narodnih manjšin v Srbiji. Obrazec za vpis lahko prevzamete v pisarni društva. Na podlagi Zakona o varovanju osebnih po- datkov, ki velja od 1. 1. 2009, je za vpis v poseb- ni volilni imenik potrebno izpolnjeni zahtevek za vpis osebno dostaviti pristojni občinski upravi, kjer imate prijavljeno prebivališče – ob predložitvi osebne izkaznice. Zakon tudi dopušča, da izpolnjen zahtevek skupaj s fotokopijo osebne izkaznice poš- ljete priporočeno na naslov vaše pristojne občinske uprave. Pristojna občinska uprava bo na vaš naslov v 15 dneh poslala Odločbo o vpisu v posebni volilni imenik. Vpis v posebni volilni imenik je oproščen plačila administrativnih stroškov. Z vpisom v posebni vo- lilni imenik se ne izgubijo druge volilne pravice. Z Odločbo o vpisu v posebni volilni imenik slovenske narodne manjšine se pridobi pravica do udeležbe na neposrednih volitvah Slovenskega nacionalnega sveta, ki so vsaka štiri leta. Pričakujemo, da bodo volitve za nove sestave Nacionalnih svetov razpisa- ne sredi leta 2018. JUBILEJ Volitve predsednika Republike Slovenije 2017 so potekale v nedeljo, 22. oktobra 2017. Aktualnemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju se je predsedniški mandat iztekel 23. decembra 2017. Razpis volitev je bil mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsedni- ka. Volitve je 11. avgusta 2017, v Narodni galeriji, z Odlokom o razpisu volitev predsednika republike, v skladu s 103. členom Ustave Republike Slovenije in 1. odstavkom 5. člena Zakona o volitvah predsednika republike, razpisal predsednik Državnega zbora Re- publike Slovenije, Milan Brglez. Predsedniški kandi- dati so zato lahko začeli z zbiranjem podpisov pod- pore h kandidaturam. Kandidat za zmago v prvem krogu je potreboval absolutno večino glasov vseh volilnih upravičencev, ki so se glasovanja udeležili. Če nihče izmed kandidatov ne bi osvojil tega deleža, se izvede drugi krog volitev, v katerem se za zmago potegujeta dva kandidata iz prvega kroga volitev, ki sta prejela največje število glasov. Če je kandidatov, ki so dosegli enako število glasov več, se tiste, ki se uvrstijo v drugi krog, določi z žrebom. Državna volil- na komisija (DVK) je določila datum drugega kroga predsedniških volitev, ta se mora v skladu z zakonom izvesti najkasneje 21 dni po prvem krogu, to je do ne- delje, 12. novembra 2017, ki je tudi datum drugega kroga volitev. Nov predsedniški mandat je dobil Bo- rut Pahor po drugem krogu volitev s 53,09 odstotkov glasov, Marjan Šarec, ki je bil protikandidat v drugem krogu, pa je zbral 46,91 odstotka glasov. Volilna ude- ležba je bila 42,13 odstotna. Novoizbrani predsednik Borut Pahor se je po objavi rezultatov zahvalil voliv- cem, podpornikom, še posebej pa predsednikoma SD Dejanu Židanu in Desus Karlu Erjavcu, ki sta ga v vo- litvah podprla. Izzivalcu Marjanu Šarcu je čestital za odličen rezultat. »Pred petimi leti so zame glasovali, ker so bili proti takratnemu predsedniku, tokrat pa zato, ker so bili za sedanjega predsednika in za našo politiko. Po dvajsetih letih se je tako prvič zgodilo, da je nekdo na tako visokem položaju dobil vnovičen mandat,« je izjavil Pahor ter poudaril, da se je iz te kampanje veliko naučil. Viri: Wikipedija, prosta enciklopedija, Državna volilna komisija Republike Slovenije, ČGP Delo Priredila: Elza Ajduković VOLITVE V REPUBLIKI SLOVENIJI 2017 NOVI PREDSEDNIŠKI MANDAT BORUTA PAHORJA VPIS V POSEBNI VOLILNI IMENIK SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE 3 JUBILEJ VOLITVE V REPUBLIKI SLOVENIJI 2017 PRVIH DV AJSET LET DRUŠTV A SLOVENCEV KREDARICA NOVI SAD 1997-2017 SEZNAM USTANOVITELJEV DRUŠTV A 25. FEBRUAR 1997 Ustanovna skupščina Društva Slovencev je bila 25. februarja 1997. Pobudnik ustanovitve Franc Mihevc in ostali soustanovitelji Ana Mihevc, Ivanka Mihevc, Albert Kužner, Franc Koše, Peter Barbek, Franc Ploh, Franc Cevc, Ljiljana Cevc, Valerija Hajdu Kosec, Jo- žef Hertl, Helena Hribar, Milan Podgornik, Ivan Za- vrtanik, Albin Zavrtanik, Silva Stakić, V alerija V olkar, Emil Volkar st., Emil Volkar ml. so se s svojim pod- pisom soglasja vpisali v zgodovino nastanka Društva Slovencev. PRIZNANJE IN ZAHV ALA URADA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU Društvo Slovencev Kredarica je prejelo ob 20-le- tnici delovanja priznanje in zahvalo za neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenske identitete v Repu- bliki Srbiji od Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki jo je predsedniku DS Kredarica Ivanu Zavrtaniku izročil minister Go- razd Žmavc. SEZNAM PREJEMNIKOV ZLATIH KOLAJN Z GRBOM DRUŠTV A ZA ZASLUGE OB 20. OBLETNICI Upravni odbor Društva Slovencev Kredarica je na 1. redni seji 21. januarja 2017 sprejel sklep o podeli- tvih kolajn ob 20. jubileju za: Organizacije - Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v za- mejstvu in po svetu, -Veleposlaništvo Republike Sloveniji v Srbiji, - Združenje Slovenska izseljenska matica, - Mestna hiša Novi Sad. Posamezniki - Rajko Marić, častni konzul Republike Slovenije v Vojvodini, - msgr. Stanislav Hočevar, beograjski nadškof in me- tropolit, - Ana Mihevc, prva članica in soustanoviteljica DS Kredarica, - Jožef Hertl, najstarejši član in soustanovitelj DS Kredarica, - Emil Volkar st., posmrtno, soustanovitelj DS Kre- darica, - Angela Aranđelović, ena od prvih treh učiteljic slo- venskega jezika DS Kredarica, - Zlata Radisavljević, prva urednica Biltena Kreda- rica, - Marija Lovrić, urednica rubrike Predstavljamo naše člane Biltena DS Kredarica. SEZNAM PREJEMNIKOV ZAHV AL Z ZLATIM GRBOM DRUŠTV A ZA ZASLUGE OB 20. OBLETNICI Upravni odbor Društva Slovencev Kredarica je na 1. redni seji 21. januarja 2017 sprejel sklep o podeli- tvih zahval ob 20. jubileju za: Organizacije Nacionalni svet slovenske narodne manjšine v Re- publiki Srbiji, 4 ORGANIZIRALI SMO JUBILEJ LETNI POSVET Z DRUŠTVI SLOVENCEV V SRBIJI - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Re- publike Slovenije, - Zavod za šolstvo Republike Slovenije, - Vlada Avtonomne pokrajine Vojvodine, - Kulturni center Mesta Novi Sad, - Srbsko narodno gledališče Novi Sad, - Glasbena mladina Novi Sad, - Židovska občina Novi Sad, - Baletna šola Novi Sad, - Muzej Vojvodine Novi Sad, - Pokrajinski muzej za varnost narave Novi Sad, - Biblioteka Matice srbske Novi Sad, - Slovenski poslovni klub Beograd, - Urad za lokalno upravo in nacionalne manjšine Republike Srbije, - Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto Republika Slovenija, - Društvo Slovencev Sava Beograd, - Društvo Slovencev Triglav Subotica, - Društvo Slovencev Planika Zrenjanin, - Slovenska kulturna skupnost France Prešeren Niš, - Društvo Slovencev Kula Vršac, - Društvo Slovencev Emona Ruma, - Združenje Slovencev Južnega Banata Logarska dolina Pančevo. Posamezniki - Janez Rogelj, sekretar Slovenske izseljenske matice leta 1997, - Rut Zlobec, napotena učiteljica dopolnilnega pou- ka slovenskega jezika v DS Kredarica, - Barbara Goršič, napotena učiteljica dopolnilnega pouka v DS Kredarica, - mag. Borut Pavlič umetniški vodja MoPS DS Kre- darica, - Dunja Huzjan, dirigentka MePZ DS Kredarica, - Milan Bireš, um. vodja Ansambla DS Kredarica, - Maja Grgić, režiserka filmov Prvih dvajset let, Slo- venija v srcu in Fantje o DS Kredarica in njegovih sekcijah. Mediji - RTV Slovenija, redakcija radijske oddaje Sloven- cem po svetu, - RTV Vojvodina, - TV KANAL 9 Novi Sad, - Novosadska televizija, - TV Panonija Novi Sad. V Beogradu je 26. 9. 2017 potekal letni posvet Ura- da Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije z društvi Slovencev v Re- publiki Srbiji. Vladimir Gasparič, veleposlanik Repu- blike Slovenije v Republiki Srbiji je pozdravil priso- tne, potem so nadaljevali posvet Marjan Cukrov, višji svetovalec pri USZS in Marko Koprivc, sekretar na Uradu za razvoj izobraževanja na MIZŠ ter predstav- niki slovenskih društev v Srbiji. Tema pogovora je bil pregled delovanja društev za leto 2017. Društvo so predstavljali predsednik Ivan Zavrtanik, Đorđe Veselinov in Elza Ajduković, ki so pripravili vsebinsko poročilo o realiziranih projektih v letu 2017 in napovedali dogodke do konca leta. Novosti v delu USZS je opisal predstavnik Urada, Marjan Cukrov in razkril ključne datume prihajajo- čega Javnega razpisa. O izvajanju dopolnilnega pouka je govoril predstavnik MIZŠ, Marko Koprivc, prisotni učitelji slovenščine v Srbiji pa so opisali svoje izkušnje pri delu. V diskusiji so razpravljali o vlogi in obstoju kultur- nih društev, o vrednotenju pri razporejanju sredstev razpisa, pomenu dopolnilnega pouka slovenščine, položaju študentov iz slovenskih društev iz Srbije, ki nadaljujejo izobraževanje v Sloveniji in težavah pri pridobitvi štipendije, točkovanju, zdravstvenem za- varovanju, itd. Po zaključenem uradnem delu je sledilo sproščeno druženje. Kot vselej, je imel tudi letošnji posvet veliko težo za slovensko manjšinsko skupnost v Republiki Srbiji, posebej tudi za njeno povezovanje z Republiko Slovenijo. Besedilo: Elza Ajduković 5 ORGANIZIRALI SMO JUBILEJ Od 16. do 18. novembra 2017 je Društvo Sloven- cev Kredarica v Novem Sadu priredilo V . Dneve slo- venske kulture. Dogajanje je bilo v duhu 20. obletnice ustanovitve društva. 