plačana v gotovini
postale I gruppo	i U llT
TRST, nedelja, 15. novembra 1970
Leto XXVI - St. 259 (7753)
STRAHOVIT ORKAN V VZHODNEM PAKISTANU
100.000 mrtvih in pogrešanih
Orkan je zajel ustje Gangesa, kjer je zravnal z morsko gladino številne otoke - Število žrtev še ni točno znano, a bojijo se, da bo še večje
I KALKUTA (Indija), 14. — Vesti o številu žrtev, ki jih je povzro-ti|L . evit orkan v Bengalskem zalivu, si sledijo od ure do ure. V zjjj' pravijo, da je strašni ciklon povzročil okoli 100.000 mrtvih, L*"1** in desetine i
L'""9 in desetine ranjenih, da ne govorimo o ljudeh, ki so ostali strehe. Na samen otoku Dubla, kjer so bili včeraj hindujski *■*' obredi, baje pogrešajo več kot 20.000 pakistanskih romarjev.
^ otoku Hatiya, na ustju reke
j.n9es, so valovi baje pometli od > 80.000 ljudi.
Iti* ****•' W prihajajo iz Dalke il*v[|o mesto v vzhodnem Paki-ijr|) se lahko sklepa o 25.000 Gre pa le za prve ugo-ki pa ne upoštevajo Jj • 100.000 pogrešanih. Obla-yj|0 želo zaskrbljene za usodo N »eh ljudi.
pakistanski pilot, ki je prizadeto področje me-i(, 03 je ostalo brez strehe mcxr-j, milijon ljudi. Pristavil pa da ni opaziti na nekate-l^Nročjih nobenega znaka živ-]j "• Drugi opazovalci so vide-ik,., tisoče človeških trupel v vodah.
*2°*aj je zelo dramatičen za
c; Pitne vode, ker je skoraj ,^vsod morska voda zalila
Pripomniti je še treba, otoki, Id jih je opustošil k?1' zelo gosto naseljeni. Živ-
^ «a raven prebivalstva pa je otokih zelo nizka, h zadnjih letih so številni cd-^ to večkrat opustošili te o-kj i *ar se dogaja redno v ča-k! *^nskih monsunov. Vsi otoki hW7° ofaM ter jih velikanski ^ ki jih povzročajo _ cikloni ^."■'kani na odprtem morju, sko-vi Vedno preplavijo.
|j •. tla j a 1963 je slabo vreme, j?? trajalo 15 ur, opustošilo kilometrov obal vzhodnega Pa-a’ Tedaj je neurje povzro-itlj jkoraj 12!000 mrtvih, več kot ke t! ljudi pa je ostalo brez stre-tieL,.v oktobru 1960 je podobno lCJe Povzročilo 15.000 mrtvih,
k.	.Podobni katastrofi pa sta ijrJ“®5 povzročili 16.000 oziro-p^OO mrtvih.
Ho^očje, ki ga je orkan opu-zadeva otočje s površino ‘°00 otoki v Bengalskem zali*? lOgovzhodno od Kalkute. Na kj,f ?toč.iu je tudi otok Dubla,
, te bilo včerai navzočih več pakistanskih romarjev. <0 čilega Delhija sporočajo, da O® ladje pakistanske vojne i	odplule iz Citagonga
Udorom hrane in zdravil za Hf. yalstvo otokov na vzhodni “-•T Pakistana. Po zadnjih ve-¥ začela moč orkana vpa-istL^d* se, da se je neurje pre-ijivtr0 proti Asamu v Indiji, lo uJf^vito neurje, ki je prizade-^jšs^6 re^e Ganges je bilo strašil*): °d vseh, kar jih pomnijo «6 n ^ teh otokih na ustju re-14 ^^es. Gre za otoke, ki so H^j n« ploščati se pravi le za 'ijS, desetin metrov višji pri od vodne gladine. Ne-ie TJ. so še zelo obljudeni, kot It^Uher otoka Hatiya, ki leži
milj pred ustjem Gan-. tem otoku živi več kot ljudi. Priče strahovitega Pa trdijo, da je bil otok Bjvf.ujen z valovi, ki so dose-
b-Oi"
Ato
^ir)o 20 metrov.
•le ostal pri življenju na
W**u se seveda še ne ve.
trupla ljudi, ki so jih '*n ^ opazili na svojih poletih •UL opUstošeno področje, bodo •le za vedno potonila v mor-J^®obine.
k^J>ki jo je orkan povzročil SjSjJJtona. Gre za desetine in *° to? kvadratnih kilometrov go-ty^eljenega področja, k Aadnjih vesteh so to straš-*®>**®tošenje na otokih vzhod-•tW. Pakistana povzročili silni orkani, ki so nastopili po dežju in nevihtah. *	pokrajine	so vihar-
kCoo prizadeli tudi nekatere H, S™1? kot Chdttagong, Kliul-Jt	in Moakhila. Pravijo,
S l^ojtovi pihali z več kot 200 ^oati na uro.
volitve v Braziliji
JANEIRO, 14. - Jutri ttosi. °raziliji volitve za. obno-fc iraške zbornice in dveh tret-* (jzjjd-a. Volilnih upravičencev I?	milijonov. Dovoljeni
sami stranki:	vladna
za nacionalno obnovo» in Ao »Brazilsko demokra-7 tedanje*, ki pa v bistvu z vladnimi stališči. Vse . PPozidjske stranke se za-%lt *®dne prepovedi ne bodo Oredstaviti na volitvah.
Selasie se je vrnil i;°movino
14.	- Etiopski ce-. Selasie jj danes od-? V Benetk v Adis Abe-Sto Atootkah je visoka plima, t je mesto po<l vodo in je kga tudi prišlo do težav,
ker je voda zalila vhod v hotel, v katerem je bil cesar s spremstvom. Odhod se je zavlekel za dobro uro, da so postavili koze z deskami in da so dobili večji čoln beneški - tramvaj, s katerim se je peljal cesar, ker je mali čoln prefekture bil premalo stabilen. Vse se je srečno zaključilo in se je cesar ob odhodu zahvalil predsedniku Saragatu ter italijanskemu ljudstvu za prisrčen sprejem, ki ga je doživel v Italiji.
Seja Volkspartei
BOČEN, 14. — Danes se Je sestat izvršni odbor Suedtiroler Volksparted, na katerem so sklenili, da se bo 28. novembra sestal kongres stranke v Meranu. Magnago je povedal, da bodo kongresu lahko prisostvovali tudi predstavniki italijanskega tiska, kar se do sedaj še nikoli ni zgodilo. Med današnjo sejo je poslanec Raz navedel nekatera pojasnila o delu komisije devetih, ki sestavlja norme za izvajanje «paketa».
SAJGON, 14. — Ameriško vojaško poveljstvo v Sajgonu je potrdilo, da je bilo ameriško izvid-niško letalo tipa »RF-4* sestreljeno včeraj na Severnim Vietnamom. V tej zvezi je obrambni
Sovjetski zunanji minister Gromiko je bil v preteklih dneh na uradnem obisku v Italiji, sedaj pa je na turističnem potovanju in si ogleduje kulturne znamenitosti, istočasno pa ima tudi razgovore z gospodarstveniki. Gromiko je bil v zadnjih tednih izredno aktiven, saj je po govoru na skupščini OZN obiskal VVashington, kjer ga je sprejel Nixon, London, vzhodni Berlin, Frankfurt in sedaj Italijo. Na sliki: Gromiko s Saragatom
VČERAJ POPOLDNE V PALAČI »ATTEMS*
Ob prisotnosti arhitektov iz šestih držav pričetek 5. srečanja «Mitteleuropa» v Gorici
Srečanje vodi znani italijanski arh. Luigi Piceinato - Poseben poudarek delu našega domačega arh. Maksa Fabianija - Pozdravna brzojavka Saragata
S posebno pozornostjo našemu domačinu, slovenskemu arhitektu Maksu Fabianiju, ki je pustil sledove svojega znanja na Dunaju, v Ljubljani, v Trstu, v Salzburgu in v Gorici sami, se je pričel sinoči v veliki dvorani palače Attems na Komu mednarodni simpozij o urbanistiki v državah srednje Evrope. Na to srečanje so prihiteli od vsepovsod, iz Slovenije in iz drugih krajev Jugoslavije, iz Avstrije, iz češkoslovaške, iz Z. Nemčije, iz Madžarske ter iz Italije številni arhitekti, da bi si tu izmenjali mnenja o sodobnih problemih
urbanizacije mest in podeželja ter istočasno obudili nekatere spomine na preteklost, ko je vrsta arhitektov in urbanistov dunajske šole dajala »direktive* za pred sedemdesetimi leti sodobno urbanistično politiko na vsem teritoriju takratnega avstrijskega cesarstva, čudne oblike Commonwealtha je dejal včeraj arhitekt Picoinato, ki je pustila svoje še danes moderne sledove v številnih mestih takratne monarhije in tudi v številnih obrobnih deželah.
MittatevTopsko srečanje je torej tokrat posvečeno urbanistiki. Že v
drugo se vrši v dvorani Attems, ki so jo v zadnjem času lepo preuredili in v njej uredili pinakoteko goriških s'ikarjey. Gostom, ki so prišli tudi iz inozemstva, nudi tako Gorica lepo shajališče, ki se lahko kosa z marsikatero palačo v nekdanjih in sedanjih prestolnicah.
