241. številka. LitiMjaiia, nedeljo 21. oktobra. X. leto, 187?. ■ >■*. ENSK Hhaja vitak dan, i*vseauSi ponedeljke in dneve po praznicih, ter \'6lja po po 4 ti preieinan sa avstro-ukorak« dežele za celo loto 1(> jrld., za pol letu 8 gld., ta-..':*, leta 4 gld. — Za Ljubljano brec pošiljanja na dom «_a celo leto 13 gla., i četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na 4 trn «»*> :a^un* 10 kr. sa mesec, 30 kr. ta četrt letu. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina izna&a. —Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ta 4 lj * '* velja t c lian a oena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poŠti nrojeman za četrt leta 3 gld. — Za oz na rila se plućuje od 6otiristopne petit-vrate 6 kr., oo ao oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ue utvolo frankirAti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši I*, 3 „gledalidk:i stolba". Opsarniitvo, a« )t*tero naj «o blagovolijo ^o&itjati naročnice, reklamacijo, oznanila, t. j, administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolinanovej hiit. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Carigrad 20. oktobra. Pri Kara« djadaghu so Rusi 32 turških bataljonov z generali vred ujeli. Telegram Osman-paše poroča iz Plevne: Včeraj, ko seje mrak delal, so Rusi prijeli desno turško krilo, a so bili z jakimi izgubami odbiti. Carigrad 19. oktobra. „Agence Ha vasw poroča, da so Rusi Kars deloma obkolili in ga obstreljavajo. Telegrafske zveze s Karsom so pretrgane. Muktar baje zdaj zaseda pozicijo Khizardere mej Karsom in Soghanlidaghom. Cela divizija, ki je ostala na Karadjadaghu je bila ujeta. Peterburg 19. oktobra. „Golosuu se iz Igdira 17. t. m. poroča: Vsled po-bitja Muktarjevega je Ismail-paša svoj tabor podrl, in se na Sorske višine nazaj pomaknil. Videti je, da misli rusko ozemlje popolno popustiti. — Rusi so mej Kagis-manu in Nahičvanom ujeli turškega poveljnika artilerijske brigade, enega bataljonskega poveljnika, 21 oficirjev in 300 vojakov. Gornji Studen 18. oktobra. Ofi-cijalno. Oddelek vojske v Lovci je 11. oktobra naredil dve srečni rekognosciranji proti Teterenu in Torosu. Carigrad 18. oktobra. Telegram Muktar paše od ponedeljka poroča, da se je bo svojo divizijo vsled izgube Av-liar-Tepe nazaj pomaknil v tvrdnjavo JCars, da se pripravi na maščevanje (re-Tanche). Druga divizija pod Rechimom, Omerom, Musso in Šefketom drži Karad-jadagh obseden (?). Turška izguba 900 mož (?!). Rusi so izgubili polk konjice in tli bataljone. Peterburg 18. oktobra. Poročilo novin, da bode rumunska vojska zapustila Bulgarijo in Brez Dunav nazaj šla, ne potrjuje se. London 17. oktobra. Nevine nDaiIy News" imajo v ponedeljek iz Karajala v Aziji telegram, v katerem se poroča: „Rusi so prijeli denes zjutraj višine in reilute pri Avli-aru pri KenandU, ki je centrum pozicije Muk-tarjeve. Začel se je hud artilerijski boj in po poludne so šturinali kavkažki givnadirji pod generalom Ileiinanom visočine in priplenili tri Krupo ve kanone. Turki