1. D A N OTVORITEV Prireditev se je začela v četrtek, 16. novembra s slavnostno otvoritvijo razstave pod naslovom Prvih dvajset let, kjer so bile razstavljene slike, spominki, zahvale, priznanja, darila posameznikov ali skupin, publikacije, fotografije in avdio ter video material, ki ga je društvo zbralo ali ustvarilo med dvajsetletnim delovanjem. Predsednik društva Ivan Zavrtanik se je v pozdravnem govoru zahvalil vsem, ki so se zbrali ali podprli manifestacijo, govor pa je zaključil rekoč, da je ob 20. obletnici razstavljen velik del materialne dediščine, medtem ko je nematerialna dediščina, ki jo hranijo člani društva, v svojih spominih na vse, kar so ustvarili skupaj, nemerljiva. Rajko Marić, častni konzul Republike Slovenije v Vojvodini, je govoril o pomenu društva v multikulturalnem Novem Sadu in ugledu, ki ga uživa zaradi dolgoletne promocije slovenske kulture. Aleksandar Petrović, namestnik župana Novega Sada je pohvalil društvo in njegovo dolgoletno delo ter dodal, da je zahvaljujoč tudi Kre- darici, sodelovanje Slovenije in Srbije na vseh nivojih, od lokalnega do meddržavnega zelo dobro ne samo v kulturi, temveč tudi v politiki in gospodarstvu. Višji svetovalec Urada za Slovence po svetu, Marjan Cu- krov je govoril o nastanku društva v političnih raz- merah, ki so zahtevale izreden pogum, ko so Slovenci iz Novega Sada prvi in edini stopili naprej in javno rekli, da so Slovenci in da si želijo ohraniti svojo iden- titeto. Dejal je, da je Kredarica med najboljšimi, če ne celo najboljše slovensko društvo na svetu, dobro or- ganizirano, z veliko idej in mlado ekipo, ki zagotavlja kontinuiteto. Dodal je še, da se je minister za Slovence po svetu Gorazd Žmavc v imenu Republike Sloveni- je ob večih priložnostih uradno zahvalil predsedniku Vlade APV Igorju Miroviću kot tudi županu mesta Novi Sad Milošu Vučeviću za položaj in podporo, ki so ju Slovenci deležni v Novem Sadu, Vojvodini in Srbiji. Potem je bila razstava uradno otvorjena. V pri- jetnem vzdušju so si prisotni ogledovali razstavljene predmete, na video panoju so se vrteli filmi o društvu, v ozadju se je slišala slovenska glasba, z zanimanjem so listali albume s fotografijami, ljudje so lahko preb- rali od koga vse je društvo prejelo zahvale in prizna- nja, nekateri so občudovali spominke o slovenskih znamenitostih-panjske končnice, kozolce, idrijsko čipko, lutke oblečene v gorenjsko in belokranjsko na- rodno nošo, ure, pokale, plakete, čestitke ob prazni- kih, pozdrave s potovanj, zbirko biltenov Kredarica, publikacije. Razstava je pri nekaterih obudila spomin na dogodke, ki so jim bili priča, pri drugih pa navdu- šenje ali vzpodbudo za naprej. V . DNEVI SLOVENSKE KULTURE 6 ORGANIZIRALI SMO 2. D A N XIV . VEČER SLOVENSKE POEZIJE V Kulturnem centru Novi Sad je bil Večer sloven- ske poezije na katerem so učenci dopolnilnega pou- ka slovenskega jezika, kulture in tradicije iz SD Ivan Cankar Sarajevo, ZDO Jožef Špringer Kakanj in ZD Zenica iz DS Kredarica Novi Sad pod mentorstvom učiteljic Mateje Kregar in Rut Zlobec zaznamovali 500. obletnico reformacije. Predsednik Ivan Zavrta- nik je v uvodu pozdravil prisotne in vročil predstav- niku Kulturnega centra Mirsadu Avdiću zahvalo ob 20-letnici društva za dolgoletno sodelovanje in pod- poro, ki je v nekaj besedah opisal zgodovino nastan- ka in delovanje Kulturnega centra v Novem Sadu in čestital Kredarici za jubilej. Program sta povezovali Nina Stanimirov Veriš in Isidora Veriš. V vsebinsko strnjenem programu so vsi, od malčkov do najstni- kov in starejših učencev pokazali velik napredek pri znanju slovenščine, bilo je pesmi, recitacij in kratkih iger, na koncu pa še narodna in zabavna glasba mla- dih nadobudnežev članov Jazz ansambla iz ZSO Jožef Špringer iz Kaknja, ki so navdušili publiko. Glasbena umetnika iz Novega Sada, Sead Lorbek na klavirju in Agota Vitkai, solo petje sta izvedla skladbo Velike besede Josipa Lorbeka Pepija. Bilo je čudovito, dvo- rana polna publike, otroci, starši, tete, strici, dedki in babice, najstniki in študenti. Društvo so ljudje in pri- hodnost društva je v njihovih rokah. To je bilo treba videti in doživeti. 3. D A N ODPRTA VRATA Dopoldne je bilo srečanje učencev DPS na delav- nici Odprta vrata slovenskega jezika, kjer so učenci naredili plakate na temo Reformacija. Učiteljice so skozi slikovit prikaz preteklosti učence seznanile s pomenom reformacije za slovenski jezik in pisme- nost. Razen učiteljic Mateje Kregar in Rut Zlobec sta sodelovali še Nina Stanimirov Veriš, učiteljica razre- dnega pouka in pisateljica Marija Lovrić, članici Kre- darice. ORGANIZIRALI SMO 7 ORGANIZIRALI SMO ORGANIZIRALI SMO 3. D A N XIV . VEČER SLOVENSKIH PESMI V uvodu je predsednik Ivan Zavrtanik pozdravil prisotne in vročil zahvalo ob 20. letnici društva pred- stavnici Muzeju Vojvodine Vladimiri Stanisavljević in ravnateljici Baletne šole ter članici Upravnega od- bora DS Kredarica Sanji Vučurević, ki sta se ozrli na dolgoletno sodelovanje z društvom in pripravljeno- stjo, da se tako nadaljuje tudi v prihodnje. Potem je sledil celovečerni koncert na katerem so se predstavili posebni gostje iz Slovenije MePZ Comi- num iz Komna in MePZ Ivana Cankarja iz Vrhnike ter zbori slovenskih društev v Srbiji, in sicer MePZ DS Planika Zrenjanin, MePZ DS Triglav Subotica, Pojoča družba DS Sava Beograd ter MoPS in MePZ DS Kredarica kot gostitelja koncerta. Sodelovalo je 160 izvajalcev, ki so zaključili večer s skupnim nasto- pom na odru s tradicionalno Avsenikovo Slovenija od kod lepote tvoje. Pesem je odmevala v čudoviti dvorani novosadske sinagoge, ki je bila prepolna pu- blike. Aplavzi so nagradili pevce. Program je povezo- vala Nina Stanimirov Veriš. GOSTOV ANJE UČENCEV IZ BIH Predstavniki Upravnega odbora ter starši in učenci DS Kredarica so v petek 17. novembra sprejeli učen- ce dopolnilnega pouka iz BiH, ki so pod vodstvom predsednic slovenskih društev Verice Džindo iz Sara- jeva, Iris Praščakov iz Zenice in Davorke Drijenčić iz Kaknja gostovali v Novem Sadu. Potem so vsi skupaj sodelovali na Večeru slovenske poezije in v soboto na Odprtih vratih slovenskega jezika. DS Kredarica je organiziralo namestitev pri gostiteljih učencih in starših oz. članih društva ter aktivnosti kot so ogled Muzeja Vojvodine in Naravoslovnega muzeja, Petro- varadinske trdnjave in obisk njenih podzemnih hod- nikov. Potem so si še ogledali mestne znamenitosti, da bi se zvečer vsi skupaj zbrali na koncertu. V nedeljo so jih starši in učenci gostitelji ter pred- stavniki društva pospremili na pot proti domu. Skle- nila so se nova prijateljstva med učenci, spletle so se nove vezi, delali so se novi načrti za naprej. Na vseh prireditvah V . Dnevi slovenske kulture je bilo čez 200 sodelujočih v programu, ki je bil v celoti v slovenskem jeziku in zelo razgiban. Na tridnevnem dogajanju je bilo čez 700 obiskovalcev, dvorane so bile polne, me- dijsko pa so ga podprle lokalne televizijske hiše, ki so napovedale in ves čas spremljale dogajanje. Izjave za medije so dali predstavniki društva in inštitucij, ki so podprle projekt, in sicer Urad Vlade Republike Slo- venije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mestna uprava za kulturo Novi Sad in drugi. 