ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplement pregledni članek UDK 665.327.3-543.061 POSTOPEK PRIDOBIVANJA CERTIFICIRANEGA SADILNEGA MATERIALA OLJKE (Olea europaea L.) Boštjan GODEC, Boris KORUZA & Barbara AM BRO ŽIČ TURK Kmetijski inštitut Slovenije, SI-1000 Ljubljana, Haquetova 17 Viljanka VESEL Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica - KSS Koper, SI-6000 Koper, 15. maja 17 IZVLEČEK Osnovni pogoj za uspešen razvoj oljkarstva je sajenje kakovostnega sadilnega materiala. V našem prispevku smo želeli opisati pot do certificiranih (brezvirusnih in na viruse testiranih) oljčnih sadik, ki bodo izpolnjevale vse kri­ terije zdaj v veljavi v državah Evropske unije. V primerjavi s standardnim sadilnim materialom, kakršnega pri­ delujemo trenutno, zagotavlja certificirana sadika višjo stopnjo selekcije, tako v zdravstvenem kot v genetskem pogledu. Ključne besede: oljka, certificirani sadilni material UVOD O ljčne sadike domače pridelave sodijo po EU nor­ mativih v kategorijo standardnega sadilnega materiala, kar pomeni, da pridobivamo razmnoževalni material (cepiče, potaknjence) iz matičnih dreves, ki so odbrana na podlagi rezultatov triletne pozitivne množične se­ lekcije. Pridelava sadik v državah Europske unije je danes že vezana predvsem na certificiran sadilni ma­ terial. Tak način pridelave bo treba v prihodnjih letih vpeljati tudi v naše oljčne drevesnice. Z vpeljavo pri­ delave certificiranega sadilnega materiala smo najprej pričeli pri jablani kot najbolj razširjeni sadni vrsti v Sloveniji. Postopoma bomo ta način pridelave sadnih sadik vpeljevali še pri drugih sadnih vrstah, ki jih razmnožujemo pri nas. Podlaga takemu načinu pri­ delave je certifikacijska shema, ki za posamezno sadno vrsto predpisuje specifično zdravstveno kontrolo. Shema temelji na odbiri izvornih matičnih rastlin, ki jih odli­ kujejo najboljše zdravstvene in genetske lastnosti. Opre­ deljuje tudi njihovo nadaljnje razmnoževanje ter izva­ janje postopkov vzdrževalne selekcije, ki poleg ge­ netske kontrole vsebuje tudi metodiko preprečevanja re- infekcij matičnih rastlin. Med certificiran sadilni material spadata glede na število testiranih virusnih bolezni kategoriji brezvirusni (VF- virus free) in na viruse testirani (VT-virus tested) sadilni material. CERTIFIKACIJSKA SHEMA SADILNEGA MATERIALA OLJKE Pridelava podlag in certificiranih sadik oljke (Olea sativa, Olea europaea L.) temelji na certifikacijski shemi, ki jo priporoča EPPO (European and Mediterranean Plant Protection Organization) v svoji resoluciji št. 95/5236 (94/4339) in mora potekati skladno z določili "Zakona o semenu in sadikah" "Pravilnika o načinu odbiranja in potrjevanja matičnih rastlin in enotnih me­ todah za opravljanje strokovne kontrole nad pridelo­ vanjem sadik" (Ur. I. SRS, št. 36/74) ter "Metode za od­ biranje in potrjevanje matičnih sadnih rastlin in vege­ tativnih podlag". Postopek certifikacije je razdeljen na dve fazi: - selekcijsko fazo, ki vključuje genetsko, zdravst­ veno in vzdrževalno selekcijo; - fazo kontroliranega vegetativnega razmnoževanja matičnih dreves oziroma pridelavo certificiranih oljčnih sadik. 