zmešani, so retiriruli in so bili povsod ostro proganjani. Četrti erivanski polk je zavzel Aladja-Dagh in osvojil tur ako taborišče, s čemer so Turki od Kars a odrezani. Jutri se bode proganjanje nadaljevalo. Dubrovnik 18. oktobra. („Tr.") Črnogorci bodo zdaj začeli proti Spu/.u operirati. Zato so glavni stan prenesli v Urjaluko. Črnogorci in vstaši pod Sočico cernirajo Kolašiu. Vojska. Turki zdaj iz Carigrada sami priznavajo svoje velikansko po bitje v Aziji. Po njih poročilu je bilo še več ujetih Turkov, nego smo mislili po ruskem poročilu. Kakor najnovejši telegram poroča: je 32 bataljonov Rusom v ujetje padlo, to je okolo 25.000! Turški Sedan! Še v Evropi pri Plevni kaj enaeega in Turčija je potrta. Turkoljubka „N. Fr. Pr." ki je uže tolikokrat uničila Ruse in pravila, da so uže potol-čeni, da je vojska zoper nje v Aziji uže končana, piše zdaj v večernem listu 17. okt.: ,,Po oficijal-nem telegramu peterburgskem je armada velikega kneza Mihaela in generala Loris Melikova predvčeranjem veliko zmago nad armado Muktar-paševo pribojevala, 30 kanonov osvojila, tri divizije ujela in Muktarja samega z ostankom njegove vojske v Kars notri vrgla. Ruska zmaga je tako odločilna, da se nje nasledki zdaj niti premeriti ne dado. Kakor je videti, je vojna v Aziji pri kraji in Rusi morejo, če bode ugodno vreme, Kars oblegovati in na Erzerum brez zavire marširati. Novine dalje precej enoglasno izrekajo upanje ali bojazen, kakor je potem njih stališče pošteno ali turško, da bode vtis zmagovalne vesti iz Azije silno izpodbodel rusko vojsko v *B u lg a rij i, da ne bode hotela za svojimi brati v Aziji ostati, temuč, da bode vse sile napela, zatreti tudi vraga pri Plevni in na Lomu. Prvi nasledek ruske zmage se je uže pokazal. Ismail paša, ki je pred Igdirom na ruskej zemlji stal uže poldrugi mesec, umika se nazaj. Tako bodo Rusi mogli vso svojo vojsko bolje zjediniti, zlasti bode ruski general Tergukasov, ki je dozdaj Ismailu nasproti stal, dobil prosto roko. — Drugi nasledek ruske zmage pak poroča denašnji telegram, ki poroča, da so Rusi brž prodrli, da oblegajo uže Kara in so zveze te trdnjave porezali Muktar se je uže iz Karsa na jug umeknil. Telegram iz Peterbuiga pravi, da je vest, da pride carica v BukareŠt, neresnična. Isti vir pravi, da se glavni stan ne bode v Svi-štovo premestil. Dopisnik listu „Times" v ruskem glavnem stauu v Gornjem-Studenu brzojavlja 9, t. m. : Veliki knez Nikolaj je pri carju. General Tutlebcn, kateri po svojem prihodu v Bulgarijo nadzoruje ruska dela pred Plevno, poroča, da se ta dobro iu vrlo nadalj ujo. Izvedel sem, da so Rusi poslali oddelek vojske onstran Vida, kar je zelo važno za Ruse. Tukaj govore, da Osman-paša r;> dobil preko 12.000 mož pomoči. Vreme ne more ni slabše biti (0. okt., koje to pisano). Zadnje tri dni je v eno mer deževalo, a se severa je pretila vihra. Pod šatori je celo močvirje in naselile so se v njih miši, ki iščejo varstva pred nezgodo vremensko. Po cestah človek kar naprej ne pride in mostovi od tod v