8 ORGANIZIRALI SMO Mešani pevski zbor DS Kredarica se je v nada- ljevanju po božični maši predstavil na tradicionalni prireditvi Winterfest 2017 na mestnem trgu Novega Sada in v prazničnem novoletnem vzdušju pod vod- stvom Dunje Huzjan in klavirsko spremljavo Jožefa Ritterja zapel slovenske božične in novoletne pesmi pred številno publiko. UDELEŽILI SMO SE KONCERT NA TRGU MIKLAVŽEV ANJE BOŽIČNA MAŠA V petek 15. decembra 2017 je Društvo Slovencev Kredarica organiziralo Miklavževanje za najmlajše člane, učence dopolnilnega pouka slovenskega jezika, kulture in tradicije. Skupaj z učiteljico Rut Zlobec so pripravili kultur- ni program, v katerem so recitirali in pripovedovali zgodbice o prihodu zime, o levčku in dedku Mrazu. Ob spremljavi člana društva, Borisa V eriša na kita- ri so skupaj s starši in publiko zapeli pesmice, Miklavž pa jim je za nagrado prinesel novoletna darila. Na predstavi se je zbralo veliko otrok in staršev, ki so v prazničnem vzdušju spremljali program, še po- sebej pa so bili navdušeni nad Kamišibaj predstavico o mucku, ki jo je pripravila učenka dopolnilnega po- uka Dora Mitrović. Besedilo in foto: Olivera Veselinov V sredo 27. decembra 2017 je bila v cerkvi Ime Marijino v Novem Sadu božična maša v slovenskem jeziku v organizaciji DS Kredarica. Mašo je po tradi- ciji daroval msgr. Stanislav Hočevar, nadškof in me- tropolit beograjski. V božji službi sta prvič sodelovala Andrej Sokol, bogoslov in Hrvoje Špehar, diakon kot spremljava iz beograjske nadškofije. Na maši je pel MePZ DS Kredarica pod vodstvom dirigentke Dunje Huzjan. Po maši so se člani društva družili v prostorih društva in se pogovarjali z visokim slovenskim cerkvenim dostojanstvenikom o prazni- ku in običajih ob božiču. Msgr. Stanislav Hočevar je ob tej priložnosti v intervjuju na Novosadski televiziji spregovoril o božiču in njegovem pomenu. Besedilo in foto: Sonja Golubović 9 ORGANIZIRALI SMO UDELEŽILI SMO SE Letošnji 62. Mednarodni sejem knjig v Beogradu je bil od 22. do 29. oktobra 2017. Pokrajinski sekre- tariat za izobraževanje, predpise, upravo in nacional- ne manjšine – nacionalne skupnosti in Pokrajinski sekretariat za kulturo, javno obveščanje in odnose z verskimi skupnostmi Izvršnega sveta APV sta or- ganizirala stojnico Vojvodina – več od knjige. Na tej stojnici smo tudi mi razstavili izdelke založništva v slovenskem jeziku: Biltene Kredarica, katerih izhaja- nje finančno podpirata Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in Pokrajinski sekretariat APV za kulturo. Poleg biltenov je bila na stojnici razstavljena tudi sli- kanica za otroke Zvita kura, avtorice Marije Lovrić. Izdaje so izzvale veliko zanimanja in so na koncu raz- deljene. Nemčija je bila kot država častni gost, njena pred- stavnica pa nobelovka Herta Müller. Geslo sejma je bilo Četiri zemlje – jedan jezik (štiri države – en je- zik), Nemčija, Švica, Lichtenstein in Avstrija. Na svoji stojnici je Nemčija predstavila bogato književno in izdajateljsko produkcijo, poleg posebnih sejemskih programov je predstavila avtorje, prevajalce, založni- ke, distributerje, kot vse tiste ki so na različne nači- ne v zvezi s knjigo in kulturo v nemškem jeziku. Po- membne predstavitve knjig so bile v dvorani Vasko Popa in Borislav Pekić. Skupaj se je predstavilo 519 razstavljevacev, od teh 403 domačih in 116 iz tujine. Obiskalo ga je 187.457 ljudi. Besedilo: Marija Lovrić DS KREDARICA NA 62. MEDNARODNEM SEJMU KNJIG V BEOGRADU V vasi Gudurica je 30. septembra 2017 že osmič potekala prireditev Naša slovenska potica v organiza- ciji Društva Slovencev Kula. Sodelovalo je pet sloven- skih društev (Planika Zrenjanin, Kredarica Novi Sad, Logarska dolina Pančevo, Drago Čeh Bor in Brata Jenko Leskovac) ter veleposlaništvo Republike Slove- nije v Beogradu. Strokovna žirija, v kateri sta bila pro- fesorja Jano Sič in Milojka Josimov s Kmetijske šole v Vršcu, je pokusila 17 potic. Največ točk je dobila potica, ki jo je naredila Jas- mina Veselinov iz Društva Slovencev Kredarica iz Novega Sada. Na drugo mesto se je uvrstilo Velepo- slaništvo, na tretje pa Biserka Sokolović iz Leskovca. Spremljevalni program so priredili otroci DPS v Gud- urici pod mentorstvom učiteljice Rut Zlobec, potem pa je nastopila Radmila Trifunović iz slovenskega društva iz Bora. Besedilo in foto: Đorđe Veselinov NAŠA SLOVENSKA POTICA 10 UDELEŽILI SMO SE UDELEŽILI SMO SE Kljub omejenim sredstvom je Združenje občanov slovenskega porekla iz Tuzle uspelo organizirati od 14-20. 8. 2017 že četrto Likovno kolonijo Slovenci v Tuzli 2017. Zanimanje za kolonijo je bilo veliko, saj se je prijavilo več slikarjev kot ponavadi. Bilo nas je iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Kanade in BiH. Zamisel mentorice Borke Jokić, sicer prosvetne delavke je bila, da se nam dva dni pred zaključkom pridruži šest ta- lentiranih otrok, po trije iz dveh tamkajšnjih šol, kjer ona poučuje likovno vzgojo. Ideja se je dobro obnesla, otroci pa so bili počaščeni z udeležbo in naredili zares zanimive slike, nam pa je godilo druženje z mladimi. Na programu je bil tudi ogled Gradačca in Srebrenika, ki smo ga izkoristili za druženje in spoznavanje oko- lice. Zahvaljujoč gostoljubju dragih gostiteljev, je bilo slikanje kljub veliki vročini prijetno. Narejeno je veli- ko dobrih slik. Vsak udeleženec je moral narediti dve sliki, eno z motivom Tuzle, drugo pa po lastni izbiri. Bili smo nameščeni v hotelu Tuzla, z mojega okna je bil razgled na novi hotel, ves v steklu, v katerem se je zrcalila okolica. Na nasprotni strani je bil razgled na veliko zasebnih hišic na pobočju griča. To me je navdihnilo, da naslikam staro in novo Tuzlo, življe- nje v višino in širino. Razstava, ki je bila kot krona našega slikanja, je bila zelo zanimiva. Dragica Tešić, predsednica združenja je bila zelo zadovoljna z naši- mi slikami, zlasti pa je bila srečna, da je župan Tuzle, Jasmin Imamović otvoril razstavo. Za darilo smo do- bili knjigo Amalija, biografijo Amalije Lebeničnik s posvetilom. Knjigo sem takoj prebrala in jo podarjam naši knjižnici. Pisana je dvojezično, lik Amalije pa si je zaslužil, da ga spozna čim več ljudi. Delo, druže- nje in razstava so se odvijali v Hiši plamena miru, ob spremljavi medijev. Z lepimi spomini s slovenskega druženja tudi izven Slovenije, smo se poslovili z željo vseh, da se tako lepa tradicija še nadaljuje. Besedilo in foto: Marijana Gregl Bikar SODELOV ANJE NA LIKOVNI KOLONIJI V TUZLI 2017 11 UDELEŽILI SMO SE UDELEŽILI SMO SE Moška pevska skupina Društva Slovencev Kredarica iz Novega Sada je bila od 20. do 22. oktobra 2017 na gostovanju v Komnu v Sloveniji in v Pulju na Hrvaškem, kjer sta bila prirejena celovečerna koncerta. Prvi kon- cert je bil 20. oktobra v Komnu v OŠ Antona Šibelja – Stjenka, kjer nas je ugostilo Kulturno društvo Cominum in člani nji- hovega mešanega pevskega zbo- ra. Drugi koncert je bil 21. okto- bra v Pulju v cerkvi sv. Franja u okviru manifestacije Dnevi slo- venske kulture, ki je potekala v šestih slovenskih društvih v Istri hkrati. Naš gostitelj je bilo Slo- vensko kulturno društvo Istra iz Pulja. Na tem koncertu je poleg naše skupine sodelovala tudi Ženska vokalna sku- pina Mezzo iz Novega mesta. Koncerta sta bila zelo uspešna, a pohvala publike fantastična (intonacija, muzikalnost, fraze in izgovor slovenskega jezika), če- mur v prid je bil tudi aplavz in nekajkratno klicanje na “bis-še” po vsakem od obeh nastopov. Po koncertih je bilo druženje in pogovor o sodelo- vanju v prihodnje. Zahvala gre Vesni Vukšinić Zma- ić, predstavnici puljskega društva in njihovim članom ter Ingrid T avčar, predstavnici komenskega društva in njihovega zbora, ki sta organizirali realizacijo nastopa in priredili prisrčen sprejem. Zahvaljujemo se Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in vodji projekta Đorđetu Veselinovu iz Kredarice, ki sta nam omogočila realizacijo srečanja z našimi rojaki v Sloveniji in na Hrvaškem. Besedilo: m a g . B o r u t P a v l i č , u m. v od j a Foto: Đorđe Veselinov MOPS DS KREDARICA NA DNEVIH SLOVENSKE KULTURE V PULJU 12 Med starejšimi člani DS Kredarica, še malo pa s polnoletnim članstvom, je Dušan Vujošević, zelo ak- tiven član in član Delegatske skupščine društva. Znan nam je kot filatelist po svojem razstavljanju poštnih znamk na razstavah Slovenija od kod lepote tvoje v okviru društva, kjer je tesno sodeloval z Albertom Kužnerjem, soustanoviteljem in prvim sekretarjem DS Kredarica. Razstavljanje na razstavah ga veseli, letos je prvič sodeloval na mednarodni razstavi v Te- mišvari, kjer je dobil diplomo in medaljo. Čestitamo! Ob tej priložnosti vam ga predstavljam. Ali bi mi, prosim, povedali kaj o sebi? Rojen sem v Beogradu, 23. januarja 1953. Mati Marija in oče Nikola sta takrat študirala tam. V Novi Sad smo se priselili 1957, ker sta moja starša bila vključena v izgradnjo novega vodovoda v Novem Sadu. Do upokojitve sta ostala zvesta službovanju pri Vodovodu. Mati je bila po poklicu tehnolog, oče pa je bil gradbeni inženir hidro smeri. Oče je znan tudi kot projektant Reni vodnjaka, ki še danes tvori temelj vodooskrbe Mesta. Osnovno šolo in gimnazijo sem končal v Novem Sadu. Tudi študiral sem v Novem Sadu in sicer termoenergetiko s strojništvom na Fa- kulteti tehničnih znanosti. Diplomiral sem leta 1979 s temo Izkoriščanje solarne energije. Kaj vas navedlo da ste se odločili za poklic stroj- ništva? Moji starši so, kot sem dejal, tehnične stroke. Zaradi tega sem se tudi jaz odločil za tehniko, toda konkretna opredelitev je bila strojništvo. Želel sem se izkazati na področju, ki ni odvisno od opredelitve staršev. In sedaj pred upokojitvijo, lahko rečem da nisem zgrešil. Strojništvo mi je omogočilo zaposlitev, egsistenco in veliko lepega in včasih tudi razburljive- ga. Seveda tudi potovanj. Kako poteka vaše delo? Zaposlil sem se maja 1980 v projektivni hiši Voj- vodina invest, naknadno je Vojvodina invest preime- novana v Pro Ing. Delal sem kot projektant termoe- nergetičnih inštalacij, kot tudi inštalacij vodovoda in kanalizacije. Aktivno sem bil vključen tudi v projek- tiranje hidrostrojniške opreme vodnjakov