47 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplement Boštjan GODEC ef a/.: POSTOPEK PRIDOBIVANJA CERTIFICIRANEGA SADILNEGA MATERIALA OLJKE (Olea europaea L.), 47-S2 CERTIFIKACIJSKA SHEMA SADILNEGA MATERIALA OLJKE ODBIRA IZHODIŠČNEGA MATERIALA PODLAG - SEJANCEVŽLAHTNIH SORT DREVO JE O DBRAN O NA PODLAGI POZITIVNIH OCEN IZ OSNOVNE SELEKCIJE (pridelek, zmerna rast, zdravstveno stanje) PO D RO BN O PREUČEVANJE KLONSKIH KAN DIDATO V V NADALJNJIH 3 RODNIH LETIH URADNO PRIZNAVANJE KLONA O DBIRA POTEKA ŽE V KALILNIKIH, POUDAREK JE NA BUJNIH, DOBRO UKORENINJENIH IN ZDRAVIH SEJANCIH, KI MORAJO BITI BREZ VIDNIH ZNAKO V VIROZ IN BOLEZNI, KI SE PRENAŠAJO S CEPLJENJEM VZGOJA NOVIH PODLAG NADALJNJA PREUČEVANJA ODBRANIH SEJANCEV ZA MATIČNO DREVO, KI RABI ZA VEGETATIVNE PODLAGE DREVES ZA PRIDELAVO KOŠČIC ZA __________VZGOJO SEJANCEV__________ - ODBRANA DREVESA MORAJO BITI BREZ VIDNIH ZNAKOV VIROZ IN BOLEZNI, KI SE PRENAŠAJO S CEPLJENJEM - SEJANCI ODBRANIH DREVES MORAJO BITI MED SEBOJ ČIM BOLJ IZENAČENI IN ČIM BOLJ PODOBNI ODBRANEM U DREVESU KANDIDAT ZA IZVORNO MATIČNO RASTLINO - IZOLACIJA V MREŽNIKU V SADILNEM LONCU S STERILIZIRANIM SUBSTRATOM - TESTIRANJE NA VIRUSE (serološki testi, indeksiranje) - ČE SO REZULTATI NEGATIVNI, POTEM NAMNOŽITEV KANDIDATA V BLOK IZVORNIH MATIČNIH RASTLIN IZVORNE MATIČNE RASTLINE RAZMNOŽITEV ZA BAZNI MATIČNI NASAD - ZAGOTAVLJANJE RAZMER, KI ONEM OGOČAJO REINFEKCIJO - IZOLACIJA V MREŽNIKU V SADILNEM LONCU S STERILIZIRANIM SUBSTRATOM - NAJMANJ PO TRI RASTLINE POSAMEZNE SORTE ALI KLONA - LETNO TESTIRANJE NA VIROZE (ArMV, CuMV, SLRV) LETNI VIZUALNI PREGLED NA BOLEZNI (Verticillium dahliae, Pseudomonas syringae subsp. savastanoi) IN ŠKODLJIVCE (Euzophera pinguis, Padatoria oleae, Saissetia oleae) - LETNI PREGLED NA POJAV M OREBITNIH SPREMEMB FENOTIPA ________________ Shema 1: Prikaz postopka selekcije in vzgoje izvornih matičnih rastlin za razmnožitev baznega matičnega nasada. Scheme 1: Presentation of the selection and breeding of original parental plants for the propagation of the basic parent plantation. V obeh fazah je pomembna natančna kontrola tehnoloških, pomoloških in botaničnih značilnosti (RIN - razpoznavnost, izenačenost, nespremenljivost) izvornih matičnih rastlin. Posebno pozornost moramo posvetiti morebitnemu pojavu mutantov (različkov, tipov) pri posamezni sorti. Postopke oziroma faze certifikacije prikazujeta shemi 1 in 2. C ilji, ki jih želimo doseči z uvedbo sodobne certifikacijske sheme za pridelavo sa­ dilnega materiala oljke, so: - zagotavljanje sadilnega materiala ustrezne genet­ ske in zdravstvene vrednosti; - zbiranje tipov in revitalizacija naše avtohtone sorte Istrska belica; - skrb za ohranjanje genetskega bogastva oljke v Sloveniji. Osnovna (pozitivna množična) selekcija a) Žlahtnih sort Pri genetski selekciji posameznih sort oljke je po­ membno, da z osnovno od biro pričnemo pri dovolj velikem številu dreves na več različnih lokacijah. Odbrana drevesa morajo biti brez vidnih znakov bo­ lezni ali prisotnosti škodljivcev oljke. Z opravljanjem osnovne selekcije začnemo v obdobju rodnosti dreves in traja 3 leta. Potekati mora skladno z "Metodo za odbiranje in potrjevanje matičnih sadnih rastlin in ve­ getativnih podlag". S potrjenih matičnih