Svi-štovo še nijso popravljeni, in zares je veliko čudo, ako kakov voz more priti na svoje določeno mesto. Menjava v nadpoveljništvu turške vojske je, kakor se iz Varne piše, imela to posledico, da je največji del garnizone v Varni in Sumli bil odposlan k vojski za operacijo, katera se je najmanje za 20.000 mož pomnožila. Vrhu tega dobiva „Pol. Corr.tt iz istega vira novico, katero pa zaradi nje važnosti in originalnosti, da-si nijsmo porok o nje istinitosti, navajamo, kajti nemogoča nij. Sulej-m a n - paša se neki nehče lotiti ni Trnovega, ni Bjele, ni Jantre, nego namerava z vso silo udariti od Razgrada proti Turtukaju ali Silistriji, tam iti preko Dunava in se pri Oltenici ali Karali utrditi. S tem bi se na vsak način vse obrnilo na bojišči, a dvomiti moramo, da-li je takova operacija, ki bi se dala izvesti le z največjo nagtostjo, v se-danjej dobi leta mogoča. Ta novica je zelo iznenadila ruske vojaške kroge v Bukareštu in zategadelj je ne smemo pritajiti, da-si se glasi zelo neverjetno. Minister Stremajer in naš slovenski jezik. i. Pri sprejemu novega šolskega poslopja, katero je pri vinskem dacu močno obogateli g. Martin Hočevar krškemu mestu sezidal in poklonil občini, govoril je tudi minister Stremajer političen govor, v katerem je mej drugim rekel: „Da bode krška meščanska šola po volji njenega zidatelja nemška, ima uzrok v tem, da naj se učencu, ki jo bode dovršil, večje obširnejšo polje odpre. Bil je čas, ko se je n a r o d n i j e z i k v š o 1 a h z a n e-m a r j a 1, potem je zopet ekstremna smer prodrla, ki se je kazala v nekem sovraštvu do nemškega jezika. Jedno je tako zlo kakor drugo. Zoper materin jezik vlada nij nikoli bila, ali državni interes terja naravnost, da se goji nemški jezik v interesu avstrijske skupno države. Učitelji na teh šolah bodo iz učencev dobre Avstrijce od-gojali, ali tudi s lo v e ns k i j e z i k se bode v tej šoli gojil, ker bi se slovenski učenec osamelega čutil, ko ne bi slišal glasov svojega materinega jezika." Če si upamo nekoliko o teh ministrovih besedah izpregovoriti, moramo to z vso veliko previdnostjo, saj naši bralci vedo, da imamo tiskovno svobodo. Pa za denašnji članek se imamo morda men j bati, ker precej tu od kraja rečemo, da mi narodni Slovenci lehko besede ministrove, če so iskrene, osvojujemo. Da, mi te besede ustavovernega ministra gorko priporočamo, naj jih bero in še enkrat bero krš ki nemškutarji in vsi protinarodni nemšku-tarski filistri po deželi; naj si zapomnijo dobro, kar pravi tu o prvej potrebi gojenja našega materinega slovenskega jezika tujerodec; naj si v glavo zabijejo ministrova priporočanja vzgoje slovenskega jezika vsi oni „Tagblat-tovci," ki so uže pisali in terjali, da se iz naših srednjih šol slovenščina s krščanskim naukom izpahne; naj čuje jo ministersko priporočilo slovenščine, materinega našega jezika, oni učitelji, ki mrze naš jezik, ki so za nemški najprej navdušeni, domačega pa zametu-jejo. — Ali nemškutarji naši . . . A propos! Gospod dr. Sehrev, eden