na Petro- varadinski adi. V Pro Ingu sem delal do maja 1985, nato sem se zaposlil v JKP Vodovod in kanalizacija Novi Sad, po dokončanih projektih za vodnjake. Ena od prvih nalog v Vodovodu mi je bila opravljanje nadzora nad montažo projektirane opreme, kar je za mladega inženirja še posebno zadovoljstvo da lahko spremlja realizacijo svojih projektov. V JKP Vodovod in kanalizacija sem bil od takrat na različnih delovnih mestih, dobro sem spoznal delovne procese v vodo- vodu in kanalizaciji. Sedaj sem na delovnem mestu vodja vzdrževanja strojne opreme objektov vodo- voda. V Vojvodinainvestu sem spoznal tudi Alberta Kužnerja, ki je delal kot projektant gradbene stroke in statik. Pogosto sva se znašla v istih teamih za projekti- ranje. Od tedaj datira tudi najino prijateljstvo, ki se je kasneje tudi razširilo tudi na področje filatelije in na delovanje v Društvu filatelistov Novi Sad in Društvu Slovencev Kredarica. Vaša družina ? Poročen sem z ženo Dušanko, v zakonu sva od 1984. Žena dela kot novinarka v novosadskem dnev- nem listu Dnevnik. Starši na žalost niso več živi. Vaše vezi s slovenstvom? Mati Marija Gruden je Slovenka, rojena je leta 1927 v Ljubljani. Babica se je imenovala Marija, a dedek Ivan Gruden. Dekliški priimek moje babice je bil T ur- nšek. Na žalost je dedek Ivan zgodaj umrl leta 1931 od tuberkoloze v Bolu na Braču. Potem se je babica ponovno poročila za Josipa Boleta, ki je ravno tako bil dober človek do moje mame, kot pravi oče meni pa kot pravi dedek. V tem zakonu je mama dobila bra- ta Josipa-Jožeka. Dedek Josip je bil državni uradnik službeno premeščen v Tuzlo, a vojna jih je zatekla v Nišu. Po vojni se selijo v Beograd. Moja starša sta se spoznala na Prvomajski paradi leta 1949. Babica je imela tri brate in sicer prvi Franko Turnšek- Franček je odšel v Francijo in delal v pomorstvu, Tone in Vik- tor Turnšek pa sta živela in delala v Ljubljani, v Rečici ob Savinji in Zagrebu. Naša žlahta v Sloveniji je bila velika, ono česar se spomnim je veliko družinsko sre- čanje v hotelu Merx v Celju leta 1971. Organiziral ga PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE DUŠAN VUJOŠEVIĆ, dipl. ing. strojništva 13 je Franko Turnšek, bilo je več kot 100 prisotnih. Za Turnškove v Beogradu in Novem Sadu je Franko Tur- nšek spet organiziral srečanje v polovici osemdesetih let v hotelu Metropol v Beogradu. Na žalost nihče od Turnškovih, ki so živeli v Beogradu in Novem Sadu (babica, dedek, brat, oz.moj stric Josip in žena Divna, moji starši) ni več živ. Edina vez s sorodniki v Slove- niji sem ostal jaz. Seveda smo v stikih še naprej, v Slo- veniji najbolj z maminim brati – strici in z njihovim potomstvom v Celju, Laškem in Zagrebu. A ono kar pa ostaja v trajnem spominu so počitnice preživete v Rečici ob Savinji in Mozirju, kopanje v Savinji, izleti v Logarsko dolino, odhajanje na Mozirsko kočo, Bled in Bohinj in dr. Glede na okoliščine me je tudi pogos- to moja služba vodila v Slovenijo, v IMP in Litostroj v Ljubljani prav tako tudi hobi na srečanja filatelistov v Ljubljani. Na zadnje sem bil v Ljubljani junija letos. Posebno me je navdušila slovensko-srbska knjigarna. Seveda pa tudi vzpon z vlakcem na Stari grad. Poslali ste nam fotografijo poštne znamke s podo- bo Davorina Jenka, ki jo je izdala Pošta Srbije. Kaj nam lahko rečete o tem? Poštna znamka posvečena Davorinu Jenku je prav- zaprav skupna izdaja poštnih uprav Slovenije in Srbi- je. Znamka je puščena v poštni promet 9. 11. 2015 po njeni promociji, ki je bila v Poštnem muzeju v Beo- gradu. Avtorica poštne znamke za obe izdaji je bila akademska slikarka mr. Marina Kalezić iz Beograda. Davorin Jenko je bil znan slovenski a lahko re- čemo tudi srbski skladatelj in dirigent. Rojen je v Dvorju 9. novembra 1835, umrl pa je v Ljubljani 25. novembra 1914. V obdobju od 1859 do 1862 je bil zborovodja Slovenskega pevskega društva na Du- naju in v tem času ustva- ril popularne slovenske zborovske skladbe, med njimi tudi Naprej zastave slave, ki je kasneje postala himna Slovenije, sedaj pa je himna Vojske Republi- ke Slovenije. V Srbijo pri- haja v 60. letih 19. stoletja in nadaljuje svoje delo kot zborovodja Srbskega cerkvenega pevskega društva v Pančevu, potem pa od Kornelija Stankovića prevze- ma taktirko na čelu Beograjskega pevskega društva. Zagotovo je najbolj znan detajl o njegovem delovanju v Srbiji, da je avtor glasbe za komad Markova sablja, v katerem je prvič izvedena tudi pesem Bože pravde, današnja srbska himna. Markova sablja je prvič izve- dena 1872 ob ustoličenju Milana Obrenovića. Ali nam lahko poveste kakšno zanimivost? Kot zanimivost lahko navedem, da sva poleg po- slovnega sodelovanja Albert Kužner in jaz sodelovala tudi pri delovanju Društva filatelistov Novi Sad v ka- terem je Albert bil dolgoletni sekretar. V okviru ak- tivnosti Društva filatelistov Novi Sad sva sodelovala tudi pri organiziranju razstav, prav tako pa tudi pri organiziranju srečanj filatelistov. Eden od Alberto- vih filatelističnih simbolov so bili mostovi. Ni čudno, saj je znano, da je bil po poklicu gradbenik, statik. Z velikim zadovoljstvom sem mu posredoval ves ma- terial o mostovih, ki bi prihajal k meni. Moja osnov- na filatelistična preokupacija pa je zbiranje poštnih znamk, poštnih žigov in kuvert na temo tenisa. Se- veda se ukvarjam tudi z zbiranjem znamk Srbije pa tudi Slovenije. Na razstavah Društva Slovencev Kre- darica sem razstavil eksponat ob 85. Obletnici Prve slovenske znamke. V sodelovanju s Pošto Slovenije sem izdelal tudi svojo personalno poštno znamko, seveda so na fotografiji tudi teniški tereni. S filatelijo se ukvarjam od malih nog, od prve- ga razreda osnovne šole. Najprej ob pomoči in nadzoru staršev, vendar so kmalu ta hobi prepustili samo meni. Razen znamk s prikazom tenisa me veselijo tudi pisma, ki so potovala iz celega sveta na moj naslov. Seveda imam veliko pisem tudi iz Sloveni- je. Slovenska pošta izdaja zares lepe poštne znamke. Veseli me tudi raz- stavljanje na razstavah. Letos sem del svoje zbirke razstavil v Apatinu, Bačkem Petrovcu in Temišvari. Razstavljanje v Temišvari je bila moja prva mednaro- dna razstava. Na njej sem dobil diplomo in medaljo. Društvo Slovencev Kredarica in Vi? V Društvo Slovencev Kredarice sva se skupaj z ženo včlanila 13. oktobra 2000, tako da sva sedaj ena izmed starejših članov. Od Alberta Kužnerja sva iz- PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE 14 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA-MLAJŠI UČENCI PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE vedela za obstoj in delovanje Društva Slovencev Kredarica in z navdušenjem sprejela vabilo k včlanitvi. Starši so bili prav tako zadovoljni, saj je včlanitev v Dru- štvo poseben vid ohranjanja dru- žinske tradicije in družinskih vezi in ohranjanja stikov z Matico, Slovenijo. Ob večih priložnostih sem skupaj z Albertom Kužner- jem sodeloval na razstavah, ki jih je organiziralo Društvo Slovencev Kredarica. Ravno tako z ženo obiskujeva kulturno umetniške manife- stacije, ki jih organizira Društvo, bila sva na prosla- vi 20. obletnice Društva in na prelepem koncertu v Sinagogi. Društvo je seveda tudi vedno tu, če bi se obrnila nanj za nasvet ali pomoč. Kaj bi sporočili članom društva? Članom bi sporočil da aktivno sodelujejo pri aktivnostih. To je poseben kapital, saj se na ta način skozi aktivnosti Društva neguje slovenska kultura, jezik kot tudi vezi s Slovenijo. Obveznost članov Društva pa je tudi promoviranje njegovega delovanja. Pogovor vodila: Marija Lovrić Foto: Dušan Vujošević NAŠI ČLANI POROČAJO Od 8. – 10. decembra 2017 sem se skupaj s tremi študentkami Sanjo Kovačević, Aleksandro Mijatović in Teodoro Ivanović iz Novega Sada udeležil srečanja mladih, ki ga je organiziral Klub študentov Lendava v okviru projekta »Mednarodno mladinsko povezova- nje« v prostorih Mladinskega kulturnega inkubatorja Mansarda v Lendavi. Kot smo izvedeli na predavanju, se je ideja za izvedbo porodila pri sodelovanju na pro- jektu Eu3doms, ki ga je izvajala tudi Občina Lendava. Osrednja tematika projekta »Eu3doms« je bila pro- mocija štirih temeljnih svoboščin Evropske unije. Na- men mladinskega srečanja je bil predvsem izmenjava mnenj in idej mladih, ki lahko pomagajo pri razvoju in vključenosti mladih v različnih krajih. Glavni cilj je bil povezati ideje in stališča vseh udeležencev ter tako pridobiti konkretna izhodišča in smernice, ki bi pod- krepile kandidaturo Lendave za Evropsko prestolnico kulture leta 2025. Na srečanje so povabili mlade iz Novega Sada (Sr- bija) in Héviza (Madžarska), slednji se žal zaradi sla- bega vremena srečanja niso udeležili. Mladi iz Novega Sada smo se organizatorjem zdeli še posebej primer- ni, saj je bil Novi Sad izbran za Evropsko prestolnico kulture za leto 2021 in tudi za Evropsko prestolnico mladih v letu 2019. Z nami