dreves lahko nato režemo potaknjence ali cepiče za pridelavo standardnih oljčnih sadik. Rezultate selekcije kasneje periodično preverjamo v rodnih oljčnikih. Najboljša 48 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplement Boštjan GODEC et a/.: POSTOPEK PRIDOBIVANJA CERTIFICIRANEGA SADILNEGA MATERIALA OLJKE (Olea europaea L.), 47-52 drevesa pa kot klonske kandidate vključimo v postopek nadaljevalne selekcije. b) Sejancev Poudarek pri odbiri sejancev, ki se opravi že v samem kalilniku, je na dobri ukoreninjenosti, primerni bujnosti, dobrem splošnem zdravstvenem stanju in brez vidnih znakov viroz in drugih bolezni, ki se prenašajo s cepljenjem. Odbrani sejanec rabi kot matična rastlina za pridelavo vegetativnih podlag. c) Matičnih dreves za pridelavo semena za sejan ce Osnovno odbiro matičnih dreves, primernih za pri­ delavo semena za sejance, opravimo v večjem številu nasadov in pri dovolj velikem številu dreves. Odberemo le drevesa primerne bujnosti in rodnosti, brez znakov glivičnih bolezni ali prisotnosti škodljivcev oljke. Od­ brana drevesa tudi ne smejo imeti vidnih znakov virusnih bolezni ali drugih bolezni, ki se prenašajo s cepljenjem, poleg tega morajo biti njihovi generativni potomci izenačeni v rasti in fenotipskih lastnostih sorte. Nadaljevalna (klonska) selekcija ter vzgoja izvornih rastlin (nuclear stock) Podlago za nadaljevalno (klonsko) selekcijo ter vzgojo izvornih rastlin oljke sestavljajo drevesa - klonski kandidati, ki so bila v 3-letnem postopku osnovne se­ lekcije najbolje ocenjena. V postopek nadaljevalne se­ lekcije vključimo le tiste klonske kandidate, ki se vsaj v eni izmed tehnološko pomembnih lastnosti pozitivno ločijo od drugih rastlin izbrane sorte. Pri vsakem od­ branem drevesu - klonskem kandidatu, ki ga vključimo v nadaljevalno selekcijo, še posebej upoštevamo tipične biološke značilnosti sorte oziroma posebne lastnosti odbranega tipa, po katerih se ta tip loči od preostale populacije (tip rasti, oblika in barva lista, oblika in barva plodu, čas dozorevanja, občutljivost na pozebo, odpor­ nost proti oljčni muhi...). Opazovanje istovetnosti sorte oziroma navedenih značilnosti je nujno zaradi ugo­ tavljanja sorte RIN. Izpolnitev teh treh elementov je pogoj za potrditev nove sorte ali klona. Identifikacijo bioloških (botaničnih) značilnosti sorte ali klona opra­ vimo z opisom po sistemu deskriptorjev, ki je sestavni del selekcijske metode, in jih priporoča UPOV (Union internationale pour la protection des obtentions végé­ tales). Nadaljevalna (klonska) selekcija odbranih dreves traja 3 leta v polni rodnosti, v katerih moramo pri vsakem klonskem kandidatu opraviti meritve, analize in ocene naslednjih botaničnih, pomoloških, zdravstvenih ter tehnoloških značilnosti: - meritve in analize plodov (opravimo v vsakem od treh let opazovanja); - določitev izplena olja (opravimo v dveh od treh opazovalnih let); - določitev kemijskih, organoleptičnih ter morebitnih drugih pomembnih značilnosti olja (opravimo v dveh od treh opazovalnih let); - testiranja na virusne in druge bolezni oljke, ki se prenašajo s cepljenjem in jih predpisuje ta metodika (opravimo enkrat v treh letih). Odbrana drevesa, ki jih vključimo v