glasnikov nemškutarske stranke je bil tudi v krškem mestu in je poslušal govor Stremajer-jev. Ko bi on, ki je tako fanatičen protivnik naš, kakor smo mi njegovi, hotel iskreno in po pravici reči, kaj si je on mislil pri teh besedah ministrovih, ne bilo bi nam treba jutri pisati druzega dela temu članku. Pa da se k ministru povrnemo. Eksce-lenca! Mi smo tako slobodni, da ne verujemo, da bi bili naši nemškutarski nasprotniki vaše poštene (mi verujemo, da so poštene) besede o milem materinem jeziku k srcu vzeli, ker smo se uže večkrat prepričali, da srca niti nemajo! Zato jih na stran pustimo. A vi živo priporočate nemški jezik in sicer tako, kakor da bi to živa potreba bila. Verjemite g. minister, da pri Slovencih tega vašega priporočila treba nij. Kdor vam je pravil, da pri nas sovražimo nemščino, znanje nemškega jezika, ta vam je lagal. „Man soli das eine thun, und das andere nicht unterlassen." Po tem vašem pregovoru se mi najprej želimo 3lovanščine učiti, njo gojiti, povsod doma, — a kadar hočemo mej Nemce priti, znamo se tudi nemško naučiti in se naučimo. Če mi terjamo slovenske gimnazije, nijsmo proti temu, da bi bila nemščina, kot jezik sosedov, izrinena iz nje. Nel Te-muč, če mislite, da se je talentirani naš slovenski dečko ne bode naučil v šestih predmetnih urah na teden skozi osem let, potem jo učite osem, ali deset ur! Nič ne bomo zoper to rekli, samo, da bode naš mili materini jezik pri nas doma veljal in da bode prvi vzgojevan, ta naš materini jezik, ki ga mi ljubimo z ono strastjo, kakor vsak dober vaš rojak svoj „geliebtes deutsch." To je naše stališče in mi tistega pametnega poštenjaka ne razumejemo in ga nikdar ne bomo razumeli, ki nam prav ne daje. Politični razgled. V Ljubljani 20. oktobra. Čeitii glavni narodni list „Pokroku je bil v sredo konfisciran zarad uvodnega članka „ruske simpatije mej Čehi". Češka žurnalistika ima isto tako teške dneve kakor naša slovenska. Italijan Crispi je šel iz Dunaja v #\>ifo, kjer ga bodo odlično sprejeli Ghyzy, Tiirr in drugi. Stara „Presse" prinaša vest, da je bil predsednik slavjanskega odbora v BMomltvi, Aksakov, v zapor dejan, ker je baje dejal: „Dinastija Romanov je vojno začela, a ruski narod jo bodo končal." Ta vest se pa mora še le potrditi. Sovražniki Slovanstva priganjajo zopet t ittfl* fi> in Avstrijo, naj za m i r posredujeti zdaj, ko je ,,čast ruskega orožja" v Aziji rešena. A Rusi nijso za puhlo čast šli v boj, nego za osvobojenje slovanskih bratov. fV((M('f>,r),» odbor levice šteje, da je voljenih 295 starih in 20 novih republikancev. Tri volitve, ki se zaznamljejo za vladne, spadajo mej republikanske. Izmej 14 ožjih volitev bode polovica še republikanska in 4 iz kolonij. Izmej vladnih kandidatov je 90 bona par tistov, 40 legitimistov in 68 tacih, ki ne gredo v nobenega teh razredov. Francoski republikanci so zdaj geslo izdali čakati. Tudi ministerstvo zdaj nič boljšega ne ve. — Mej tem so 28. t. m. balotaže, dvanajst jih je, za katere se bodo še republikanci in vlada hudo pulili, da