so želeli poiskati konkret- ne rešitve in predloge za izboljšanje položaja mladih in same vključenosti le-teh tudi v njihovem kraju. Po prihodu smo si z organizatorji ogledali Božični ba- zar ter kulinarično ulico. Nato smo se odpravili na večerjo, kjer so nam predstavili urnik za naslednji dan. Sobota je bila zelo delovna, začeli smo zgodaj zjutraj. V MKI Mansarda smo imeli majhen zajtrk ter nadaljevali z vsebinskim delom. Sledila je predstavi- tev Lendave in projekta EPK, nato predstavitev delo- vanja in projektov KŠL, potem pa smo se na kratko predstavili. Po kratkem premoru smo si ogledali mes- to Lendava ter njene znamenitosti. Obiskali smo tudi stolp Vinarium ter se po majhni pogostitvi vrnili v Mansardo, kjer smo imeli različne delavnice ter deba- te na vnaprej določena vprašanja, ki so se navezovala na mladinsko problematiko, kandidaturo Lendave za EPK in razvoj kraja. Po izčrpnih delavnicah je sledila še slavnostna večerja in večerno druženje. Zadnji dan smo obiskali Hišo vina Cuk, kjer so nas zelo prija- zno dočakali in pogostili. Ponosen sem da sem lahko sodeloval pri projektu in delavnicah in upam da bo tovrstnih srečanj v prihodnosti še več. Besedilo: Luka Maletin, študent 3. letnika na Ekonomski fakulteti v Ljubljani MEDNARODNO MLADINSKO POVEZOV ANJE 15 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA-MLAJŠI UČENCI PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE NAŠI ČLANI POROČAJO Poleti 16. 07.-22. 07. 2017 šla sem v Gorenje pri Zrečah. Program za en teden je organiziralo Ministr- stvo za izobraževanje, šolstvo in šport v sodelovanju s Centrom za šolske in obšolske dejavnosti. Otroci so prišli iz Italije, R. Srpske, Češke, Irske in R. Srbije. Ot- roci, ki smo prišli na tabor, smo dobili vezalko s šte- vilko sobe. Namestili smo se v sobe, pripravili postelje in odšli v telovadnico. Tam smo imeli socialne igre in spoznavni večer. Po igrah smo imeli delavnice, na delavnicah smo izdelali kocko z imenom, priimkom in risbicami, narisali smo, kaj želimo postati, narisali smo tudi športno dejavnost, ki nam je najljubša. Vsi smo tudi dobili plastificirano kartico z našimi ime- ni, ki smo jo ves čas morali nositi. Šli smo na izlet do Lovrenških jezer. Narava in pot sta nam bili zelo všeč! Jezera so majhna, ampak bilo jih je veliko in so čudovita. Naslednji den smo se pripravili za bazen v Termah Zreče. Ko smo prišli v toplice, smo se preob- lekli in se začeli kopati. Razdelili so nas v skupine. Šli smo na tobogane, bilo je zelo zanimivo. Plavali smo in igrali odbojko. Imeli smo malico, to so bili krofi z marmelado. Bilo nam je zelo všeč in smo se imeli lepo. Potem smo vsi šli v trgovino in si kupili spomin- ke. Pri pouku smo dokončali oba plakata. Učenci so narisali zastave držav, od koder prihajajo in napisali razglednice, ki so jih vzeli domov. Nato smo vadili in se pripravljali na jutrišnji nastop, prav tako so učenci napisali za časopis kratke predstavitve o sebi. Po od- moru smo tekmovali v kvizu Poznaš Slovenijo. Neka- tera vprašanja so bila težja, druga lažja. V nadaljeva- nju smo se ukvarjali s Slovenijo in njenimi lepotami. Pouk je hitro minil. Po pouku smo se poslovili in se odpeljali vsak na svoj konec sveta. Dora Mitrović Društvo Slovencev Triglav iz Subotice je v sobo- to, 14. oktobra, organiziralo že 12. srečanje učencev dopolnilnega pouka slovenščine z vrstniki iz Slo- venije, ki poteka pod naslovom Mavrica. Letos so se učencem iz Niša, Gudurice, Vršca, Novega Sada, Rume in Subotice predstavili vrstniki iz OŠ Jurija Dalmatina ter amaterski igralci iz JSKD Krško. Pred- sednica Slovenskega protestantskega društva Alenka Černelič Krošelj je mladim prenesla vrednote, ki jih ohranja društvo. Najmlajši učenci iz Srbije so spomin na Trubarjev Abecednik počastili s pesmicami o čr- kah, najstniki s prirejenim rapom skupine Jararaja o Trubarju, pomen izobrazbe pa so predstavili s skeči in pesmicami o šoli. Gostje iz Krškega so udeležen- cem srečanja podarili domoljubne misli sošolcev, rap o protestantih in skeč o treh znamenitih možeh, ki so združeni v skulpturo v parku Jurija Dalmatina pri šoli. Amaterski igralci so uprizorili pogovor med Bo- horičem in njegovim učencem Jurijem ter pričarali meščansko vzdušje Krškega z dobrotnico Josipino Hočevar in družino Romih. S to prireditvijo so se Slovenci v Srbiji pridružili praznovanju 500-letnice reformacije. Gostje iz Krškega so se na poti v Suboti- co ustavili v Novem Sadu, kjer jih je sprejelo vodstvo Društva Slovencev Kredarica. Rut Zlobec POLETNA ŠOLA GORENJE PRI ZREČAH MAVRICA IN OBISK V KREDARICI 16 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA-MLAJŠI UČENCI DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA-MLAJŠI UČENCI DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA-NAJSTNIKI MALE SIVE CELICE V BANJA LUKI V Židovskem centru v Banjaluki je v soboto 21. oktobra potekal kviz za Slovence v Bosni in Herce- govini. Organiziralo ga je Društvo Slovencev Triglav Banja Luka, pripravila in vodila sta ga Darko Hederih in Pavle Ravnohrib. To je bil peti kviz, na prejšnjih so tekmovalci odgovarjali na vprašanja o živalih, športu, hrani in vodi. Tokrat so se pomerili v znanju o Slove- niji: o njenih mestih, gorah, jezerih, znamenitostih, običajih in hrani. Ekipe učencev dopolnilnega pouka slovenskega jezika so prišle iz Tuzle, Kaknja, Zeni- ce, Sarajeva, Teslića, Prijedora, Banjaluke in Slatine, pridružili so se jim tudi gostje iz Srbije – iz Niša in Novega Sada. Najboljše znanje so pokazale učenke Društva Slovencev Lipa Prijedor, drugi so bili člani Združenja meščanov slovenskega porekla iz Tuzle, tretji pa domačini – člani Društva Slovencev Triglav Banja Luka. Ekipo Kredarice so predstavljale Dora Mitrović, Andrea Hribljan in Elena Polanec. Publi- ka je uživala ob zanimivem tekmovanju in je ploska- la vsem, saj so pokazali veliko znanja o Sloveniji. Po tekmovanju je sledilo druženje in odhod proti domu. Besedilo in foto: Dora Mitrović Ohranjanje nacionalne, kulturne, jezikovne iden- titete je neprecenljivo za vsak narod. Če živiš v državi, v kateri si rojen, to ni tako težka naloga, saj živiš v okolju, v katerem govoriš in poslušaš materni jezik, v stiku si s tradicijo in kulturo. Če pa ti življenje nameni drugačno usodo in ga živiš daleč stran od svojih ko- renin, je to težja in odgovorna naloga. Za izseljence so njihova društva pomembni dejavniki za negova- nje in ohranjanje identitete. Društva se prizadevajo za ohranjanje stikov z maternim jezikom in kulturo, kulturno-umetniškim ustvarjanjem, izobraževanjem, medsebojnim spoznavanjem. V Srbiji, glede na popis prebivalstva iz leta 2002, živi 5104 Slovencev, kar je 0,07% prebivalstva. Nacionalni svet slovenske naro- dne manjšine združuje in usmerja delovanje 13 slo- venskih društev, katerih aktivnosti so usmerjene v kulturno in izobraževalno delovanje, preko katerega se ohranja slovenska identiteta, jezik in kultura. Izjemno vlogo za ohranjanje in razvijanje sloven- ščine pri Slovencih po svetu ima DPS. Pouk obiskuje- jo Slovenci in njihovi potomci. Izvajajo ga učitelji, ki so napoteni v tujino iz Slovenije. Naloga učiteljev ni le učence naučiti slovenski jezik temveč krepiti njiho- vo nacionalno identiteto in ohranjati stike s Slovenijo skozi povezovanje s slovenskimi šolami. V ta namen je 14. oktobra v Srbiji potekalo 12. srečanje učencev dopolnilnega pouka slovenščine z vrstniki iz Sloveni- je. Organizator srečanja, poimenovanega Mavrica, je DS Triglav iz Subotice. Učencem iz Niša, Gudurice, Vršca, Novega Sada, Rume in Subotice pod vodstvom učiteljice DPS Rut Zlobec, so se pridružili učenci 9. razreda OŠ Jurija Dalmatina iz Krškega pod mentor- stvom učiteljice slovenščine, Irene Hictaler Simončič. Dogodka so se udeležili tudi amaterski igralci KD Le- skovec pri Krškem ter predsednica Slovenskega pro- testantskega društva, gospa Alenka Černelič Krošelj. Najmlajši učenci iz Srbije so v spomin na Trubar- jev abecednik počastili s pesmicami o črkah, starejši so se predstavili z rapom o Trubarju, s skeči in pesmi- cami. Učenci iz Krškega so svoj nastop poimenovali Ura slovenščine. Predstavili so domoljubne misli so- šolcev, rap o protestantih in skeč o treh znamenitih možeh Krškega, ki so združeni v skulpturo v parku Ju- rija Dalmatina v Krškem. Igralci KD Leskovec pri Kr- škem so uprizorili pogovor med Bohoričem in njego- vim učencem Jurijem ter pričarali meščansko vzdušje Krškega z dobrotnico Josipino Hočevar in družino Romih. S to prireditvijo so se Slovenci v Srbiji pridru- žili praznovanju 500-letnice reformacije. Ta zgodba je že zapisana v zgodovino, vendar daje luč prihodnosti. Vsem prisotnim je pustila sled v srcu in misel, da ni pomembno, kje živimo, vendar kdo smo. In da smo na dobri poti, da ohranjamo prave vrednote. Svetlana Jović OŠ Jurija Dalmatina Krško VEZ MED KORENINAMI IN