postopek na­ daljevalne genetske selekcije, vegetativno razmnožimo s cepljenjem (cepimo na brezvirusno podlago) ali s potaknjenci. Razmnoževanje opravimo v primernem, pred insekti izoliranem rastlinjaku, ločeno od drugih rastlin. Za razmnoževanje uporabimo steriliziran sub­ strat, rastline pa posadimo v lončke. V tej fazi vse razmnožene rastline ponovno testiramo na virusne in druge bolezni oljk, ki jih predpisuje ta metoda. Postopek nadaljevalne (klonske) selekcije nadaljujemo le z odbranimi zdravimi rastlinami. Rastline, pri katerih so bili rezultati testiranj negativni, prenesemo v ločen, posebej izoliran prostor rastlinjaka (mrežnika). Te rast­ line ponazarjajo izvorni matični blok klona (nuclear stock) za pridelavo baznega ali certificiranega razmno­ ževalnega materiala v primeru, da bo ta klon v postopku priznavanja tudi uradno potrjen. Tako razmnoženo količino rastlin razdelimo na 3 dele: a) Določeno število rastlin klona (najmanj 3) ostane v izoliranem prostoru rastlinjaka (mrežnika), ki onemogoča reinfekcijo. Tako čuvane rastline so zdrav vir rastlinskega materiala za ponovno predrazmnožitev, v primeru reinfekcije ali uničenja izvornih matičnih rastlin v kolekciji - genski banki. Rastline v mrežniku morajo rasti v kontejnerjih s steriliziranim substratom. b) Določeno število rastlin klona (najmanj 5), posadimo v poseben in od drugih oljčnikov ločen ko- lekcijski nasad, ki hkrati ponazarja gensko banko z referenčnimi drevesi sort oziroma klonov ter izvirni blok matičnih rastlin za vegetativno razmnoževanje baznih ali certificiranih oljčnih sadik. Tak nasad lahko posa­ dimo na zemljišče, na katerem prej niso rastle lesnate rastline in na katerem je bila z analizo zemlje potrjena odsotnost nematod iz rodu Xiphinema. Drevesa v kolekcijskem nasadu vsako leto retestiramo na viruse oljke, ki se v naravi prenašajo z insekti. Prav tako moramo vsako leto opraviti vizualno kontrolo na bo­ lezni: uvelost listja (VerticiIlium dahliae) in oljčni rak (Pseudomonas syringae subsp. savastanoi) ter na škod­ ljivce: oljčno veščo (Euzophera pinguis), sivo jajčasto oljčno uš (Padatona oleae) ter oljčni medič ali ščitasta uš (Saissetia oleae). Rastline v kolekciji morajo biti letno vizualno pregledane na pojave morebitnih sprememb fenotipa. c) Določeno število rastlin (najmanj 15) skupaj z določeno standardno sorto posadimo v poskusni rodni nasad za potrebe uradnega priznavanja klona. Postopek uradnega priznavanja klona poteka sklad­ no z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi in po navodilih "Podkomisije za sadne rastline" pri 49 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplement Boštjan GODEC et al.: POSTOPEK PRIDOBIVANJA CERTIFICIRANEGA SADILNEGA MATERIALA OLJKE (Olea europaea L.), 47-52 "Strokovni komisiji za potrditev, dovolitev in varstvo sort kmetijskih in gozdnih rastlin" (Sortna komisija). Postopek traja 3 leta, začenši z letom vstopa v rodnost. Pri tem se še enkrat preverijo elementi RIN in vse lastnosti, ki jih opisuje klonska selekcija, oziroma stabilnost prenosa pozitivnih odbranih lastnosti klona iz izvirnih matičnih rastlin na vegetativno razmnožene potomce. Dokončen sklep o uradnem priznanju klona da "Sortna