si nič ne odločujejo večine, ker je uže odločena. V „Journal des debats" piše Lemoinne: S pravico se je reklo, da prej je narod v vseh prejšnjih naših revolucijah prijemal za puško, ker nij imel glasovalnih listov. Občno glasovanje je odslej prvi pogoj javnega miru." M*fitsk*t - nemi -*« časniki govore o francoskih volitvah. Pravijo, da so se obe stranki zmotili v svojih pričakovanjih, a vspeh je sijajen za občno glasovanjsko pravico. Kriza pa nij še prestana, temuč prihodnji dnevi bodo pokazali, kam se Mac Mahon nagne, ali k sporazumu ali k sili. tisni i i s* it m I * predsednik republike IIayes pravi v svojem poslanji do narodne zbornice: Kongres je bil odložen predno je vojni proračun votiral. Zavoljo tega je bilo treba izredne sesije. Kongres se po tem prosi, dovoliti kredit za maksimalno vojno moč 25.000 mož, kakoršna je zdaj. Poslanje priporoča ude lezenje pri parižkej razstavi in poslanje uda v Stokholm k shodu o ujetništvu. Druga vprašanja se za redno zasedanje pridržujejo. Na mejah ###«,ka modicine, mei m i mi spri-r *vala profesorja Dr. V7nrzerjn, g. F. V. Benetia, pra-igl profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, RdjwvUnegA svetnika Dr. Angolstetna, Dr. Shorolanda, Camnhella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinjo Castle-•tnurt, Markize de Brohan a mnogo d nizih imenitnih oj Ar., a*'2gl, 4-.-.< Un . j j praha M i i) l*- ■ 1 gi. '"••ru.-U, t. O a x^ ' - •.- ;. * i .V >j:u''?'.' aa ML S ufeor t vi.v; aottih pri dobcia X ;.l )UV:; .. i .. ;• j vvvjjitUa dtt- t;, hib na -na kr^ie pa p^:. •».. •■. .\ *. -.trii?»a *U > ..... V iL3ai»ij«ial KI -in ic. J, rj v o b oda, lokar pri „zl&tom o:!u", . iteka pri ldkirja J. P r o- damo, v Cel oven pri lekarjn Bi rn bacherjn, ■ •»pije tu ori lekarjn Aljinoviću, v Trstu \>r lekarjn Jakobu Serravallo, pri dru .-.-diru P. Roo-a In J. H «i •• /u.ini Ti A" H..... , Ho • 0 novi ali malo preigrani v dobrem stanu, so za prodati ali posoditi po nizkej coni dobođo pri (305-2) 3^/£. ^vCa,z:o"vjLt, v Ljubljani, Gradišče (.Burgstallgasse) št. 16. Štev. 13884. (300—3) Razglas. Za leto 1878 sestavljeni proračuni dohodkov in stroškov mestne blagajnice, ljudsko-šolskega zaklada, ubožnega zaklada, zaklada, meščanske bolnišnice in splošnega ustanovnega zaklada, leže po določilu tukajšnjega občinskega reda od 13. do 31. t. m. v magi-stratnem ekspeditu v splošen pregled razgrnem , in se bodo tukaj tudi kake opazke srenjčanov v zapisnik sprejemale, da se zamore mestni zbor pri sklepanji o teh proračunih na-nje ozirati. Mestni magistrat v Ljubljani, 6. oktobra 1877. Posestvo na prodaj. V sodnijskcm okraji in fari Velike l/ušice prodajo so posestvo, ki sestoji iz dveb dobro ohranjenih hiš, katere ste vsled pogodbo dane v najem eraru ter bodo prinašale še 30 let po 10C0 gold. goto*IH letnih dohodkov. K njima pripada vrt in 5 oralov gozda. Prodaje so iz prosto volje in domaČih razmer pod zolo ugodnimi pogoji za 14.C0U f o'd'naijev. Dotične ponudbo naj se pošiljajo gosp. Kranju Kor ševu ni