VEJAMI… 17 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA-MLAJŠI UČENCI DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA-MLAJŠI UČENCI DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA-NAJSTNIKI Že štirindvajseti Poletni tečaj slovenskega jezika na Slovenski obali HALO, TUKAJ SLOVENSKI ME- DITERAN!, je potekal v Kopru od 10. julija do 21. julija 2017, v organizaciji Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Poletni tečaji so na- menjeni vsem, ki bi se radi naučili slovenskega jezika ali svoje znanje slovenščine še izpopolnili, spoznali Slovenijo in njeno kulturo, hkrati pa preživeli dva pri- jetna poletna tedna na morju. Letos sem obiskovala pouk slovenščine na Poletni šoli v Kopru. To mi pa je bilo prvič da sem šla na slovensko morje in je name pustilo močan vtis. Morje je bilo toplo in čisto. Oba- la je bila urejena. Ljudje so bili prijazni. V Kopru ni bilo veliko turistov. To je tudi pristaniško in zelo lepo mesto in šesto največje mesto v Sloveniji. Mesto ima dva uradna jezika, poleg državnega je- zika slovenščine tudi italijanščino, ki je obvezen pred- met v koprskih osnovnih in srednjih šolah, saj Koper leži na dvojezičnem območju na meji z Italijo. Ob mestu je mednarodno tovorno pristanišče Luka Ko- per, edino tovrstno v Sloveniji. Kulturne ustanove, ki preraščajo krajevni pomen, so: bogata študijska knji- žnica, Pokrajinski muzej. Obsežen luški kompleks, novo poslovno središče in nove primestne stanovanj- ske četrti so močno spremenile podobo mesta. Poleg Kopra smo obiskali tudi druga obalna mesta kot npr. Izolo, Piran, Portorož in Trst. V Piranu in Portorožu je bilo veliko turistov. Na poletni šoli sem spoznala zelo veliko novih prijateljev iz različnih držav, ven- dar sem tudi srečala stare prijatelje, ki jih poznam iz poletne šole iz Ljubljane. Vrnila sem se domov polna prijetnih vtisov. Besedilo in foto: Ana Mitrović 24. POLETNA ŠOLA SLOVENSKEGA JEZIKA V KOPRU V soboto, 18. novembra, smo imeli učenci dop. pouka slovenščine z našo učiteljico dan odprtih vrat v okviru V. dnevov slovenske kulture, ki jih je orga- niziralo Društvo Slovencev Kredarica. Z nami so bili vrstniki iz slovenskih društev iz Sarajeva, Zenice in Kaknja, Bosna in Hercegovina, z učiteljico Matejo Kregar. Ob 500-letnici reformacije smo ob mentor- stvu učiteljic in članice DS Kredarica Nine Stanimi- rov Veriš izdelovali protestantske letake v tehniki ko- laža. Razdelili smo se v dve skupini. Na letake smo napisali Trubarjeve misli in misli učencev. V avli smo pripravili razstavo naših izdelkov. Z letaki bomo so- delovali na natečaju slovenskega Zavoda za šolstvo z naslovom Milenijci milenijcem. Na delavnici nas je obiskala pisateljica Marija Lovrić, članica DS Kreda- rica, ki je nekaj izvodov svoje slikanice Zvita kura po- darila naši gostji, učiteljici Mateji Kregar. Bilo je zelo zabavno, spoznali smo nove prijatelje. Besedilo: Elena Polanec Foto: Olivera Veselinov TRUBAR V NOVEM SADU 18 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA- ODRASLI UČENCI Od 24-26. junija so člani društva bili na kulturnem obisku v Sloveniji. Obisk Ptuja z bogato zgodovino od rimskih časov s prekrasnim jedrom in Ptujskim gra- dom se ne more pozabiti. Naslednje mesto je lep čist Maribor, potem Oplotnica, pogostitev, proslava in druženje z zborovskim in recitatorskim delom v zelo lepi baročni cerkvi sv. Barbara. Ljuba Slovenija, ljubi Slovenci! Ljubezen in dobrota na vse strani, to občuti duša in srce. Škoda je, ker takšni lepi časi zelo hitro minejo. dr. Aleksandar Cvejić Naše potovanje Slovencev iz Novega Sada se je začelo v Ptuju. Ko smo vstopili v Slovenijo, je obču- tek drugačen, ker sem v svoji deželi, ki ji pripadam. Obisk mesta se je začel na mostu reke Drave. Uživali smo v razgledu Ptujskega gradu na Grajskem griču, Orfejevega spomenika iz rimskega obdobja, ki je kul- turni spomenik državnega pomena. Potovanje smo nadaljevali v Maribor. Po nastanitvi smo večer izko- ristili za sprehod zraven reke Drave. Naslednji dan so nas zelo lepo sprejeli prijazni domačini Oplotnice. Pripravili so okusno kosilo za vse. Potem smo šli v cerkev na vrhu hriba. Cerkev je veličastna in smo tudi recitatorji in zbor Kredarice imeli z domačini nastop. Druženje je bilo nepozabno. Zadnji dan smo posvetili prostovoljnemu obisku mesta Maribor in nadaljevali potovanje proti Novemu Sadu. Spomin bo ostal ved- no v mojem srcu. Milica Cvejić UTRINKI Z GOSTOV ANJA MOJA DOMOVINA PO POTI PRIMOŽA TRUBARJA DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA- ODRASLI UČENCI Primož Trubar je bil človek preprostega rodu, ki se je prebil med največje mislece prebujajoče se Evro- pe. S svojim versko reformatorskim delom je Trubar postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku in slovenski kulturi. Leta 1550 je pripravil za tisk prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik. Primož Trubar je bil rojen na Raščici leta 1508 v ugledni družini mlinarja Miha Trubarja. Leta 1520 odhaja na Reko kjer se srečuje s hrvaškim jezikom. Zaradi stalne turške nevarnosti je šolanje nadaljeval v Salzburgu. Preživljal se je in šolal s petjem za kar je imel talent. Kot pevec je odšel v Trst kjer je prepeval v škofijskem zboru. Primož je bil glasbeno zelo izobražen in celo življenje pod ve- likim vplivom glasbe. Leta 1527 je odšel študirat na Dunaj. Prvo službo je opravljal v Laškem in Ljubljani. Primož je bil zelo dober govornik in je skozi svoje go- vore veličal protestantsko vero. Z nastopom novega ljubljanskega nadškofa Urbana, ki je bil nasprotnik protestantov, Primož je bil pregnan iz Ljubljane. Od- šel je v Nemčijo, najprej v Nürnberg in potem v Ro- tenburg kjer je dobil službo in se prvič poročil. V Rotenburgu je napisal slovenski knjigi Katekizem in Abecednik. Knjigi sta ti- skani v starem univerzitetnem mestu Tübingenu, kamor je rad zahajal. Vse kar je Trubar napisal je tiskano v Tübingenu. Primož se je zaradi službe spet vrnil v Ljubljano. De- lovati je začel kot združevalec in reorganizator slovenske cerkve. Ker je s temi deli Trubar posegel v pravice deželnega kneza so ga leta 1564 obsodili in pregnali iz Lju- bljane. Nato se je Trubar naselil v Derendingenu na Bavarskem, kjer je preživel svoja zadnja leta. Tu je umrl leta 1586 in je poko- pan v tamkajšnji cerkvi sv. Gala. Zelo težko je na kratko pisati o poti Primoža Trubarja, ker je njegova pot polna dogodkov o reformaciji kakor v Evropi tako tudi v Sloveniji. Rumica Topić 19 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA- ODRASLI UČENCI DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA- ODRASLI UČENCI SANJE IMAJO OKUS PO PIŠČANCU D VA Videla sem te kako mu prižigaš cigareto. In njega kako se izogiba mojega pogleda. Lesk se je preselil z enih ustnic na druge. Moje ustnice pa so ostale hladne. Prizor me je razpolovil in vsaka polovica je postala eno. Pri prvi se je srce vgnezdilo v sredino, pri drugi pa na desno stran prsnega koša. Nisem vedela ob ritmu katere naj diham, pa sem sklenila zadržati sapo kolikor je bilo to telesno možno. Predstavljala sem si tvoje dihalne poti in začela pluti po njih medtem ko se je njegov glas slišal kot odmev nečesa neznosnega tujega in preveč znanega hkrati. Osredotočila sem se na tvoje besede, saj moje so vstopile globoko v pljuča in se začele ovijati okrog kosti in me dušiti. Besedam tvojim verjamem saj me tvoje besede razumejo Prav toliko da ni treba tebi. Osredotočila sem se na tvoje ustnice saj so moje suhe in razpokane in ne znajo govoriti, neme od nekega drugega jezika a tebi bi lahko rekle vse če bi vedele v katerem jeziku govoriš. Osredotočila sem se na tvoje ustnice one ki poskušajo izskočiti iz vratu pahnjene s pritiskom tvojega glasu in ose se skrivajo globoko pod kožo. Talne vode v katerih bi se prostovoljno utapljala njegova je koža bila na milimeter od moje ločena s tkanino in leti jaz pa sem želela hoditi po tvoji z vrhovi prstov in z nje pobirati zvezdni prah z jezikom Videla sem sebe kako padam, kako se vdiram med mesnate stene vsako zgradbo uničeno do temeljev samo z enim novim pogledom in pomislila sem kako bi tvoje oči ob enem mežiku zgradile znova vse Ona za zajtrk je tuje sanje. Od ostankov dela plete- ne klobuke, kosti pa daje svojemu psu. Rada ima zvok škripanja kosti. Vsako jutro po zajtrku gre v lov na duhove. Ona jih zna najti po občutku. Ona ima dolge zlate lase, iz katerih včasih raste cvetje. Ona to cvetje včasih prodaja na trgu, v zameno za ingver, pomaran- če ali limone. Ona se rada igra skrivalnic s sencami. Ona ve, da se je sence bojijo. Ona vpleta duhove v kite svojih las. Ona greje tla s svojim korakom in se s prsti dotika drevesnih krošenj. Njen korak je lahek in nesli- šen. Ona ima poseben ples za vsako ulico skozi katero hodi. Ona se na skrivaj rokuje z vetrom in ga pozdrav- lja vselej, ko se srečata. Ona se