Predsednik srečanja je italijanski arhitekt prof. Luigi Piceinato, eden med najbolj znanimi in sposobnimi italijanskimi arhitekti, zelo man v Gorici ker je pred nekaj leti izdelal goriški urbanistični načrt. Spomnjamo se, da je takrat
MMtMVIIIIIMMII
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHtiiHimiiiiimmmHiiiMnifiiniiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiHiimiiiiiHHiiiiiiiUHiiiumimmHHummmHMiitHM
ODLOČNA SK0R0 SOGLASNA RESOLUCIJA CK PSI
Zasedanje CK KPI o možnosti ustvarjanja leve alternative
Zaključno poročilo o uradnem obisku sovjetskega zunanjega ministra Gromika v Italiji
RIM, 14. — Nadaljevalo se je zasedanje CK KPI, na katerem je Napolitano ugotovil, da poročilo Berlinguerja potrjuje pomembne rezultate, ki jih je dosegla partija v izvajanju linije, ki si jo je začrtala na dvanajstem kongresu za ustvarjanje leve alternative. Široke ljudske množice se vedno bolj zavedajo globoke potrebe nove politične usmeritve v državi. Ta
lllllllllllllllllllllllllltlllllllllll
V •• *'A
PO dveh TEDNIH^ POGAJANJ_ V VARŠAVI
Dosežen sporazum o pogodbi med Poljsko in ZR Nemčijo
Zunanja ministra Jedrykowski in Scheel poudarila zgodovinski pomen ureditve odnosov med obema državama
VARŠAVA, 14. — Po dveh tednih pogajanj, ki so potekala v vzdušju resničnega prizadevanja poljskih in zahodnonemških pogajal cev pod vodstvom zunanjih ministrov Jedrykowskega in Scheela za vzpostavitev normalnih odnosov med Poljsko in Zvezno republiko Nemčijo, je bil danes v Varšavi dosešen sporazum o pogodbi med obema državama, s katero ZRN priznava poljske meje na Odri-Nisi. Pogodbo bosta zunanja mini-
stra parafirala v Varšavi 18. t.m. pred božičem pa bo skoraj gotovo prišel v poljsko glavno mesto zahodnonemški kancler Brandt, da jo podpiše. S priznanjem poljskih maja na Odri-Nisi ja bilo po 20 letih odstranjeno najbolj sporno vprašanje, ki je preprečevalo vzpostavitev normalnih odnosov med Zvezno republiko Nemčijo in Poljsko.
Ta pogodba sledi nedavno podpisani pogodbi med ZRN In Sovjetsko zveao, hkrati pa so zahodni Nemci že navezali stike za pogajanja s Češkoslovaško, ki je prav tako njihov sosed, a katerimi še nimajo urejenih odnosov. Tudi z Demokratično republiko Nemčijo je bdi na dveh prvih srečanjih v preteklih mesecih napravljen prvi korak za ureditev mednemških vprašanj in za vzpostavitev boljših odnosov in sodelovanja. Brandtova podtika KOdprtja na Vzhodu Je v enem samem letu napravila to, kor niso hoteti narediti za potnirjemje v srednji Evropi zahodnonemški demokristjani, ki so bili 20 let na oblasti.
Važnost tega zgodovinskega dogodka sta poudarila tudi oba zunanja ministra. Scheel je po doseženem sporazumu Rjavil, da že od začetka pogajanj »srno se zavedeli zgodovinskega pomena za nemški ln poljski narod in za Evropo«. Pogodba, Je izjavil Je-drykowskd, cima zgodovinsko vrednost, ker odpira novo obdobje, ki bo pokopalo preteklost in bo Imelo velik vpliv tudi na druge narode Evrope«.
Sporazum Je bil dosežen po zaključnih pogajanjih, M so trajala do danes do 5. ure zjutraj. Najprej sta se sestala Jadrykow-skl ln Scheel s sodelovanjem dveh namestnikov zunanjih ministrov, ki ste začela prve razgovore preteklega februarja.
Po doseženem sporazumu sta glasnika obeh delegacij sporočila, da je sestavljena pogodba dokončna in da je ni mogoče spremeniti. Kot se je zvedelo (vse-
bina pogodbe še ni bila objavljena), pogodba med Poljsko in Z. Nemčijo vsebuje uvod in pet členov. V uvodu je izrecno poudarjeno, da obe strani želita doseči normalizacijo odnosov. Prvi štirje č eni pa naj bi vsebovali priznanje Bonna poljskih meja na Odri - Nisa, neuporabo sile med obema državama, sodelovanje na najrazličnejših področjih ter pri-
držke v pogledu pravic in odg<> vornosti zavezniških velesil. Peti člen pa naj bi se nanašal na izvajanje nogodbe.
Zahodnonemški zunanji minister Scheel je odpotoval iz Varšave naravnost v Munehen, kjer je ob prihodu izjavil, da bo baje osebno Brandt podpisal zahnodno-nemško - poljsko pogodbo. Dodal je, da je sedaj zelo važno obnoviti odnose s Poljsko, kot je bilo svoj čas storjeno s Francijo. Dejal je tudi, da je cilj Zahodne Nemčije urediti odnose s Poljsko da se vzpostavijo novi odnosi tudi z ostalimi vzhodnimi državami
Na kongresu bavarskih liberal-
cev v Miinchenu, kamor je šel takoj po vrnitvi iz Varšave, je Scheel poudaril, da je bil po 25 letih storjen pomemben korak za ustvaritev boljšega ozračja sodelovanja med Zvezno republiko Nemčijo in Poljsko.
Zatem je Scheel izjavil: »Naloga povojne generacije je, da napravi enkrat za vselej konec s preteklostjo. To ne pomeni izjavljati, da spoštujemo poljske meje, marveč vzpostavljati tudi konkretne odnose, kot to delamo.«
»Današnja zunanja politika — je zaključil Scheel — potrebuje jasnost, resnico in čistost: ne moremo več goljufati med igro.*

Vojska na oblasti Predsednik Atasi
O •	• • •
v žiriji aretiran
Državni udar je vodil dosedanji obrambni minister Assad
BEJRUT, 14. - Sirski obrambni minister Ha t ez Assad je s pomočjo vojske z nekrvavim državnim udarom prevzel oblast v Siriji in dal aretirati številne predstavnike levičarske struje vladne stranke Baias, med njimi tudi predsednika republike Nuredina El Atasi ja.
Assad je na ta način prevladal v dolgem ;/»ru med večinsko levičarsko strujo Baas, katere glavni predstavnik je podtajnik stranke Šalah Jadid, in strujo, v kateri so bili predvsem predstavniki vojske Na izrednem kongresu Baasa, ki se je zaključil pred dnevi, je bila vojaška struja poražena:	kongres
je odobril sklep, po katerem bi morali odvzeti Assadu vse funkcije, ki jih je imel v vladi in v vojski. Assad je bliskovito reagiral in s pomočjo častnikov tajne službe letalstva, ki so mu zvesti, dal aretirati svoje politične nasprotnike, med njimi samega Atasija, ministrskega predsednika Youssefa Zajena in generala Sa-laha Jadida.
Vesti o državnem udaru so za sedaj še dokaj nejasna:	radio
Damask je zamo'čaI udar, sirski
listi pa danes niso izšli. Zelo ve-
lik poudarek mu dajejo nasprotno libanonski listi, ki z velikimi naslovi čez vso prvo stran govorijo o »eksplozivnem položaju v Siriji« in o tankih po ulicah Damaska. listi na splošno zelo skopo komentirajo te vesti: »Al Ryat» pravi, da »ljudske organizacije in partijski borci se zoperstavljajo vojaškemu udaru*, »Al Mohar-rer* pa omenja nevarnost državljanske vojne.
Vsekakor pa je položaj v državi miren: meje z Libanonom so odprti- in potniki, ki prihajajo iz Damaska v Bejrut, poročajo, da življenje v sirski prestolnici poteka povsem normalno ter da je opaziti samo nekoliko bolj številne vojaške patrulje po mestnih ulicah. Do edinih incidentov naj bi prišlo na univerzi v Damasku med študenti obeh struj stranke Baas. Predavanja so za sedaj u-kinjena. V poročilu o incidentih je študent«ka zveza obsodila državni udar »desničarske vojaške klike*, podobno poročilo so objavili tudi sindikati.
Za sedaj je praktično nemogoče reči, kakšne posledice ho imel državni udar na poKtiko Sirije in na razvoj položaja na Bližnjem vzhodu. Tudi Assadnvo osebnost
je težko označiti: na splošno velja Assad za »zmernega levičarja*. Od njega pričakujejo nekateri, da bo pristopil k trojni zvezi med ZAR, Libijo in Sudanom ter da bo zavzel bolj smemo stališče do bližnjevzhodnega spora. Tako naj bi pristal na pogajanja, ki jih predvideva Rogersov načrt ter naj bi sprejel politiko Kaira in Amana v tej zvezi. Kot je znano, je bila doslej Sirija odločna nas protnica mirovnih razgovorov med Arabci in Izraelom.