v Dornbergu pri tiorici au F. ltlullcrjevi'inu Annonccn-burcau v Ljub-Uani. (809 g) Priporočilo. Podpisani umeteljni vrtnik, ki prodaje vsakovrstne cvetlice in zeliften, priporoča se p. t. občinstvu, da izvoli pri njem naročiti ai najelegantnojsih iz lovorike, vijolic in drugih rož, ter raznolike šopke, kar vso napmvlja zolo ukusno, brzo in ceno. Ob jednem so UBoja naznanjati, da ima na stotine «lonm«ili in tujih rnstliu za olepšavo, ter da je pripravljen ob vseh Svetih gomile pri sv. Krištofu ž njimi zaljsati, mrtvaško odre krasiti in pri vseh plesih, ter drugih veselicah se svežim cvetjem ustrezati. Naroča se pismeno ali ustmeno, ter se točno izvršujo najmanjša kakor najvtčja naročitev, za katerih obilno prosi najudanojše (312-1) Alojzij ItorziEui. umeteljni vrtnik, na Poljanah, št. 18 (nova). •••••••••••• za gospode, dečke in otroke! Mestne, potne in lovske kožuhe na veliko izbiro prodaje M. Neumann, v Ljubljani, v slouovih ulicahSt.il, Potni kožuhi, s sedmogradci in šopni, podloženi..... po 45 gl. Lovski kožuhi, z belo jag- njetino..... „ 16 „ Nlencikovi..... „ 20 „ Menčikovi iz lodna . . n 14 „ Zimske suknje .... „ 18 „ Suknje za doma . . . „ 12 „ Suknje za na lov iz lodna „ H „ Zimsko hlače . . . . „ G „ Najnovejše in najelegantnejše • v konfekciji za dame. | BB Vuanjo naročbe so izvršuje točno s • povzetjem, kar komu ne godi, zamenja lehko S z drugim. (2i)9—4j f Kristina Zabukovič priporoča p. t. občinstvu svoje nove ozaljske in vezenino v Ljubljani v židovski j ulici, štev. 5. Ona prodaje tudi cciiurpos za dame in sploh vae, kar k n »enake oprave potrebuje. Blago ji: vrlo dobro, a cene nizke. (314—1) Se spoštovanjem Kristina Zabukovič. Dunajska borza '20. oktobra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. d< Ig v bankovcih . r»4 gld. '20 kr. Enotni drž. dolg v srobru . . 6U „ 95 „ Zlata renta........ 74 „ *>0 „ 1860 drž. posojilo..... Ii0 „ — „ Akcijo narodne banke .... tWi „ — „ Kreditno akcije...... 214 „ — „ London.....• .... 118 „ 25 „ Napol.......... i) „ 48«/, B C. kr. cekini Srebro . . Državne marke 5 104 58 66 65 40 ii Denes v nedeljo 21. oktobra se odpre novi in oleg.intui zimski salon v Jeriille na sv. Petra cesti, pri čemer zjutraj in zvečer svira godba ces. kr. 53. voj. polka pešcev nadvojvode Leopolda pod vodstvom kapelnika gosp. Czanskv. Začetek dopoludne ob 10 uri, vstopnina 10 kraje, zvečer „ 5. „ „ 15 „ Za okusna jedila, dobre pijače in izvrstno postrežbo so bodo posebno skrbelo. Veselicam, svatbim, itd., rad priređujem vsak čas novi salon. Obilnega obiska prosi najtiljudnejo (313) Iv. l^tAllliO. B t CC« 2. «• „ ' B e i a I S' O I I CD 1 !zS0 Sil, 5 _ i O« »' R' o j; J o1 5? I ■-■ 1 mJ cd Bi _ I 53 1 S S r I IS_ c: w r»9P§ „ 1 I O C/j < t= Pl s* 9? t* I tu i £ • g mp 1 ? k v. ¥ I o I a S' E . . o 3 B » « 2. e g s ta -n ca ca » F O" o Javna izjava!! Neugodne razmere nas silijo, da razpustimo svoj eta-blissement na D u u a j i in da vso zalogo blaga razprodamo pod fabriško ceno. Da urno razprodamo, prodamo za samo U gld. 6.15 sledeče praktične in dobre predmete: l precizijska ura s priročno verižico vred; jamči so za eno leto za pravilno hojo. 1 mizna lampa s varnostnim gorivom, jako praktična. 