komisija" na podlagi zbranih podatkov o novem klonu v primerjavi z določenim standardom. Vzgoja baznih matičnih rastlin Izvirne matične rastline so torej vzdrževane v izoliranih razmerah v mrežniku, lahko pa so tudi rastline v kolekciji - genski banki, ki so pod strogo vsakoletno kontrolo. Izvirne matične rastline zagotavljajo razmno­ ževalni material (cepiči, potaknjenci, sejana) za pri­ dobivanje baznih matičnih rastlin oz. baznega ma­ tičnega nasada. Bazni matični nasad mora biti posajen na primerno izolirani lokaciji (minimalno 20-metrski izolacijski pas, v katerem ne sme biti drugih oljk, in minimalno 2-metrski izolacijski pas brez kakršnega koli rastja). Zemljišče mora biti brez nematod iz rodu Xiphinema in gliv uvelosti listja (VerticilHum dahliae). V primeru namakanja mora biti voda prefiltrirana. Zaščita pred boleznimi in škodljivci mora biti intenzivna. Pridelovanje certificiranega sadilnega materiala Bazni matični nasad zagotavlja razmnoževalni mate­ rial za pridelovanje certificiranih sadik. Certificirane sadike kontroliramo vizualno najmanj 1x letno (zdrav­ stvena in strokovna kontrola). Drevesnica, kjer pride­ lujejo certificiran sadilni material, mora biti na primerno izolirani lokaciji, kjer je bila z analizo zemlje potrjena odsotnost nematod iz rodu Xiphinema. V primeru, da nasad namakamo, je treba vodo pred namakanjem prefiltrirati. Okrog certificiranih sadik vzdržujemo 2 m širok varnostni pas brez vsakih rastlin, v nasadu pa tla čisto obdelujemo. Drevesnica mora biti vzorno vzdr­ ževana in zaščitena pred boleznimi in škodljivci oljke. Postopke in zahteve glede pridelave certificiranih oljč­ nih sadik lahko kontrolira le specializirana pooblaščena ustanova, in sicer po kriterijih, ki jih priporoča EPPO. Certificiran sadilni material oljke lahko pridelujejo le za to posebej registrirani drevesničarji. Drevesničar ob registraciji podpiše tudi izjavo, s katero pristaja na vse faze kontrole pridelave certificiranih sadik s strani za to pooblaščene uradne ustanove. BAZNI MATIČNI NASAD - RAZM NOŽEN JE IZ IZVIORNIH MATIČNIH RASTLIN - ZA GO TO VITEV POTREBNEGA ŠTEVILA BAZNIH MATIČNIH RASTLIN - ZEMLJIŠČE MORA BITI BREZ NEMATOD (Xiphinema diversicaudatum) IN GLIV (VerticilHum dahliae) - ZAGOTO VLJEN M INIM ALNO 20-METRSKI IZOLACIJSKI PAS, V KATEREM NE SME BITI DRUGIH OLJK - ZAGOTO VLJEN MINIM ALNO 2-METRSKI IZOLACIJSKI PAS DO DRUGEGA RASTJA - V PRIMERU NAMAKANJA MORA BITI VO D A PREFILTRIRANA - STALNA KONTROLA IN VARSTVO BAZNIH MATIČNIH RASTLIN PRED BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI - ZAGO TAVLJA RAZMNOŽEVALNI MATERIAL (CEPIČE, POTAKNJENCE) ZA PRIDOBIVANJE CERTIFICIRANIH SADIK PRIDELAVA CERTIFICIRANIH SADIK - POTEKA V DREVESNICAH, KJER MORAJO BITI ZEMLJIŠČA BREZ NEMATOD (Xiphinema diversicaudatum) IN GLIV (VerticilHum dahliae) - VSAJ 4 METRE OKOLI ZEMLJIŠČA NE SME BITI DRUGIH OLJK - VSAJ 2 METRA OKOLI ZEMLJIŠČA NE SME BITI DRUGEGA RASTJA - V PRIMERU NAMAKANJA MORA BITI VO DA PREFILTRIRANA - RAZDELJEVANJE RAZM NOŽEVALNEGA MATERIALA DREVESNICAM MORA BITI POD KONTROLO POOBLAŠČENE ORGANIZACIJE, PRAV TAKO TUDI PRIDELAVA CERTIFICIRANIH SADIK - VARSTVO SADIK V DREVESNICI MORA ZAGOTAVLJATI PRIDELAVO ZDRAVEGA SADILNEGA MATERIALA (brez bolezni in škodljivcev oljke) CERT1F1KAC1JA - KONTROLA KOLIČINE IN IZVORA BAZNEGA RAZM NOŽEVALNEGA MATERIALA - IZDAJA ŠTEVILA ETIKET MORA USTREZATI ŠTEVILU PRIDELANIH CERTIFICIRANIH SADIK - CERTIFIKAT JE DOKAZ PRIDELAVE SADIKE PO ZAHTEVANIH STOPNJAH SHEME CERTIFIKACIJE Shema 2: Prikaz postopka pridelave certificirane sadike. Scheme 2: Presentation of the acquisition of certified seedling procedure. 