Glavno vprašanje pa je, kakšno stališče bo zavzel novi režim do palestinskega odporništva, ki ga je dosedanja vlada politično in vojaško vsestransko podpirala. Prvi znaki kažejo, da skuša Assad omejevati vpliv Palestincev v Siriji. Tako se je izvedelo, da so po državnem udaru »nevtralizira U» organizacijo Palestincev »Al Sajka*, ki jo vodita Šalah Jedid in Youssef Zajen. Po vesteh iz arabskih diplomatskih krogov naj bi bila vsa skladišča orožja in municije »Al Sajke* pod nadzor stvom vojske. Gverilce, ki so stražili nekatera poslopja stranke Baas so po državnem udaru za mepjoii z agenti vojaške policije.
nujnost prihaja do izraza v novih odnosih med večino in opozicijo, ko se v skladu z delovanjem demokratičnih institucij širijo centri demokratične oblasti.
Istočasno pa je treba potiskati naprej v smeri ustvarjanja nove večine. V tej zvezi je Amendola tudi dejal, da ni tako pomembno, če Mancini odkrito postavlja vprašanje premostitve levega centra, dejstva pa je, da zastavlja vprašanje odpora proti umerjenim silam, da se končno spremene določene strukture, kar pa ni mogoče doseči samo z novo obvezo PSI, temveč z mobilizacijo vseh sil levice.
Tajnik stranke Longo pa je dejal, da nazadnjaškim silam v vladi ni uspela zavreti procesa enotnosti, ki je temelj delavskih borb. To je rezultat politike KPI, ki se je uprla stranki krize in je uspela vplivati na politično vodstvo države ter na zakonodajne ukrepe vlade. Celo glede zunanje politike se je lahko culo kako sramežljivo in zapoznelo novost, kot je priznanje Kitajske. V celoti pa doseženi rezultati dokazujejo, da obstajajo nove možnosti, da se gre naprej.
Longo je obsodil poskuse socialdemokratov. republikancev in Nen-nija, da bi se ustanovil blok desnice, ki bi temeljil na antikomunizmu, s čimer bi hoteli na mrzlični način podpreti politiko, ki ne stoji več na nogah. Časi se spreminjajo in KPI nima nobene zveze več s frontizmom stare vrste, ker bi v sedanjih pogojih pomenil omejevanje in bi preprečeval širjenje političnega zavezništva. Longo je tudi zavrnil obtožbe, češ da se hočejo komunisti na vsak način vriniti v vladno večino. Svoja izvajanja pa je zaključil, da bodo potisnili ob zid sedanjo vlado, da se ustvarijo pogoji za alternativo levice.
Na včerajšnji seji centralnega komiteja PSI so dokaj pozno sprejeli resolucijo, s katero se ni strinjala samo Nennijeva avtonomistična struja, ki pa v CK šteje le malo članov. Zaključna resolucija je občutno naprej od že tako o-iprtega govora tajnika stranke Mancinija, ki pae mora upoštevati dneve potrebe politike in istočasno zagotoviti stabilnost, da se zagotovi izvajanje reform in preprečijo desničarski poskusi.
Resolucija pozitivno ocenjuje delo stranke in njeno sposobnost povezati se z množicami, pri čimer pa tudi ugotavljajo, da lojalno sodelovanje v vladi ne nasprotuje ciljem PSI po naprednejših rešitvah. Politika reform odpira možnosti zanimivih srečanj in konvergenc med levimi opozicijskimi silami ter stvarnih povezav s socialnimi in sindikalnimi silami, ki jih zanima ta politika. Nadalje je rečeno, da CK PSI meni, da je pomemben politični proces, do katerega prihaja v KPI, kar je v skladu s spremenjeno socialno stvarnostjo. Tudi v tej zvezi je PSI za debato in za srečanje vseh levih sil in še zlasti katoliških sil, kot so ACLI, ki so izbrale predkapitalistično usmeritev, kot tudi vseh tradicionalni socialističnih sil.
Kot smo še rekli, so se pri glasovanju vzdržali avtonomisti, Lom-bardijevci pa niso glasovali samo za uvod, kjer je rečeno da se strinja CK s poročilom Mancinija.
Danes je bilo objavljeno skupno uradno poročilo o obisku sovjetskega zunanjega ministra Gromika v Italijo. Poročilo je dokaj optimistično sestavljeno in poudarja razna tudi politično pomembna vprašanja, o katerih sta se oba zunanja ministra strinjala ter ne
omeni polemičnih osti, ki so bile izrečene med razgovori. Poročilo posveča zelo mnogo prostora pripravam za evropsko konferenco in konkretnim akcijam za to pripravo.
Tudi danes so razpravljali v poslanski zbornici o vladnem dekretu o konjunkturi, za kar se je sestala komisija devetih, ki je obravnavala predvidene popravke.
Piceinato navdušeno gledial ureditev našega mesta, zamsel starih avstrijskih arhitektov in našega Fabianija, ki je za več kot pod stoletja pred današnjimi zahtevami italijanskih arhitektov in urbanistov.
Za predsedniško mizo so sedeli goriški župan Martina, predsednik mititedevTopskih srečanj dr. Rocco Rocco, deželni odbornik za urbanistiko De Carli, arhitekt Di So-pra.
Med gosti smo opazili goriškega nadškofa msgr. Cocoiina, deželnega odbornika Tripanija, pokrajinskega predsednika Chientaroldja, predsednika SKGZ Gorazda Vesela, novogoriškega župana Rudija Šimaca, direktorja urbanističnega inštituta SRS inž. Marjana Tepino, jugoslovanskega konzula v Trstu Vidasa, podpredsednika pokrajinske uprave Waltritsrfia, predsednika goriške bolnišnice odv. Sanzina, arhitekta Jožeta Ceja, občinskega odbornika dr. Paulina, vrsto občinskih in pokrajinskih svetovalcev ter številne predstavnike krajevne oblasti.
Goriški župan Michele Martina, ki je obvoril zasedanje, je dejal, da se rrvittelevropska srečanja vršijo že peto leto v Gorici, da so nastala iz potrebe tukaj živečih različnih narodov v mestu, ki so ga oplajale različne kulture. Ta srečanja se vršijo v dobi mednarodne pomiritve in pripomorejo k nadaljnji pomiritvi in k večjemu spoznavanju in sporazumevanju. Martina se je s posebno hvaležnost'« spomnil pred nekaj leti umrlega do-
(Nadaljevanje na 4. strani)
iiuiliiiiiiiitiimiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiftiiiiiitiimmiiitiiiiii
IZVAJANJE UKREPOV 0 STABILIZACIJI V SFRJ
Prijateljsko sodelovanje med Rimom in Beogradom
Zaključen obisk CGIL v Jugoslaviji - Veter s 180 km na uro na severnem Jadranu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 14. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja RiBbiCte se je danes razgov&rjaj z zastopniki mnogih zveznih tajništev, uprav ln ustanov o izvajanju ukrepov programa stabilizacije. Razgovora so se med drugim udeležili ravnatelj službe družbenega knjigovodstva, uprave carin, devizne in tržne inšpekcije, zvezni tajnik za notranje zadeve in zvezni javna tožilec, ter zastopniki drugih zveznih ustanov. Ob tej priložnosti so bdh med drugim dani predlogi za boljšo in hitrejšo angažiranje inšpekcij in drugih služb pri izvajanju predloženih ukrepov. Sklenjeno je bilo, da pristojna organi z vsemi zakonitimi sredstvi zagotovijo Izvajanje ukrepov, Ker javnost zahteva, da se ^crepi dosledno izvajajo ob spoštovanju zakonitosti. Posebno je bila poudarjena pmtreba, da se v tem delu čimbolj angažirajo vsa sredstva obveščanja, ki naj op>ozarja-jo na določene pojave v zvezi z Izvajanjem ukrepov stabilizacije.
Po tridnevnem bivanju v Beogradu je danes odpotovala v Rim delegacija splošne konfederacije dela Italije pod vodstvom tajnika Luciana Lame. Med bivanjem v Beogradu se je delegacija raz-govorjoia z zastopniki zveze sindikatov Jugoslavije o dvostranskih odnosih in o vprašanjih v mednarodnem sindikalnem gibanju, V razgovorih je bila ugotovljena enakost pogledov obeh sindikalnih organizacij na mednarodna vprašanja, predvsem pa na potrebo, da je treba premagovati razdeljenost v mednarodnem sindikalnem gibanju. Zastopnika obeh organizacij so se dogovorili o konkretnih oblikah bodočega sodelovanja.
Sinoči se Je v prepolni dvorani kulturnega centra v Beogradu z razstavo slik in maket «Pogled na Rim« slovesno pričel «Teden Roma«. Na otvoritvi so bdll številni družbeno politični in kulturni delavci Beograda ter italijanski veleposlaniki Foloo Tra-balza z osebjem veleposlaništva. Slovesnost se je pričela z govorom predsednika skupščine Beograda Brenka Pe&iča, ki je med drugim poudaril, da bo razstava o Rimu, mestu dete ln umetnosti, omogočala, da se boljše spozna življenje in rezultate, dela nje-
nih prebivalcev. Na ta način bo Rim postal bližji Beograjčanom in s podobno razstavo v Rimu, Beograd Rimljanom. Pesdč je izrazil prepričanje, da bo «Teden Rima« dal pobudo za povečanje sodelovanja med obema mestoma.