rada sprehaja po mes- tu, ko ni še nikogar in na slepo zvoni na zvonec po blokih, vpijoč ljudem v slušalko, naj se zbudijo. Ona poljublja v čelo vsakogar, ki vstane pred šesto. Njena najljubša oseba je človek, ki napihuje balone iz milni- ce v središču mesta, saj on otroke zna spraviti v smeh a ne v jok. Ona vsak dan opoldne spleza na najvišjo streho najvišje zgradbe in od zgoraj pošilja navidezne poljube mimoidočim. Ona ne bere časopisa, ona bere ulice, korake in čas. Ona zna govoriti s pticami z gibi. Ona vse novice izve od njih. Ona ne razume besed, ona razume pogled. Njena najljubša barva je zelena, ker ji pristaja k očem. Ona rada leži v travi in se dela nevidna. Ona rada lovi prah z vetrom. Njen najljub- ši letni čas je poletje, pozimi pa nosi bel plašč, da bi se stopila s snegom. Ona sneg raztopi s svojo sapo. Ona ne mara teme in ji rada nagaja, vendar se vedno pravočasno vrača domov. Ona pozimi prihaja zgodaj domov. Ona vedno naredi prizor iz svojega odhoda. Ona ima rada, če jo pogrešajo in poljublja ljudi v lica, potem ko jih dolgo ni videla, vendar jih nikoli ne gle- da v oči. Ona zna pozdraviti podočnjake in popravlja našobljene ustnice v smeh. Ona ve da so nekatere noči težje od drugih in da se sanje lahko berejo s trepalnic. Ona ljudem spreminja barvo oči, ker ji je to zabavno. Ona ve, da ljudje poznajo njeno ime toda mislijo, da ona ne ve ničesar o njih. Ona ve, da to ni res. Ona je v hipu na milje daleč in blizu. Ona je povsod in nikjer. Ona ima rdeče pege po obrazu in ljudje se je bojijo dotakniti. Njena koža je zlata in peče ob dotiku. Ona ima svetlobna leta v rokah. Ona nosi čas okrog vratu v medaljonu. Ona ve vse skrivnosti Univerzuma toda njo nihče ničesar ne vpraša. Ona se imenuje Sonce. Ks e n i j a G o l u bo v i ć 20 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA- ODRASLI UČENCI DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA- ODRASLI UČENCI tvojim trepalnicam težkim kot svinec povzpela bi se na streho stolnice in tam videla svet takšen kakršen je kakršnega si želim gledati neznosno dolgo v njegove oči nisem smela pogledati. Zelena je barva ki ubija a tvoje so črne luknje in zvezdno nebo po katerem bi plavala do pozabe bila bi meteorjev dež skrit pod tvojimi vekami. Ks e n i j a G o l u bo v i ć Ob koncu tedna sem bila u Novem mestu na obi- sku pri Nataši in Bojanu. Ker je bilo sončno in lepo vreme, je Nataša predlagala, da gremo na krajši spre- hod, ki bi se začel v Dobrniču v občini Trebnje. Bila sem navdušena nad predlogom in komaj čakala, da krenemo v našo dolenjsko avanturo. Začetek je bil prav tu, v Dobrniču, majhnem kraju, ki se nahaja na cesti Žužemberk – Trebnje. Ta kraj je bogat s številnimi kraškimi jamami, vrtačami, uvala- mi, dobrško polje pa krasijo plodne njive in čudoviti vinogradi. V prvem delu sprehoda, od Dobrniča do Male vasi, smo za počasno hojo potrebovali 2 uri in pol. Prehodili smo okoli 6 kilometrov in spotoma vi- deli najlepše dolenjske vasi in na enem delu celo os- tanke rovov jugoslovenske vojske iz druge svetovne vojne. V Mali vasi smo obiskali cerkev sv. Neže, se malo spočili in nadaljevali pot do Trebnjega, kjer je bil tudi naš cilj. Nekaj časa smo se zadržali u Mali vasi in obiskali Baragovo rojstno hišo, kjer nam je gospa Martina Lah nekaj več povedala o tem znanem slo- venskom misionarju, škofu in raziskovalcu. Pot smo nadaljevali po makadamski poti mimo pašnikov, skozi gozdi in preko cestnega in železniške- ga nadvoza do župnijske cerkve v Trebnjem in po več kot treh urah hoje smo bili na cilju. Zelo utrujeni, am- pak srečni, smo se dolgo pogovarjali o zanimivem in lepem dnevu in delali načrte za novo pohodno turo. Mirjana Krajnović Lep poletni dan. Prišla sam v Slovenijo, ker je bil sestrin rojstni dan in sem jo hotela presenetiti. Prese- nečenje je bilo zelo vspešno. To vem ker je jokala od sreče. Moja sestra, njen mož, moj fant in jaz smo pili kavo in brali novice po internetu. Sestra je prebrala članek o Baragovi poti in smo se zmenili da gremo tja. Izgledalo je zelo zanimivo za obiskovanje. Odlo- čili smo se da sprehod začnemo in končamo v Treb- njem. Dvajset kilometrov je bil izziv za nas ki vedno gre- mo z avtom. Ampak ni bilo težko. Pogovarjali smo se, fotografirali cerkve, drevesa čudovitih oblik, Ba- ragovo spominsko sobo in vse ostalo kar nam je bilo lepo in zanimivo. Navdušili so me prekrasni travniki, gozdne pote in čist zrak. Na koncu sprehoda smo bili utrujeni, ampak srečni ker bili vsi skupaj in obisko- vali čudovite stvari. Bomo zagotovo prišli še enkrat! Zorica Gačić POHODNA POT PO BARAGOVI ŽIVLJENJSKI POTI V OBČINI TREBNJE PO BARAGOVI POTI NAREDI SI SAM – IZDELAV A PRAZNIČNIH SVEČK Prihaja k nam mračni del leta in če ni dovolj na- ravne svetlobe, naj se nam svetlikajo ročno izdelane svečke, obarvane z različnimi odtenki, lahko so tudi dišeče. Popestrili bomo čas nastopajočih praznikov vnašajoč v dom lepoto in veselje. Ali veste, kako se izdel u jejo sv ečk e? P r edvs em za nimiv o je in lahk o . Potrebujemo: močnejše steklene kozarčke, vosek – obarvan ali voščene otroške barvice za barva- nje, povoščeno vrvico, majhne nalepke, svinčni- k e , lo n c a – en v e č ji , en m a n jši , v o do , š t e di lni k. Najprej povoščeno vrvico nalepimo z dvema nalepka- ma navpično na dno kozarčka. V večji lonec nalijemo vodo, ga damo na štedilnik, da se segreje. V manjši lonec damo vosek, položimo ga v vodo in mešamo z žlico. Vosek postane tekoč. Če želimo ga pobarvamo s koščki voščenih barvic ali mu lahko ukapamo nekaj kapljic dišečega esenca. Pekoč vosek previdno vlije- mo v kozarec in pustimo, da se strdi in ohladi. Da bi vrvica ostala navpično v tekočem vosku, jo pritrdimo z vzporedno položenima svinčnikoma na robu kozar- ca. Sveče v raznih barvah so gotove in dišijo. Po volji kozarčke na zunanji strani še okrasimo. Še en nasvet – uporabljajte rokavičke, saj je tekoč vosek hudo vroč! Želim vam prijetne prihajajoče praznike! dr. Svetlana Momčilović-Lučka 21 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA- ODRASLI UČENCI DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA- ODRASLI UČENCI Učenci DPS iz BiH in iz DS Kredarica Novi Sad v Sarajevu Prešernov dan se praznuje 8. februarja. Letos leta 2017 je Društvo Slovencev Kredarica proslavilo 20. obletnico ustanovitve. V Srbskem narodnem gleda- lišču je Kredarica priredila bogat kulturno-umetniški program in dokumentarni film o društvu. Zelo sem vesela, da sem delček in aktivna članica društva, ki se udeležuje pouka, kulturno-umetniških programov in drugih aktivnosti. Na prireditvi so bili znani gostje iz Slovenije in Novega Sada in so pohvalili delo in trud in prizadevanje društva. Lepo je slišati vtise in zado- voljstvo drugih ljudi o tem. Upam da bo obletnic še in da bomo ostali najboljše društvo Slovencev. Milica Cvejić Za Društvo Slovencev Kredarica je bil 8. februar pomemben dogodek, zato ker se ni samo praznova- la obletnica Prešernove smrti, temveč tudi obletni- ca obstoja našega društva. Z vplivnimi ljudmi, člani Društva Kredarica kot tudi člani drugih slovenskih društev in tudi številnim občinstvom, ki so prispevali da je bil praznik v polnem sijaju. Prireditev sta okra- sili himni Slovenije in Srbije, lepe besede in prizna- nja posebnim ljudem za prispevek k razvoju društva Kredarica. Celoten dogodek je začinjen s slovensko glasbo in pesmi našega orkestra. Maja Cvejić Dne 8. 2. 2017 je bila v SNP Svečana akademija DS Kredarica-prvih dvajset let, kot prvo društvo Sloven- cev v Srbiji. V samem začetku številne težave, potem je Društvo Slovencev preraslo v pomembno društvo z odlično organiziranim poukom slovenščine za raz- lične starostne skupine, mešani zbor, moški zbor in orkester z nalogo da skrbi za slovenski jezik in ume- tniško dediščino, vse z velikim uspehom. Aleksandra Guljaš UTRINKI S PROSLAVE Znameniti slovenski pesnik je rojen na Gorenj- skem v Vrbi 1800. leta. Kljub želji staršev da študi- ra duhovništvo, odločil se je za pravo in končal na univerzi na Dunaju. Postal je doktor prava. Njegova ljubezen je bila poezija in njegov literarni svetova- lec je bil njegov prijatelj Matija Čop. Prav njemu je posvečen znani uvodni sonet Krst pri Savici. Primi- cova Julija je dekle, ki jo je Prešeren ljubil in opeval v Sonetnem vencu. Umrl je v Kranju 1849. Njegov opus in številne pesmi predstavljajo čudovito Slovenijo in življenje tistega časa. Aleksandra Guljaš Pri prejšnji uri slovenskega jezika nam je pred- vajan intervju Mire Adanje Polak, novinarke RTS s predsednikom Republike Slovenije, Borutom Pahor- jem. Naša učiteljica slovenskega jezika, gospa Rut se je potrudila in posnela ta intervju, tako da smo bili veseli da smo ga pogledali. Jaz sem bila vesela da sem ga videla: - prvič zaradi tega, ker rada gledam oddaje, ki jih vodi M. Adanja, ker vedno ima zelo dobre in zanimi- ve