50 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplement Boštjan GODEC ef a/.: POSTOPEK PRIDOBIVANJA CERTIFICIRANEGA SADILNEGA MATERIALA OLJKE (Olea europaea L.), 47-52 Kontrola in status certificiranega sadilnega materiala Vzgojo in uporabo razmnoževalnega materiala v drevesnicah, pridelovalkah certifici ran ih oljčnih sadik, kontrolira za to pooblaščena uradna inštitucija (zdrav­ stveno stanje, poreklo, število certificiranih rastlin) na podlagi pregledov drevesnic ter dokumentov, ki se mo­ rajo o tem voditi in za kar je dolžan skrbeti drevesničar. Če se sadike ne vzgajajo v steriliziranem substratu v kontejnerjih (kontejnerska pridelava), je treba zemljišče drevesnice predhodno pregledati na nematode iz rodu Xiphinema. Prav tako se v drevesnici opravijo vsi potrebni fitopatološki pregledi (glivične in bakterijske bolezni) ter pregledi na škodljivce. Na podlagi vseh opravljenih pregledov izda uradno pooblaščena usta­ nova, ki je te preglede opravila, predpisane certifikate (etikete). Število izdanih etiket mora ustrezati številu po tem postopku vzgojenih certificiranih sadik. Etikete nosijo serijsko številko, kar uradno pooblaščena usta­ nova, ki etikete izdaja, tudi kontrolira. Tehnična izvedba postopkov zdravstvene selekcije v sklopu nadaljevalne selekcije oljk Virusi in druge bolezni ter škodljivci, katerih kon­ trolo zajema metoda po priporočilih EPPO, so prikazani v razpredelnici 1. Tab. 1: Prikaz bolezni in škodljivcev na katere je potrebno testirati (pregledati) matične rastline oljk pri razmnoževanju certificiranih sadik kategorije na viruse testirani material (po EPPO). Tab. 1: Presentation of deseases and pests to which parental olive plants must be tested in the propagation of certified seedlings of the category to viruses tested material (according to EPPO). ŠKODLJIV ORGANIZEM GEOGRAFSKA RAZŠIRJENOST PRENOS V NARAVI VIRUSI ArMV (Arabis mosaic nepovirus) Evropa, Japonska, Nova Zelandija Xiphinema diversicaudatum CuMV (Cucumber mosaic cucumovirus) po vsem svetu Aphis SLRV (Strawberry latent ring spot nepovirus) Evropa Xiphinema diversicaudatum GLIVE Verticillium dahliae po vsem svetu BAKTERIJE Pseudomonas syringae subsp. savastanoi po vsem svetu INSEKTI Euzophera pinguis Parlatoria oleae Saissetia oleae Za certificirane sadike kategorije brezvirusni rast­ linski material je potrebno, da so proste naslednjih virusnih bolezni: - Arabis mosaic nepovirus (ArMV); - Strawberry latent ring spot nepovirus (SLRV) ; - Cherry leafroll nepovirus (CLRV); - O live latent ring spot nepovirus (OLRV); - Cucumber mosaic cucumovirus (CuMV); - O live latent virus-1 (OLV-1); - O live latent virus-2 (OLV-2). Do danes še ni znana nobena sorta ali tip oljke, ki bi ga lahko pri indeksiranju uporabili kot indikatorsko rastlino. Indeksiranje