2:upan Rama Cleldo Darfda, id je zatem odprl razstavo, je v svojem govoru poudaril, da bo sporazum o prijateljstvu in sodelovanju med obema mestoma, id bo podpisan med bivanjem delegacije Rima v Beogradu, omogočil tesno sodelovanje med zastopniki in prebivalci obeh mest. Darida je poudaril pomen kulturnega in političnega ravnotežja v Evropi, ki se vedno bolj rasvija in ugotovil, da je Jugoslavija pri tem pomemben dejavnik. Na kraju svojega govora, ki ga je končal v srbohrvaščini, je Darida izrazil upanje, da bo imel priložnost prihodnje leto ob podobni manifestaciji zaželeti zastopnikom Beograda in Beograjčanom dobrodošlico v Rim.
Predsednik skupščine Beograda Branko Pašič in župan Rima Cleiio Darida sta danes podpisala sporazum o prijateljskem sodelovanju med obema mestoma. Sporazum predvideva sodelovanje v prosveti, kulturi, umetnosti, informacijah, publikacijah, turizmu, športu in ostalih dejavnostih. Dogovorjeno je tudi, da se prihodnje leto sredi oktobra v Rimu organizira »Teden Beograda«.
Močan Južni veter, ki piha s hitrostjo 180 km na uro, je danes popolnoma paraliziral ves pomorski promet na severnem Jadranu. Z Reke je odplula danes samo ena ladja na poti proti Lošinju, čeprav je negotovo ali ji bo uspelo prebiti se skozi visoke valove. Vse ostale ladje, ki so bile na poti, so se zatekle v najbližja pristanišča. Kvarnerski otoki so bili danes brez zvez s celino. Veter Je doslej prizadel le malo škode. lažje je bila poškodovana prekooceanska ladja «Goran Kovačič« pri poskusu, da zapluje v rešfco pristanišče. Ladja se je po neuspelem poskusu zatekla v Martinščico.
Zarodi močnega vetra In plinM je morje poplavilo nekatera ndžjm področja Crikvenice in drugih krajev.
& B.
TRŽAŠKI DNEVNIK
IZJAVE PODTAJNIKA ZA TRGOVINSKO MORNARICO CAVEZZALIJA
Pri reorganizaciji pomorskih prog PIN ne bodo žrtvovali «Tržaškega Lloyda»
Obisk in razgovor s predstavniki tržaške pomorske družbe, pri pristaniškem poveljstvu in srečanje s dani pokrajinskega komiteja PSI in socialističnimi sindikalisti
Vprašanja tržaškega pristanišča In pomorstva v zvezi z reorganizacijo pomorskih prog vsedržavne koristi (pin) so bila v ospredju razgovorov, ki jih je imel v Trstu socialistični podtajnik za trgovinsko mornarico sen. Paolo Cavezzali.
Zjutraj se je Cavezzali srečal s predstavniki ravnateljstva tržaškega Llo.vda, ki jo je vodil podpredsednik Dino Saraval in so jo sestavljali opolnomočeni upravnik Um-berto Nordio s sindikalnimi predstavniki osebja. Med razgovorom so poglobili analizo položaja posameznih podjetij PIN, med katerimi je med najbolj prizadetimi, kot znano, prav «Lloyd tnestino*.
Sen. Cavezzali je pozneje obiskal luško poveljstvo, zvečer pa je 1-mel daljši sestanek s predstavniki tržaškega pokrajinskega vodstva PSI, skupno s socialističnimi sindikalisti, ki so mu orisali stališča o reorganizaciji družb PIN in zaskrbljenost za bodočnost tržaških pomorskih prog.
Senator Cavezzali je poudaril, da je proces reorganizacije še v prvi fazi oblikovanja in da izbire glede reorganizacije niso še bile politično kvalificirane. Odločno je zavrnil zamisel, da bi ministrstvo za trgovinsko mornarico nameravalo «žr-tvovatd Tržaški Lloyd ali celo tržaško pristanišče*, saj bodo izbire v tem smislu pogojene predhodnemu posvetovanju z deželnimi, sindikalnimi in strokovnimi predstavništvi na demokratični osnovi.
»Potenciranje državnega brodovja služi prav novi kvalifikaciji italijanske pomorske politike v primerjavi s tujimi brodovji*. Cavezzali je pripomnil, da je predviden celo izdatek 140 milijard za gradnjo novih ladij ali za preureditev starih.
Kar zadeva tržaško pristanišče pa je Cavezzali povedal, da je ministrstvo za trgovinsko mornarico predlagalo, naj se izda za tržaško pristaniško ustanovo prispevek v višini 3 milijard lir. Od teh naj bi 2 milijardi in 200 milijonov porabili za kritje dosedanjega primanjkljaja, 800 milijonov pa kot letni prispevek za dejavnost pristanišča.
Senator Cavezzali je povedal tudi, da se bo v kratkem vrnil v n:*';e mesto in imel več srečanj v zvezi z vprašanji ladjedelništva in stališči njegovega ministrstva o tem.
Trije ranjeni pri trčenju dveh avtov pod Kontovelom
Včeraj zgodaj popoldne so sprejeli na nevrokirurškem oddelku 27-letno Tatjano Zlatič por. Sedmak iz Križa 79, ki se bo morala zaradi udarca na glavi z rano in odrgnin po levem kolenu zdraviti kakih 10 dni. S Sedmakovo so z rešilnim avtom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico tudi 49-letnega Oresta Gardela iz Ul. Giusti in 30-letnega Tatjaninega moža Franca Sedmaka iz Križa 79. Slednja dva so po nudena zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 5 oziroma 8 dneh.
Gardel je povedal, da je bil s fiatom 600 namenjen po proseški cesti v Trst, ko ga je 1 km pod Kontovelom zaradi mokre in 'spolzke ceste zaneslo, pri čemer je trčil v nasproti vozeči Sedmakov fiat 1500.
Policija je predvčerajšnjim prijavila sodnim oblastem 22-letnega Giu-lia Piscitellija iz Ul. della Guardia 9, ki je v večernih urah, s tem, da je zahteval torbico, skušal oropati 35-letno Bruno Catalano por. Folla iz Ul. Ciamician 24. Fant je po ponesrečenem ropu pobegnil, vendar so ga policijski agenti, ki so imeli o njem točne podatke, zasačili na Trgu Hortis. Ker je bil pijan, so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so-ga zastraženega pridržali na spre-
Prijavljena skrunilca spomenika v Saiežu
Politični oddelek kvesture je prediverajšnjim prijavil sodnim organom, M bodo morati formulirati točno obtožbo, dva 19-Ietna študenta, ki sta 5. t. m. skrunila spomenik padlim v Saiežu. Ni znano, če ju obtožujejo tudi Skrunitve spomenika v Zgoniku. Ker gre za mladoletnika, njunih imen niso sporočili.
Šeststo milijonov za podpore dijakom
stroške. Te podpore da.ie dežela na podlagi zakona št. 19 iz leta 1965, ki predvideva 30.000 lir nakazila dijakom srednjih šol in 25.000 lir dijakom strokovnih zavodov. K temu je treba še dodati povračilo izdatkov za potovanje v šolo in nazaj. Odbor je odobril načrt po razdelitve te vsote, ki ga je predložil odbornik za prosveto Giust. Dežela daje ta denar dijakom preko občinskih uprav.
Podpore delijo dijakom v 218 občinah, in sicer v 137 občinah videmske, 50 pordenonske, 25 goriške in 6 tržaške pokrajine. Deželni odbor je nato odobril tudi pravilnik za natečaj za dodelitev nakazil za obiskovanje šol otrokom in sirotam izseljenih delavcev, pri čemer pride v poštev po potrebi tudi oskrba v konviktih.
Na predlog odbornika Mora pa je odbor odobril 12.350.000 lir prispevka 9 združenjem v naši deželi za okrepitev turističnih in gostinskih dejavnosti.
Deželni odbor je na svoji zadnji seji odobril 600 milijonov lir izdatka za nakazila dijakom za obiskovanje šol in za njihove potne
niiiiiiiimiifiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiinuiniiiMiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiniiiiiiiiHUiB
Sklepi občinskega odbora
Občinski oddelek za javne odnose sporoča, da se je včeraj sestal občinski odboj- in razpravljal o zadevah, ki se tičejo osebja in prispevkov za socialno zavarovanje. Odbor je odobril zadevne upravne sklepe, ki sta jih orisala odbornika Chdcoo in Vascotto. Hkrati je odbor preučil in odobril sklep, ki ga je pripravil odbornik de Gioia za zgraditev prehoda za pešce nad U-lico Flavia, kakor tudi sklep, katerega je predložil odbornik Hreščak za razsvetljavo hriba sv. Pam-telejmuna in bližnjih ulic.
Opozorilo Kmočke zveze vinogradnikom
Kmečka zveza opozarja svoje čla-ne-vinogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina.
Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave, ne more potem dobiti dovoljenja, da vino lahko proda, ali sam toči na osmici.
Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 milijona lir globe).
