Listek, Kristus ali Luter. (Pripovest. Iz hrvatskega prevel L V. Starogorski.) (Konec.) »Pravi, da je oče bcgataSa? Berač je, nič dragega«, reče jeden m močna roka ga zgrabi za vrat. Ali stari ga pogleda tako tažBO, da ga oni nehote spuati. »Goapod, prosim vaa, povejte sinu moje ime, pa bodete videli, da sem govoril reanico.« Jeden aluga se odloči in javi očeta bogataSu. Ko se vrae, reče, naj pride jutri, ker danes gospod aima časa. Sluiinčad se zakrohoče na ta odgovor. Stari ne reče besede ia odide. Vrne ae domov in zopet je prebiral jagode na moleku in molil: »Kateri si za Bas tezki križ Bosil, asmili se naa.< Beli aageli so aosili ajegovo molitev pred preatol i^»rije iu se vračali k starcu z uteho in apom. V. Bilo je zvečer. Pred hisieo sedita Luka in Roža. Od zvoaika cerkve so Se odmevali zadnji glaaovi zdrave Marije. Stari se pokriža in se pokrije. Nato pa vzame zopet v roke novine. »Dragi mož, ali je resaica, da je na amrt bolaa?« »Tukaj se tako pi3e. Pa kaj je n?ma za to ? On je zavrgel pravega Boga ia a»ju < »Ne govori tako, on je na amrtni pcstelji. »Najiaa dolžaost je, da ga reslva, dokler 8e je čaa.« »Prav imaS. Odpaatiti mu morava, da mu Bog odpasti. Jutri greva k ajemu « Ia šla sta. Zdelo ae jima je. da ata na križovem potu. Naj ae jima tudi aedaj izjalovi? Ko prideta k palači, je bilo kakor pred deaetimi Ieti. Bilo je vse polno kočij, ali tla 80 bi!a nastlaaa a aiamo, da bi ae ne sliSalo drdrsnje koles. SliSalo se je Sepetaflje, da se bogataš bori a smrtjo. Nikdo ni govoril o njem kakor oni, ki ljabi in čuti pravo žalost. SpomiBjali so ae ie Bjegovega bogaatva. Mcž in žeaa ae prerijeta do vhoda. »Kdo ste vi in kaj želite ? Nikdo ae sme Botri«, reče sluga. »Midva sva njegova roditelja<, reče stari in gre z ženo naprej ne zmeae se za slugo, ki je poletel za njima. Na atopnicah arečajo dva goapoda. Jeden se je noail duhovsko, drngega so zvali sluge za doktorja. Prvi je bil proteatantovski duhovnik, drugi zdravnik. »Ali smeta tfe dva k bolciku? Trdita,  da sta roditelja«, reče aluga. »To sta roditelja?« vpraša prestraSeno  zdravflik. »Da gospod«, odgovori o^e, in mati pokima z glavo v potrdilo. Zdravnika se je videlo, da je osapajea in se obrae k duhovniku: »Zanpam vam, da ne bodeto nikomur povedali, kar bom povedal tej ženi«. »Se smete popolnoma zanesti, gospod zdravnik«, reče ta. »Vidva hočeta k aina?« reče zdravnik. »Zaata li kako bolezea ima? Nikdo drug ne zaa tega razua mene in čuvaja.« Tu preneha in tiho d6: »Oa je bolan aa ž:lti mrzlici.« Duhovnik je te beaede sližal. »Kaj, na iolti mrzlici?« reče gla»Bo duhovBik in skoči preatra8eao nazaj. »la vi 8te me hoteli privesti v sobo k Bjemu? Ia niste poraislili na mojo žeao ia deco?< »Vi 8te hoteli, da vidite bolnika, predno 8te zflali za bolezen, ne mislefi na vafi zakon. Ali ate vi duhovnik?« odgovori hladno rdravaik. »Ko bi zaal za to, bi nikdar ne priSel«. Pri teh besedah je izgtail. Malo za tem se je sliSal topot konjakib kopit in čudno, ulica ae aprazni na mab. Stara reče zdravnika: »Pojdimo hitro, da ne bo prepozno.