z mehanskim prenosom homo- genizata na zeljaste indikatorje je mogoč pri vseh virusih oljke, ki so mehansko prenosljivi. Vse te viruse je mogoče relativno lahko prenesti na zeljaste indikatorje s homogenizati iz cvetnega prahu ali cvetov ter tudi iz listov in korenin. Indikator Chenopodium quinoa uporabljamo za identifikacijo ArMV in SLRV, znaki okuženosti pa so lokalne klorotične lezije in sistemični mozaik. Indi- katorski rastlini Nicotiana glutinosa in Nicotiana ben- thamiana pa na infekcijo s SLRV reagirata z lokalnimi klorotičnimi lezijami. Nicotiana benthamiana je poleg tega, z znaki sistemičnega mozaika indikator še za CuMV (Marte ef a/., 1986). Indikator Cucurbita pepo uporabljamo za identi­ fikacijo CuMV, znak okuženosti je sistemični mozaik (Savino & Galiitelli, 1983). Zaradi hitrejšega postopka testiranja in možnosti testiranja večjih serij vzorcev se za detekcijo virusov uporabljajo serološke metode (ELISA - Enzyme Linked Immunosorbent Assay). Testiranje z metodo DAS ELISA trenutno uporabljamo pri virusih SLRV in CuMV, ni pa ovir, da seroloških testov ne bi uporabili za testiranje vseh treh virusov (tudi ArMV), ki so trenutno predpisani (oziroma za vse viruse, kjer bodo na voljo protitelesa). Serološke teste na viruse sadnih rastlin in vinske trte opravljamo v laboratoriju Kmetijskega inštituta Slove­ nije. 51 ANNALES • Ser. hist. nat. ■ 9 • 1999 • suplement Boštjan GODEC ef a/.: POSTOPEK PRIDOBIVANJA CERTIFICIRANEGA SADILNEGA MATERIALA OLJKE (Olea europaea L.), 47-52 PROCEDURE FOR THE ACQUISITION OF CERTIFIED OLIVE (Olea europaea L.) PLANTING MATERIAL Boštjan GODEC, Boris KORUZA & Barbara AM BRO ŽIČ TURK Slovene Institute of Agriculture, SI-1000 Ljubljana, Hacquetova 17 Viljanka VESEL Agricultural Veterinary Institute Nova Gorica - KSS Koper, SI-6000 Koper, 15. maja 1 7 SU M M ARY Basic condition for a successful development o f olive growing is planting high-quality planting material. In this article we attempted to describe the way that has led to the certified (virus free and virus tested) olive seedlings, which would meet all the criteria now in force in the European Union. Compared with the standard planting material as grown at the moment, the certified seedling provides for a higher degree o f selection in health as well as genetic aspects. Key words: olive, certified planting material LITERATURA Ambrožič Turk, B. (1998): Postavitev sistema pride­ lovanja certificiranega sadilnega materiala jablan v Slo­ veniji. Zbornik posveta Kmetijstvo in okolje, s. 375-380. Certification scheme (Pathogen tested olive trees and rootstocks) 95/5236 (94/4339). European and Medi­ terranean plant protection organization (EPPO), 6 s. Marte, M., Gadani, F., Savino, V., Rugini, E. (1986): Strawberry latent ringspot virus associated with a new disease of olive in central Italy. Plant disease, 70, s. 171- 172. Savino, V. & Gallitelli, D. (1983): Isolation of cucumber mosaic virus from olive in Italy. Phytopathologia Mediterránea, 2, s. 76-77. Technical guidelines 99/3, Guidelines for the conduct of tests for distinctness, homogeneity and stability - O live. International union for the protection of new varieties of plants (UPOV), 15 s. 52