Prijave je treba napisati na posebnih obrazcih. Rok za njih oddajo zapade nepreklicno 27. novembra. Ni torej moč računati na možnost prijave po tem roku.
Zato naj se vinogradniki zglasijo na tajništvu KZ, da jim izpolni in vloži prijavo.
Tajništvo KZ
POSEG MARIJA GRBCA O PRORAČUNU TRŽAŠKE OBČINE
Občinska uprava naj izpolni obljube o razvoju kmetijstva in vrtnarstva
V petletnem delovnem načrtu občinske koalicije je predviden izdatek 300 milijonov lir za kmetijstvo, ki se sedaj ne upošteva Ustanovi naj se posebna svetovalska komisija za kmetijstvo
»Presenečen in zagrenjen sem u-gotovil, da ne namenja občinski proračun za leto 1971 niti lire za razvoj kmetijstva v naši občini*. S tem stavkom je neodvisni svetovalec (izvoljen na listi KPI) Marij Grbec začel svoj poseg, ki je bil v celoti posvečen vprašanjem kmetijske in vrtnariške dejavnosti v naši občini.
V proračunu so namreč ponovljene obvezne postavke za zaščito trav nikov ob železniških tirih pred požari, plače osebju, ki skrbi za občinske gozdove, prispevek pokrajinskemu kmetijskemu nadzo ništvu in nekaj drugih postavk, ki pa v nobenem primeru ne spadajo v pet--tetnt-detevni-načrt • razvoja tržaške-pokrajine. In vendar, ugotavlja Grbec, je v..petletnem, načrtu predvir den izdatek 300 milijonov lir za razvoj kmetijske dejavnosti.
Grbec je zato ponovil županu zahteve, ki jih je bil, v dobesedno e-naki obliki, izrekel februarja lani ob razpravi o proračunu za tisto leto.
Grbec je tedaj zahteval ustanovitev posebne svetovalske komisije za kmetijstvo in upravičeval svojo zahtevo tudi z dejstvom, da je prav v tržaški občini kmetijski dohodek najvišji, v primerjavi z drugimi občinami v pokrajini, kar jasno pomeni, da je kmetijska dejavnost važna postavka, ki je ne gre zanemarjati.
Namen te komisije, v kateri bi morali biti tudi strokovnjaki k vrst kmečkih strokovnih organizacij, naj bi bila izdelava smernic o porabi teh 300 milijonov, o katerih govori petletni delovni načrt občinske u-prave.
Tedaj je Grbec predlagal tudi, naj bi odbor porabil nakazilo 65 milijonov lir iz prejšnjih dveh poslovnih let, za dobavljanje vode za kmečko uporabo (zalivanje vrtov, namakanje) po polovični ceni.
Kmetje plačujejo namreč nujno ne-obhodno vodo za svoja polja in vrtove po ceni, ki jo plačujejo drugi navadni potrošniki.
Odbor naj izda potrebna sredstva,
da se preučijo možnosti za valorizacijo kmetijskih področij, ki jih predvideva regulacijski načrt.
Kmečki tabor na Opčinah in razstava tipičnih pridelkov naj prejmeta ustrezno javno podporo.
Prav tako naj občina pedpre v gmotnem smislu organizacijo razstave domačih vin, ki jo prireja odbor konzorcija vinogradnikov.
Občina naj skrbi za ureditev in oskrbo poljskih poti.
Grbec je nato prebral tedanji odgovor župana Spaccinija, s stenografskega zapisnika in iz katerih izhaja, da je župan izrekel zelo pohvalno mnenje, o Grbčevih zahtevah, ki da so utemeljene in vredne treznega'premisleka.-Župan je tedaj zagotovil svoje zanimanje, da bo odbor poglobil, vsa ta vprašanja, ker. da »hočemo trošiti denar, toda dobro, za dobre namene*. Strinjal se je s predlogom o izdelavi študije o razvoju kmetijstva in valorizaciji
tudi svoje zanimanje, da bo trezno preudarjena možnost dobave vode po polovični ceni, ko gre za poljske potrebe.
Grbec je župana spomnil na lani izrečene obljube, ker občina še ni pristopila k reševanju teh vprašanj.
Nadalje je opozoril na vprašanje krivičnega razlaščanja pri Sv. Ani in pod Rocolom in Melaro za ljudske gradnje. Kmetom so bile določene krivično prenizke cene za vrtove, vinograde in podrte hiše, kar pa je najhujše, nihče še ni prejel, po treh letih, niti beliča, izgubil pa je vir svojih dohodkov.
Opozoril je tudi na problem tistih vrtnarjev, ki so prejeli za podrte hiše stanovanja ustanove IACP po dragih stanarinah, tudi po 25.000 lij mesečno.
Ob zaključku je Grbec kritiziral preenostavni odnos odbora, ki je črtal odstavek o razvoju kmetijstva, češ da je sedaj za to pristojna dežela.
kmetijskih področij, zagotovil pa je
DEŽELNEGA SVETA
V TOREK SEJA
K razpravi o proračunu za 1971 se je prijavilo 38 svetovalcev
Predsednik Berzanli bo podal poročilo o letos-nji dejavnosti in o smernicah za prihodnje leto
jemnem oddelku.
1272 PODPISOV PR0SEČAN0V, KRIŽANOV IN K0NT0VELCEV
Občina naj sama upravlja avtobusno progo «P-D»
Podpisniki zahtevajo, naj župan in odbor* nik Romano sprejmeta njihovo delegacijo
Prebivalci Proseka, Kontovela, {riža in naselja San Nazario so brali 1272 podpisov pod peticijo, laslovljeno tržaškemu županu inž. ipacciniju in odborniku Reden tu Ro-nanu, v katerem postavljajo zahte-/o, naj občana sprejme v svojo re njo avtobusno progo iz Trsta na Prosek in v Križ, ki jo še vedno jpravlja zasebno podjetje »La Car-iica».
Podpisniki predlagajo županu, naj si sprejel njihovo delegacijo, ki bi jstno obrazložila svojo zahtevo.
V peticiji je najprej poudarjeno, la deluje zasebna prevozniška druž-ja zelo slabo. Ne spoštujejo se urniki, avtobusi vozijo sploh poredkoma in so stari, tehnično neustreza joči. Za vse to pa morajo ljudje iz teh krajev, ki se vsak dan vozijo na delo in domov, plačevati več, kot bi plačevali na avtobusih občinskega podjetja.
Podpisniki trdijo tudi, da je treba upoštevati te avtobusne proge kot »mestne proge*, čeprav jih u pravlja zasebno podjetje. Kot je znano pa je prav v zasebnih prevoznih podjetjih prišlo zadnje leto do ostrih sindikalnih sporov,_ žara dl katerih je prevozniška služba še
bolj trpela.
»Gospod župan, živimo v letu 1970 in javnih sredstev, prav zaradi njihove socialne vloge, ne morejo u-pravljati zasebniki*.
»Nujna je torej rešitev, ki ne zadeva samo našega mesta, temveč deželo in vsedržavno vlado v nulku, ko se usklajuje v novo politično smer reforme prevozov v o-kviru splošne politike reform sta novanj, šole in zdravstva.*
»Prepričani smo*, se nadaljuje peticija, »da se taka smer lahko uveljavi v Trstu, tudi zaradi ostre kon kurence med zasebnimi in občinskimi linijami iz mestnega središča na periferijo*.
Z avtom silovito treščil v zid
Verjetno zaradi prevelike hitrosti je 30-letni Stelio Zian iz Ul. delle Quercie 10 včeraj okoli 0.30 med vožnjo s fiatom 124 šport po obalni cesti proti Trstu pod Križem silovito trščil v zid, pri čemer se je hudo ranil.
Ziano so z rešilnim avtom odpe Ijali v bolnišnico, kjer so ga s pri \ držane prognozo sprejeli na nevroki rurškem oddelku.
V torek zjutraj se zopet sestane deželni svet, ki bo nadaljeval svoje seje tudi naslednje dni. Na dnevnem redu je najprej nadaljevanje razprave o zakonskem osnutku o deželnih podporah ronskemu letališču. Zatem pa pride na vrsto dolgotrajna razprava o obračunu za leto 1969 in proračunu za prihodnje leto. Za večino bo poročal za obračun demokristjan Ginaldi in za proračun demokristjan Mizzau, za manjšino pa za proračun komunist Bosari. Če bodo spravili zakonski osnutek o podpori letališču že v torek pod streho, bo že ta dan prišla na vrsto razprava o obračunu in proračunu, ki je o-čitno najbolj važna razprava v letu, saj gre za pregled delovanja dežele v preteklosti ter se ob tej priložnosti začrta finančna politika za prihodnost, ki ima velik vpliv na gospodarska in socialna vprašanja. Pri tem je očitna korist hkratne razprave o obračunu in proračunu, če ne
zaradi drugega, že zaradi primerjav izdatkov in dohodkov.
Razprava bo vsekakor živahna tudi letos, saj se je prijavilo za njo kar 38 svetovalcev. Skupno z obračunom in proračunom so razdelili svetovalcem tudi noto o gospodarskem položaju v naši dešželi leta 1969 ter poročilo predsednika Ber-zantija o dejavnosti dežele letos in o izbirah in usmeritvah za prihodnje leto. S pomočjo teh dveh dokumentov se bodo svetovalci tudi laže izrekli o obračunu in proračunu.