oddaje, - drugič vesela sem, da sem iz od- daje tj. intervjuja spoznala nekaj iz življenjepisa privatnega življenja gos- poda predsednika, ker nisem poznala njegove preteklosti ter časa njegovega odraščanja, šolanja itd... V slovenskem parlamentu sem bila večkrat, ko sem še delala, medtem ko sem palačo predsednika države in njegovo pisarno prvič videla tako po- drobno kot je v oddaji prikazano. Tudi sam pogovor je zelo lepo potekal, tako da sem pozorno poslušala. Rumica Topić FRANCE PREŠEREN INTERVJU S PREDSEDNIKOM 22 UDELEŽILI SMO SE UDELEŽILI SMO SE Ansambel DS Kredarica je 21. in 22. julija 2017 nastopil na odru na prostem pred Prešernovim gleda- liščem na Kranfestu v Kranju. Poleg slovenskih naro- dnih smo zaigrali vojvodinske narodne ter popular- ne zabavne skladbe. Bogata kulinarika je popestrila turistično ponudbo v središču mesta. V nedeljo smo obiskali okolico Kranja, Blejsko in Bohinjsko jezero ter se povzpeli na Šmarješko goro. Vsaka naravna znamenitost nas je očarala, še posebej Bohinj, ki je kljub množičnim turističnim obiskom ostal nedota- knjen. Tudi Ljubljana, kjer smo se ustavili, je prava prestolnica, ki spominja na srednjeevropska mesta z veliko turistov in znamenitostmi. Bili smo navdušeni in ponosni da smo sodelovali na Kranfestu. Zahvala Uradu za Slovence po svetu, ki je podprl gostovanje. Besedilo: Milan Bireš, vodja ansambla Od 7-9. julija 2017 so se člani Upravnega odbora in člani Društva Slovencev Kredarica iz Novega Sada udeležili vseslovenskega srečanja Dobrodošli doma 2017 v Murski Soboti, ki ga organizira in podpira Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Društvo je 8. julija ob 15h sodelovalo v programu s predstavitvi- jo filma o nastanku društva z naslovom Prvih dvajset let. Člani so se udeležili osrednjega programa prire- ditve v dvorcu Rakičan, ki je trajal dolgo v noč, bili na ogledu mesta Murska Sobota in njegovih zname- nitosti, v muzeju, predavanju o Plečniku in razstavi v mestni knjižnici, kjer je poleg Urada tudi Občina Murska Sobota kot soorganizator projekta ponudila vsebinsko bogat program še 7. in 9. julija. Skozi tok dogajanj so se družili z ostalimi društvi, ki so sode- lovala na srečanju, se pogovarjali o skupnih načrtih in navezovali nove stike. Izjave za medije so dali za Radijo Slovenija za oddajo Slovencem po svetu, za Radio V eseljak in za Soboške novine, kjer so povdarili smisel in pomen manifestacije za negovanje sloven- stva izven domovine in se zahvalili vsem, ki podpira- jo delovanje društva. Besedilo: Elza Ajduković, Foto: Đorđe Veselinov ANSAMBEL DS KREDARICA NA KRANFESTU DOBRODOŠLI DOMA 2017 23 UDELEŽILI SMO SE UDELEŽILI SMO SE 22. LJUBLJANSKI MARATON Ljubljanski maraton je nedvomno zastavonoša in eden vzornejših množičnih tekov (krajši otroški teki, polmaraton, maraton) v Sloveniji in v regiji, ki se do- gaja konec oktobra. Zanimanje za tek v zadnjih letih stalno narašča. Razlog je mogoče iskati v vedno večji ozaveščenosti ljudi o zdravem življenju, pravilni pre- hrani in športni aktivnosti. Začelo se je daljnega leta 1996, ko se je v Ljubljani zgodil prvi maratonski tek. Štartalo je 673 tekačev in tekačic, ki so bile v manjšini (8). Na štartu prvega maratona ni bilo nobenega tuje- ga tekača. Najhitrejša maratonka, ki se je začela tedaj vpisovati v slovensko tekaško zgodovino, je Helena Javornik (2:37:58). Med 145 moškimi je bil najhitrejši Roman Kejžar (2:20:12). Organizatorji druge izvedbe maratona (944 tekačev) so imeli v mislih razvoj ma- ratona v dveh smereh, v množičnost in v kakovost rezultatov najboljših. Zato so poskrbeli, da so že na drugem maratonu nastopili tudi tuji tekači. Glavna novost 4. Maratona (1586 tekačev) je bila uvedba me- rilnih čipov, motiv za izboljšanje rekorda proge pa je bil, poleg denarne nagrade, še avtomobil fiat 600. In na 6. Maratonu (2837 tekačev) je prvič nastopil Borut Pahor, tedaj predsednik slovenskega parlamenta. Na svojem prvem nastopu v Ljubljani se je odločil za kra- tek rekreativni tek. V naslednjih letih je večkrat tekel na 21 kilometrov. Letošnji maraton je potekal 22. zapored in je so- delovalo 20.000 tekmovalcev. Če primerjamo števi- lo udeležencev od prvega do enaindvajsetega teka, vidimo, v kakšne razsežnosti se je razvil Ljubljanski maraton. Vsi veliki športni dogodki niso obarvani le tekmovalno, ampak imajo pomembno družabno noto. Letos se je v Sloveniji udeležilo 919 tekmoval- cev iz Srbije (od 12.000), tako v skupinah kot indi- vidualno. Impresivna številka tako za organizatorje teka, kot tudi za turistični segment celotne zgodbe. Letos je bilo prvič, da sem sodelovala na polmaratonu v Ljubljani. Organizacija tekmovanja je bila brezhib- na. Za začetek iz razstave – odlične ponudbe, dobri popusti, zelo prijazni prodajalci in usposobljeni dajati koristne nasvete pri izbiri izdelkov. Z dobro založe- nostjo opreme, so bila predavanja o izboljšanju delo- vanja, tehnoloških inovacij, ki se izvajajo v opremi za vse, ki so želeli slišati vse nove, zanimive in uporabne stvari. Naslednja stvar, ki je ni mogoče zanemariti, je dejstvo, da je bila Ljubljana za dva dni zaprta za pro- met (sobota – otroški tek, nedelja – 10, 21, 42 km) in nisem opazila nobene živčnosti med meščani, kveč- jemu – z vso njihovo srčnostjo za udeležence so nam bili celo v vzpodbudo. Začetek teka – ali gužvaaaaaa!!! Štartna ravnina je bila glede na predvidevan čas razdeljena po skupinah in vsak tekmovalec bi se lahko vključil v svojo sku- pino, če bi le v naprej vedel, za koliko bo dokončal načrtovano razdaljo. Postajališča za odmor so bila na 5, 10, 15 in 20 km in so vsebovala: vodo, izotonične napitke, čokolade, mandarine, banane, dekstrozo, na 19 km pa so se delili tudi geli!!! Na celotni poti so bili oboževalci, orkestri, animacije... V vsakem primeru dolgočasno ni bilo niti en trenutek. Poleg tekalcev v opremi so bili eni, ki so vodili v kostumih in dva fan- ta, ki sta izvajala trike s košarkaško žogo in pobrala aplavz vseh s katerimi so zamudili med seboj, videla pa sem tudi da je eden od udeležencev tekel maraton na berglah!!! Na cilju nas je pričakal župan Ljubljane Zoran Janković, ki je osebno vsakemu udeležencu dal medaljo. Nato diplomo... in vse tako logično, po vrsti, mirno, brez incidentov in tako naprej. Kakorkoli že, Ljubljanski maraton je bil tek, ki mi je prav lahek in pravi užitek je bilo teči v tem mestu in skoraj zagotovo bom spet tekla naslednje leto in ga zelo priporočam vsakomur, ki si želi uživati in teči 21 ali 42 km. Žaklina Klemen Mitrović Društvo se za vsestransko podporo zahvaljuje predsedniku društva Ivanu Zavrtaniku z družino, družini Kekić, Veselinov, Veriš, Maletin, Ajduković, Juršić-Huzjan, Mariji Lovrić in vsem drugim članom društva, učencem dopol- nilnega pouka, pevcem obeh pevskih skupin in članom ansambla, učiteljici Rut Zlobec, Draganu Domazetovu, še po- sebej pa družinam Jovanović, Jojkić-Polovina, Kosanović, Dimitrijević, Hribljan, Vehovec, Pejković, Milanović, Brkić, Polanec, Šumaruna, Fabijan, Lukić, Gantar, Golubović, Ivošev, ki so bili prijazni gostitelji učencem DPS iz BIH ter organizacijam v Sloveniji, Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Združenju slovenska izseljenska matica v Sloveniji, Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodu za šolstvo Republike Slove- nije, in v Srbiji, Veleposlaništvu Republike Slovenije v Beogradu in veleposlaniku Vladimirju Gaspariču in njegovi soprogi Majdi Zorko Gasparič, častnemu konzulu Republike Slovenije v Vojvodini Rajku Mariću, metropolitu msgr. Stanislavu Hočevarju, Nacionalnemu svetu slovenske nacionalne manjšine v Srbiji, Kulturnemu centru Novi Sad in direktorju s sodelavci, Mestni upravi Novi Sad in županu s sodelavci, Pokrajinski Vladi in Pokrajinskemu in mestne- mu sekretariatu za kulturo in obveščanje, Židovski občini, Baletni šoli in Glasbeni mladini, Srbskemu narodnemu gledališču, Mestni knjižnici Novi Sad in drugim. CIP-Katalogizacija u publikaciji Biblioteka Matice srpske, Novi Sad 061.237 (497.113 Novi Sad) urednica Marija Lovrić.- Let.1, št.1(marec 2001)- - KREDARICA: bilten Društva Slovencev v Novem Sadu 2001- Ilustr.; 30cm Tromesečno COBISS.SR-ID 223277807 Bilten “Kredarica” izhaja tromesečno. Uredniški odbor: Marija Lovrić - urednica, člani Elza Ajduković, Nevena Belić, Jasmina Veselinov, Nina Stanimirov Veriš, Đorđe Veselinov, Aleksandar Jovanović - tehnični urednik in priprava za tisk, Tisk: Simbol. Naklada: 300 izvodov. Izvod brezplačen. Naslov uredništva: Društvo Slovencev Kredarica, 21000 Novi Sad, Trg slobode 3. Telefon 021/427-106. E-mail: pisarna@kredarica.org . Rešenjem Sekretarijata za informisanje br.:105/651-00104/2002-01 od 19. novembra 2002. Bilten “Kredarica” upisan u Registar sredstava informisanja. Izhajanje številke je omogočil Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. ISSN1821-1070