« Zdravnik reče: »Kakor je vajina volja.« »Gospod, oče in mati se ne štraSita smrti, ko ae gre za sina.« Ia 8li so čez vrt v drago nadstropje. Tu v majhBi aobici je ležal bogataS. Varali so slažiBčad, da je v palači pri tieh. Od straha, da kdo drugi ne zboli, so ga prenesli v zadBji del palafie v drngo nadstropje. Na pragu se zdravnik obrne in reče: »Hočete li, da amre v na9i veri? Tudi jaz sem katolik, ali bojim ae, da bo prepozno.« »Marija Bas ae zapuati, goapod«, refie žena. Bilo je tiho in temno. Na tleh debele preproge, po zidovih otaare z leki in steklenicami. Ali vsega tega mati ni videla. Njene oči so iakale ajega, ki je ležal v postelji v blaziae zakppan, ajega — izgabljeaega siaa. Njegovi tanki, beli prsti ao se nemirno igrali na švileai odeji, dih mu je bil nepravilea. Tu je ležal sam, žrtva aairti, zapaščea od prijateljev, kojim je žrtvoval vero in roditeljsko ljubav. Plačaai strežaj je stal ob vzaožja postelje in gledal brez ljubavi aaaj. Mati zameai strežaja. Sia pogleda mater z motnim očesom. Ni je apoinal. »Pavle, dete moje, ubogo dete moje!« Vaa sila materine ljubavi in skrbi je morala biti v teh besedah. Bolnik vpre oči in apozaa mater. »Mati, mila mati!« Hotel ii je dati roke; a ao bile preslabe. Mati ga objame in poljubi na bledo Selo. »Vsi so me zapustili, a vi.. ..« »Nr vsi, tudi tvoj oče je tu;« nato migne moža, naj stopi bližje. »Tudi Ti oCe«, zaatoče bolnik. »A jaz sem vas odgnal od aebe.« >Ne govori o tem«, pravi oče, >jaz sem sam kriv; ne smel bi te pastiti ined svet.« Materino obličje se skloni nad umirajočim. »Pavel, ljabo dete«, ma šepeče. »HočeS, da umres spokojao in zadovoljno, kakor umrjeva miJva z očetom?« »Hočem, mati« »Tedaj moraS umreti v aaSi sveti veri.« »Ne morem, mati. Kako mi aaj Bog odposti? Kako se naj aadejam miloati, ko sem zavrgel vero avojega detiaatva?« »VidiS, jaz aem prisla k tebi, akoravno si me tako hudo uialil. Ali mialis, da je Bog manj miloatljiv ?< Bolaik je stokal. »Pavell Bog je ljabezea. On je odpustil tudi tiatim, ki so ga kriiali.« On pcgleda na križec, ki je visel na moleku materinem, in refie: »Mati, vai hofiemo v jedai veri umreti, da se zopet aajdemo.« Globoko se nagae srečna mati k siau ter re5e: >Hvala ti, Marija, naSla aem zopet sina.« Po8ljeio po katoliskega duhovaika. Brez strahu, brez obotavljaaja je prihitel v aobo bolniKa. Ni se bal aalezljive bolezni, mislil je samo, da mu je resiti duSo. Pokrili so mizo z belim prtom, nanj dali križ in sveče. Zvonfiek se zaslisi, iavljaje, da pride reSeaje. In priSel je Jezus in i njim mir. BUo je okrog polnoči in roka, za katero je driala 8rečaa mati, mu je poatajala hladna in ledena. Smrtni znoj je zableatel na bolnikovem čelu. Naeakrat odpre ofti; zadaje moči zbere ia refie s hropečim glasom: »Hvala vam, draga mati ia oče!« Za nekaj bipov zatisne mati mrtvemu siaa oči. »Kmala ae vidimo, ljabljeao dete«, reče ia poklekne kraj postelje, da prva pomoli za ajegovo duSo. A Bjegova daSa je poletela do prestola dobrega Očeta v nebesa, koji je vroče pritisnil na avoje arce izgubljeaega in zopet najdenega sina.