Prosvetno društvo Tabor Opčine priredi
BALETNO SOLO za obroke od 5 do 12 let starosti.
Vpisovanje se nadaljuje še nekaj dni vsak popoldne od 16 do 19. ure pri Luciji Hrovatin, tel. 211161.
DANES, 15. NOVEMBRA 1970 ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu
REVIJA
PEVSKIH
ZBOROV
PRIREJA ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV V TRSTU
V KULTURNEM DOMU bo
PREDSTAVITEV
GOVORNIH
PLOŠČ
IZ SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI
Zbirko 25 plošč, ki je izšla kot učilo za šale pri Mladinski kpjigi v Ljubljani, je na pobudo tržaških šolnikov dopolnila Tržaška knjigama še s 4 ploščami, ki jih interpretirajo igralci Slovenskega gledališča v Trstu.
Srečanje ob tem malem prazniku slovenske besede bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu V TOREK, 17. NOVEMBRA OB 17. URI.
Vljudno vabljeni!
V KULTURNEM DOMU je odprta
SPOMINSKA RAZSTAVA OB ŠTIRIDESETLETNICI USTRELITVE BAZOVIŠKIH ŽRTEV
Razstava ostane odprta do 22. novembra t. 1. vsak delavnik razen sobote od 18. do 20. ure.
V Slovenskem klubu v torek,
17. novembra ob 20.30
bo govoril tržaški pisatelj
FULVIO TOMIZZA o temi
UOMO E SCRITTORE Dl CONFINE — ČLOVEK IN PISATELJ OB MEJI
Vljudno vabljeni člani In prijatelji kluba.
Združenje staršev otrok osnovne šole in otroškega vrtca ter prijateljev mladine pri Sv. Ivanu v Trstu, vabi vse člane na
OBČNI ZBOR
ki bo v petek, 20. novembra, ob 20.30 v prostorih slovenske osnovne šole :v Ul. Caravaggio 4.
V torek, 17,- novembra bo v Ske-denjskem domu predavanje o medna-rodni važnosti cerkve v Hrastovljah. Govoril bo prof. Jože Pohlen iz Ko-pra. Začetek ob 20. url.
Razna obvestila
Občni zbor NSK. Narodna in študijska knjižnica vabi člane na občni zbor, ki bo jutri, v ponedeljek, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani.
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ organizira od 26.12.1970 do 2.1.1971
zimovanje
v Zg. Gorjah pri Bledu.
Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Geppa 9/II.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
barvnih
vabi na projekcijo diapozitivov
prof. FRANCA HABETA, ki bo predaval o temi:
V DEŽELI POLNOČNEGA SIJA
(potovanje po Danski in Norveški).
Predavanje bo v PETEK, 20. novembra ob 20.30 v mali dvorani KULTURNEGA DOMA.

VPISOVANJE
v tečaj SRBOHRVAŠČINE ki ga organizira KASTA
se zaključi 21. novembra.
Kdor se nd še vpisal, naj pohiti v Tržaško knjigarno, Ul. sv. Frančiška 20, kjer bo dobil vsa pojasnila.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo (Ivan Cankar*
obvešča, da bo v ponedeljek, 16. t.m. ob 20.30 odborova seja. Prosimo, da se odborniki seje točno in polnoštevilno udeležijo.
Prosvetno društvo (Ivan Cankar*
vljudno vabi na sestanek vseh od bornikov slovenskih mestnih prosvetnih društev, ki bo v petek 20. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9. Na sestanek so vab ljena sledeča prosvetna društva: PD «Ivan Grbec« - Skedenj, PD «S. Skam-perle« - Sv. Ivan, PD Barkovlje, Slo-venski klub, predstavniki bivšega PD «Fregarc» . Rojan in odborniki PD «1 Cankar« - Sv Jakob.
Slovenska prosvetna zveza obvešča odbornike in predsednike prosvetnih društev na Tržaškem, da bo v pone. deljek, 23 novembra ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani redni posvet. Glavna točka dnevnega reda bo razprava o bližnjem Vlil. ZASEDANJU GLAV NEGA SVETA Slovenske l^ulturno -gospodarske zveze.
Mali oglasi
(CITROEN* — mehanična delavnica Samarittant in Mfceo m prodaja nadomestnih defov^tfl Rittmeyer 4/a. IMATE RESEN NAMEN, da sl po-Iščete ŽIVLJENJSKEGA DRUGA? Ste osamljeni, pogrešate toplih besed in družine? Se želite izogniti avanturam, neresnici in Izkoriščanju, neugledne, mu spoznavanju na cestah ln po lokalih? Pišite nam, alt pa nas obiščite. Pri naših odgovorih — na kuverti ni oznake našega podjetja. Tajnost vam je zajamčena. POSREDOVALNICA ZA ZAKONSKE ZVEZE Ljubljana. Pie-teršnlkova 24 a.
Vino iz goric - Trevisa. Dobro na-mizno vino 11 stopinj po 180 Ur boljše namizno vino po 12 stopinj 200 lir. Servis na dom. Telefonirati na št-750-407.
1.500 ND nagrade dobi, kdor najde škotskega ovčarja — (Lassie), psa svetlorjave - bele barve, dolgodlak, sliši na «Seri». Pogrešan od 1. oktobra 1970 V Ljubljani Štrukelj, Igriška 10, tel. 24-879.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST • Ulica P. Filzl St. 10 Tel. 38101/38045 opravlja vse bančne posla
kupuje tujo valuto Včerajšnji odkupni devizni tečaji:
Ameriški dolar Kanadski dolar Brit. šterling Švic. frank Franc, frank Belg. frank Hol. florint Nemška marka Avst. šiling Dinar
618,—
590,—
1.475,—
142,-
110,—
12,-
172,-
169,50
23,80
42,-
REVOLUCIONARNO
tiho električno ogrevanje za stanovanje, vile ln weekemde. Preizkušeno In narejeno na Švedskem.
Visoka kvaliteta, modema oblika in 5-letna garancija.. Brez problemov in nevarnosti. Mala potrošnja elektrike. Enostavna montaža. Obiščite nas ali nam pišite.
DOBRINJA, TRST,
Via Contl 4-6, tel. 93 870, 72 48-36
Ostale vesti iz tržaške kronike berile na 9. strani
|lllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||IMIII|IMI|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l•lllllllll•llllllllllllllllllnllllllllll|||||||||||||UIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Danes, NEDELJA, 15. novembra
LEOPOLD
Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 16,35 — Dolžina dneva 9.31 — Luna vzide ob 17.47 in zatone ob 9.46.
Jutri, PONEDELJEK, li novembra .
ALBERT
Včeraj-danes
Vreme včeraj: najvišja temperatura 16,6, najnižja 13,8, ob 19. url 14,6 stopinje, zračni tlak 1004,3 stanoviten, veter jugozahodnik 6 km na uro, vla. ga 74 odst., 3 mm dežja, nebo oblač. no. morje razburkano, temperatura morja 15,1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 14. novembra 1970 se Je v Tr. slu rodilo 9 otrok, umrlo je 12 oseb. Umrli *o: 35-letni Luigi Pecchiari, 82-Ietna Angela Pelan vd. Paglierl, 68-letni Silvio Pavan, 72-letnl Anto. nio Marši, 70-letnl Alfonso Mase Ca. ller, 48-letnl Aido Candottl, 58-letna Ernesta Carli, 83-letni Matteo Cipol. la, 45-letna Lilia Soncin Saivini, 61.
skboh,i;x
VSE ZA KINO [N FOTfVIBAFSKl MATERIA1 ITst, Ul. Mazalni 53 leL 733-361
Prijatelje lo eoanoe naprošamo da naa obiščejo
letni Guerrlno Glabbai, 69-letna An. na Benes por. Alessandrl, 59-letnl Luigi Maddaleni.