1 mizni prt, eleganten, pisan, iz line angorske volne. 10 jeklorezov, kopijo slavnih mojstrov, s katerimi se dve sobi lehko okiučate. 1 kuhalni aparat za čaj, s katerim se v 2 minutah skuna najboljši čaj 1 terakota-kip, ob enem gorivo, lino izdelan, kiuča vsako aalon-sko mizo. 1 domino, kompleten, v leseni škat-lj«. 1 škatlja za Bladkor, palisandrov les, z najlepšim kipoioznim do- Vseh teh naštetih 50 ioin okinčana in z veksirnim zaporom. klešče za sladkor, iz vedno bele kovine. kosov arom. zdravilnega mila od dr. Dupouta. miznih nožev z močnimi rogovi in jeklenimi rezali. vilic z močnimi rogovi. zlic, c. kr. patentiranih, vedno belili. kavnih žlic, c. kr. patentiranih, vedno belih. 1 žlica za juho, c. kr. masivna. 1 žlica za mleko, c. kr. masivna. 50 koaov. patent, patent, Naslov kosov stane skup samo 6.15. ■■ ■ PJB Za vse predmete se jamči« Hi^H a c'i't»miK<*k 14xport-14.oiii|)atgiiie, ■ \Vien,Burgring3. NaroČila z deželo proti povzetju urno. (250—7) i\ i g* d a r še nij noben kozmetičen izdelek proti z roko val z relikan* ukini i mojimi v&pehi tolike tLM pezomesti, kaltovhliu »>i je ]iri vhfli i>i iliKali zadobil Winkelmayerov toricen cv^t, kn.iti pO itjiin s«» koillltj in liliii ii. hi , kjor u/.u vou let bilo .i ;i i utii ii i s«' tiliK'icc. z.jtrii.sli* •««> ni> /uprl in - iiiil«-kn j>k> ill ^u>.lr l.isr .Nij is«- oi.lt i«' i miili. :ik<> »u kiinilu ]>ritln vmikovratna iiiniiiro-j;oiju noj h\u't. >i;ijvrč jih hUjiuri i>l>čiunt\u iiuk tukiijhiiji trgovce, ki iiiipiavlja m«, ena bIhcii cvet pod ibtim iinciiuui, v irincr ji-, hu vu itit lu nitritu ]><>ucil ii.u l>i i . km« it'Kii m'iii o«l|irit\il lr. H\tlZlll>i ]l4tVM»
  • «•!•«»» torlčeii «'v«'i, kakor iiuii »••«■ osmi*- (<>- i 1« !< 1/lll'ii.c < «"ii«': Stikliiiica l«i i'it'iK'^n t-ve (it ;iu kr.; piHkrilfik l»rieilCK'> ii /;< i.. .nI., kr. ; I . c. ,V«li«-iii«'iiiM'. najlmljiiii Hruilntvu ■opor tjuake 11» K'»vi, m kr.; |inrwio, viiHotaiiiiiuno iroditvo, ki univvluj bradi da (Opel prTOtaO Imrvn, 1 ^ld. — 9'ui-^in ji! iiapravljin lin / miiiiia-hciuli /.iiii'Hij in nij daklo prav niu akudljiv. K .< .'i »iriiljuti »« iiiukU Hamu ii.11 urila, ki iir,-sctrnvdin>. i\t i r.jEKij laziio^UjaliEa zal^^a: (287-3) J. WIN£ELMAYER, Wien, d. Bezirk, Gunvpendorferstrasse Nr. 15V und Stumpergcme N>: 13. Podrainlce na Danujii M. Bauptner, i., rr, >>chott»niiiig, uu on'" tionfiinmiii uiu- m fiiip Nfiibti-in, lckamica ,,pri »t. I.imiiioIiIu", v uifatu, 1'UnkfiiKUiinB. ....... V Peitll •'■ v. TOrOk, lekemM 4 IcraUereJ ulid 7. V Pravil •!• lUmt, lcknrnar. * Hruu: V. ESder, lekarnar. V Orntlfli u, Kivilinuiter, lekarnar. > Iem«»varii* Krnit Jaromlu, lekarnar. V lalitiiNviiiiiirmu: t«zt'ky Miklos, lekarnar. \ «»hh j omi : Ferdinand Miraita, lekarnar. lzduiulj m urednik Jocip Jurčič. Lastnina in tisk ..Narodne tiskaiue". 1188