Oklici: uradnik dr. Enrlco Glullo Fainl In bolničarka Silvana Engiandl. univ. študent Fablo Valli in uradnica Rosa Nonls, uradnik Lino Scorll. ni in učiteljica Jolanda Mallardi, u. nlv. študent Marco Valles in uradnica Laura Mlchelazzi, električar An-tonio Zacchlgna In gospodinja Carla Sodomaco, čevljar Vincenzo Affatato in gospodinja Virginia Serafini, VVal. ter Perlni In Jutta Paradles, barist Paolo Lupi In uradnica Ivana Salvla-to. agent Javne varnosti Vlttorto Bru. no In bolničarka Valentina ZorzI, u-radnlk Angelo Franco in uradnica Bruna Triscoll, univ. študent Llvlo Scuotto in univ. študentka Maria Pog. gi, univ. študent Piero Toresella in univ. študentka Roberta Andrelnt, šoferski inštruktor Danilo Turecek in uradnica Licla Da/ara, trg. potnik Fuivio Stok ln uradnica Annabella Favot, univ. študent Roberto Riavez In študentka Caterlna Grego, inženir Walt*r Ukovich In učiteljica dr Sil. vana Prodan, mehanik Giuseppe Sta. rez in bolničarka Lulgta Maria Bla-rlna. tolmač Glorglo Del Puppo In trnovka Angela Ravalico, trgovski a. cent Aido Tollo In bolničarka Carin ( nvarich. Industrialec Egeo Bonett« in uradnica Cedra Zanardl, pomor
ščak Roberto Renl In gospodinja Ma-risa Davanzo. mehanik Vittorino Bon. nes in učiteljica Mirella Magris, univ. študent VVaiter Veljak in prodajalka Vera Bogateč, upokojenec Gastone Grassi in gospodinja Celestina Ste. panclch, podčastnik Raffaele Andreoz. zi ln gospodinja Rosa Giannini, spolovinar Fabrizio Salgarella in natakarica Daniela Nespolo, tiskar Valter Detonl In uradnica Paola Stafuzza, u. pokojenec Alipio Cecconl in upoko-Jenka Bruna Vezli, učitelj dr. Roberto Pitacco In uradnica Edeltraut Kranz, uradnik Rlccardo Saksida In frizerka Sonla Žaro, šofer Alessan-dro Stalio ln uradnica Marlsa Tanče n uradnik Remo Barurfaldl In uči-teiilca Lulgia Dlsetti, pomorščak Au-relio Giraldl In prodajalka Bruna Dus-
KRZNA
SUPER ELEUANTN1 MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
f K ST	TEU 96-301
v tale XX Settrmbre 16/111
slch, laboratorijski tehnik Stelio Dl. biagio in blagajničarka Maria Cristl-ria Martinelli, advokat Antonio Ce-gna ln stevardesa Laura Danieli, karabinjer Elio Perettl in delavka An. nunziata Smerdel.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AlPAlabarda, Ul. Istrla 7, Al Ga. leno. Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S, Glovannl 5, Miz-zan, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.39 do 1.39)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Dl Gret. ta, Ul, Bonomea 93, Godina AUTGEA Ul. Glnnastlca 6, G. Papa, Ul. Fel luga 46 (Sv. Alojz).
Prosvetno društvo IVAN GRBEC v Skednju
vabi na
PROSVETNI VEČER
ki bo v sredo, dne 18. t. m. ob 20. uri v škedenjski kino dvorani.
Spored obsega: nastop otroškega odseka z enodejanko Pisane lutke in dvema prizoroma; nastop dramatičnega odseka s komedijo Či je meja? (v Skedenj skem narečju); nastop mešanega pevskega zbora PD France Prešeren iz Boljunca.
Razstave
V	umetnostni galeriji (II Tribbio*
v Ul. Piccardi 68 razstavlja do 21. t. m’ olja ln barvne risbe Gianna Marini iz Gorice.
V	umetnostni galeriji Mignon na
Korzu Italia 9-F bo od H. do 20. t. m. razstavljal Emidio Eredita.
V	galeriji Torbandena je osebna razstava Bruna Carusa, ki razstavlja olja, akvarele, risbe in jedkanice.
V	umetnostni galeriji Tergeste v Ul. Battistl 23 razstavlja Viktor Birsa. Razstava bo odprta do 16. t. m. Viktor Birsa je član Združenja akademskih slikarjev Slovenije in živi v Portorožu. Znan je že izpred vojne po svojih kraških in istrskih kraji, nah, se je mnogo let posvečal poučevanju risanja najprej v Rimu in nato v Gorici ter končno v Portorožu.
V	Mestni galeriji v Piranu Je od-prta razstava »Ameriški psihodelični plakat«.
Deželni sindikat upodabljajočih n-metnosti, včlanjen v CCdL, sporoča, da so razstavo slikarke Giuliane Gri. selli Di Lena, ki jo je organiziral ta sindikat v umetnostni galeriji «Ce-sare Sofianopulo« na Trgu Papa Gio-vanni štev. 6, podaljšali do 19. t.m. Razstava je odprta vsak dan od 18. do 20. ure, ob nedeljah pa od 10,30 do 12,30
Gledaljšča
VERDI
Pri blagajni gledališča se je prodaja vstopnic za tretjo pr'® vo Verdijeve opere «Don Carlo), bo danes ob 16. uri.
V vseh glavnih vlogah bodo ®jj*j pili isti pevci kot pri prvih ™
predstavah: Bonaldo Giaiotti, Košuta Renato Bruson, Anton*0 bini, Rita Orlando Malaspina. Bordin Nava Dirigent Olivi«0 Fabritiis, režija Aido Mirabella sallo.
POL1TEAMA ROSSETTl
V gledališču Politeama
Rossettl 0
nes ponovitev Strindbergove «Oče» (ob 16.30). Naslednje_Pr'“n(ff
dra»<
bodo od 19. do 22. nov. Na
hodniku gledališča je center «L0 pella« uredil dokumentarno rt® o Avgustu Strindbergu.
tijai
^Pos
AVDITORIJ
Drama v treh dejanjih s0^'a* Italijanskega dramatika Luigi)0.. ^ donija «Resnica», bo v praizve ^ prizorjena danes ob 16.30 m ditorlju v Ul Tor Bandena. va je v okviru pobude ((Gledanj y nes«. V torek 17. In v sre«0 V bosta sledili uprizoritvi dela 7, mina Joppola ((Karabinjerji« v bi Igralske skupine »Loggetta*.
Rezervacija vstopnic v Pasaži (tel. 36372 in 38547).
idobtii*
Hj
(tja
H
A

S
IV
Darovi in prispevki
N

V počastitev spomina pok. 50 g Samec darujeta Sonja in Drago o j 5 000 lir za Dijaški dom. Ob 0 J(, obletnici smrti Ivice Škerlj P1^ i/
iušič darujeta sestra in brai ^ 'MSk za Dijaško matico. V počastite [, mina Marije Samec darujeta /* ,, w Morpurgo in sestra Mara
Dijaški dom in 1.000 lir za u(ji> klub. Namesto cvetja na BT0° it-
ljice Anice Kalanove in v sP0in®

Nazionale 14.30 «Waterloo», Rod Stel-ger, Crlstopher Plummer, Orson VVelles. Technicolor. Panavlsion.
Eden 14.30 «L’assoluto naturalen, Silva Koscina, Lavvrence Harvey.
Fenice 14.30 «Monty Walsh, un uomo duro a morire«, Lee Marvin. Jean Moreau, Jack Palance.
Grattacielo 14.00 «11 prete sposato«, Rosanna Podesta, Lando Buzzanca, E M. Salerno, L. Salce. Prepove-dano mladini pod 18. letom.
Excelslor 14.30 «Quando le donne a. vevano la coda«, Senta Berger, Aido Giuffre’, Lando Buzzanca. Technl. color. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Ritz 14-30 «C’e Sartana, vendi la .pištola e comprati una bara«, James Hilton, Eriča Blanc.
Alabama JAJK). ,«Nel giorno del sl-
gnore«, Lando Buzzanca, Gino Bra.
- pnierl, F F-ranchl, C,Jngcassia. Te. chnicolor.
trte obletnice smrti dragega Ljj* Friderika Žnidarčiča darujeta p na in Stanko Škrinjar 5.000 j, Dijaško matico. V počastitev i na pokojne učiteljice Anice K ^.j. darujejo bivše starejše učen1/. ^ narske šole 10.000 lir za Dijas* ^ tico. V počastitev spomina P° ^ y> ce Kalan daruje Amalija CoK,ic(i njeria 2.000 lir za Dijaško počastitev spomina pok. Anl“. J.O* daruje Amaliia Cok od Sv. Iva f lir za Dijaško matico in 1.0W mladinsko revijo Galeb.	^
V počastitev spomina P0lj- s#
V p(A.«3LUC»	‘	.j. j,
Metlika vd. Ražem daruje
nikova 1.000 lir za prosvetni i Bazovici.
Ob 40. obletnici smrti m°ž.ažn,aiiti! spominja žena Frančiška Kriz, prt (Lajtova) in daruje 1.500 lif svetni dom v Bazovici.

Pogreb bo danes, 15. t- l0" il4,30 lz cerkve v Trebčah- ... Žalostno vest sporočajo:	,njkl '■
na, brat Ludvik in drugi s°r

Dahlke Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 14.30 «Cromwel», Richard Harris, R. W;nnes. Technicolor.
Cristallo 14.30 ((Lhnnafferrabile, Invin-cibile Mister invisibile«, Dean Jones.
Capitol 14.30 «Passeggtata sotto la ploggia dl pnmavera« Ingrid Berg man, Anthony Quinn.
Moderno 14 00 «11 prezzo del potere«, Giuliano Gemma.
Vittorio Veneto 14.30 «L’amlca», Lisa Gastoni, Jean Sorel, Elsa Martinelli
Ideale 14.30 «Giugno ’44 sbarcheremo — Normandla«, Michel Rennie, Mo-nirti Randall. Technicolor.
Impero 15.00 #Femmine insazlablli«. Technicolor. R. Hoffman, D. Malone. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 14.30 «Boom U seccheggiato-re». Steve McQueen. Technicolor.
Abbazla 16 00 «Robln Hood 1’lnvincl. bile arciere«, C. Quiney. Techni color,
MILJE
Verdi 15.00 «Scusl, lel č favorevole o contrario«, A. Sordi, A. Ekberg G. Mašina, P. Pitagora.
KINO NA OPČINAH
Danes ob 15. uri ln jutri ob 18. url briljantni kinemaskop-ski film
NELL’ANNO DEL SIGNORE Igrajo: Nino Mamlredl, Clau-dila CardimaJe, Britt Ekland ln Alberto Sordi
c»
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo
so z nami sočustvovali ob m h)
dragega soproga, očeta
Borisa Kafola
Žalujoča družina

Trst, 15. novembra 1970-
I. T. Funebrl. Ul. Zonta 3
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ^ spremili na zadnji poti 0 dragega
Jožeta Kovačiča
Posebna zahvala č. g. darovalcem cvetja In vsem počastili njegov spomin.
žul*1
a
P
Družina Grgič (C*^
l#

Bazovica, 15. novembra
	ENALOTTO				
BARI	68	38	41	62	21
CAGLIARI	59	45	80	76	68
FIRENCE	20	23	42	6	8.-,
GENOVA	57	53	35	22	87
MILAN	16	38	25	24	59
NEAPELJ	36	54	57	35	41
PALERMO	25	14	66	72	7
RIM	35	52	65	75	n
TURIN	45	52	28	46	M
BENETKE	20	36	39	16	82
	ENALOTTO				
2X1 X	I X 1	X	<	1 X	X
Kvote:	12 točk -		- 4 342 000 Ur;			
11 točk —	171.300	Ir,	10 točk		-
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ld so z nami sočustvo^ ob izgubi naše predrage
AMALIJE ŠKRK
Posebna zahvala g. župniku, sorodnikom, pevskemu S&lež-Zgonilk, darovalcem cvetja ter vsem, ki so Jo spr®n' na zadnji poti.
ZuPin
Žalujoče družine Škrk, Rebula, Košuta, Pertot in Salež, 15. novembra 1970.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljuje mo vsem, ki so spremili na nji poti našega dragega
za*
ANTONA BLAZINO
vs*”
Posebna zahvala g. župniku, pevskemu zboru ln darovalcem cvetja.	jgj
Žalujoča žena, sestra ln drugi sorod11
Gabrovec, 15. novembra 1970.
13.800 Ur.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ld so z nami soču**^
vali ob Izgubi našega dragega
IVANA PERTOTA (Ninota)
Posebna zahvala g. župniku, sorodnikom, darovalcem ja ter vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku.
Žalujoče družine Pertot In Nabrežina, Ztlrlch, 15. novembra 1970.
e
%
f:


b!1*
%
H
•fin
H
S
'Ut
s
t
s*
N
V
s

c
a
%
5«
a
V
idall»
■edstJ-
».
nast>
dvrt
Kar«
i W-
L»W ■o Ji Via
protf
OB RAZPRAVI ZAKONSKEGA PREDLOGA BELCI V PARLAMENTU
zaščiti Krasa in njegovih značilnosti je treba predvsem upoštevati Kraševca
Zakonski osnutek o kraških rezervatih mora odobriti še senatna komisija - Zakonski osnutek prepušča velike pristojnosti deželi
^ je dnevno časopisje pri-v Vest' da je komisija za kme-tj °, Poslanske zbornice odobrila ^ti°nodajni ravni predlog zako-tj. J~*lca Belcija o tako imenova-r^ških rezervatih*, u ‘f1 Predlogu je govor že nekaj • ’® da ‘
Pjem Bovoriiio naihr-7 niti točno
^ da bi večina ljudi in krogov, govorijo, najbrž niti točno «*j pravzaprav v njem piše. jj ^vUamo zato prevod teksta, ki
I
lidt*
lajii
les"1 • J*
101» s# ni* k?
tos*1 118*
jrU*1
r*
JO#
no*<
Kili #
. V>
f, «
(j,? °®enjena komisija odobrila H-,. ■Poral o njem razpravljati še
Z namenom, da se za-°™'an* in izboljša rastlinstvo, ^fani in poveča živalstvo, da ^arujejo posebne geomorfološke ® naravne lepote tržaškega * proglašajo za «naravne re-J*** področja, označena na to-)» ,*• karti, ki je priložena te-
2: Za tehnično in administ-a-v Upravljanje »naravnih rezer-omenjenih v prejšnjem čle-“ * Ustanovi Ustanova za zaščito Krasa s sedežem v Trstu, ima pravno osebnost jav-
J*12: Dežela Furlanija - Julijska v® bo poskrbela z zakonom: a) norme glede ustanovitve, J~®acije, ureditve in uprave U-l'?re za zaščito tržaškega Krasa; J® Predpiše potrebne prepovedi za ohranitev in valorizacijo lj.mih rezervatov*;
izda dopolnilne in izvršilne C*’ da prilagodi posebnim potre-Kg jih amenja čl. 7. uredbe s-1*1 zakonov o državnih par-
Vj ^rej kot vidimo za nekak ok-SkV’ bi — še zlasti odkar so ^t®misiji odpravili kar polovico tS1” 6 členov — dejansko po-Vjj našo deželo, da ureja snov. L1® strinjamo, slovensko in ita-
j.0 javno mnenje, da je treba ^s zaščititi in ohranita nje-< J^čilnosti, toda zdi se, da so diskusije o Krasu v okviru Vij ad)ih okroglih miz in preda-6iL .. s° jih priredile razne or ^ italijanske in slovenske ^TA°V&nSki blub, Kmečka zveza, tem vprašanju, preveč o-
izvodne stroške. Rezultat tega je, da se je samo v zadnjem desetletju število goveda zmanjšalo za več kot 25 odst.
Rešitev je spet možna le z odpravo teh posrednikov, z organizirano neposredno prodajo mleka. Naše mleko je po kakovosti veliko boljše od uvoženega, predvsem furlanskega. To izhaja ne samo iz naših trditev, ampak iz pregledov in študij, ki so jih izvršile javne ustanove, ki poleg tega svetujejo, naj se naše, boljše, mleko nameni bolnišnicam in otrokom. Toda ta neposredna prodaja mora bita kot rečeno, organizirana, da se morejo živinorejci-proizvajalci postaviti kot polnopravni partnerji pred ustanovami - potrošniki. Torej zadružništvo, ki ga poleg vsega razmere in veljavna zakonodaja med drugim naravnost narekujejo.
Spodbudna dejstva so, da se je že pred časom ustanovila v nabrežin-ski občini zadruga »Kraški hlev*, ki bo — upravno — začela kmalu delovati, v teku je pa vse hvale vredna pobuda pokrajinskega kmetijskega nadzomištva za ustanovitev zadružne mlekarne. To nam daje upati, da si bodo tudi naši živinorejci opomogli.
Mislim, da bi precej možnosti obstoja lahko nudila našim kmetom, polkmetom in na sploh Kraševcem tudi izletništvo in turizem, predvsem kmečki, ali »agroturizem*. Že sedaj smo priča velikemu turističnemu prometu, dograditev avtoceste Trst - Benetke bi morala omogočiti precej prehodnega turizma, to je nekajdnevnega postanka tujih turistov ob vožnji proti Jugoslaviji in drugim državam.
Poleg tega je pri nas že tradicionalno krajevno izletništvo meščanov, ki zelo radi zahajajo na Kras.
Ni si torej misliti, da se zaščita Krasa lahko zagotovi samo z uvajanjem kakršnihkoli »rezervatov*. V tem smislu je tudi Kmečka zveza poslala že junija letos poslancu Bel-ciju, vsem članom kmetijske komisije poslanske zbornice ter načelnikom vseh poslanskih skupin izčrpno spomenico s predlogi popravkov. Ponavljamo, pri zaščiti Krasa je treba predvsem upoštevati Kraševca, mu olajšati na njem življenje in delo, ga rešiti skrbi in škode po divjačini in brezobzirnih izletnikih itd. Še in še bo torej dela za Kraševca in njegove organizacije, ki jih je treba zaslišati, da se ta «okvimi» zakon postavi v zares pravi okvir, ko bo o njem razprava v deželnem svetu.
Lucijan Volk
ZLATA POROKA V NABREŽINI
Avgust in Ana Pertot-Caharija 50 let skupnega življenja in dela
Na morju, v paštnih, na poljih, v družini in v prosveti jima je teklo trdo a pošteno življenje
Ko človek prestopi mejo, ko se začne zima njegovega življenja, se posebno rad vrača v mislih na prehojeno pot truda in skrbi za svoj obstoj. Tudi naš jubilant Avgust Caharija mi je pri opisu svoje trde borbe za vsakdanji kruh, nanizal za cel roman svojih dogodivščin.
Imenoval ga bom kar Gušto Babčev, kot ga pozna vas, kriški ribiči in vsa okolica. Rojen je bil 25. 8. 1892 v trdni kmečko-ribiški družini ter je že kot sedemletni fantič začel pomagati očetu Janezu pri napornih in večkrat nevarnih ribiških opravilih, kar mu je že v mladih letih vlilo ljubezen do našega, tedaj še z ribami bogatega morja. Njegov pok. oče Janez Babčev, ki je poznal vsak košček morskega dna v območju svojega lovišča kot sleherno ped svojih njiv, je že v mladeniški dobi iskal po notranjskih gozdovih primemo hojo, katero so nato furmani spra-
■iiiimiiiuiiiiiiimiiiininiiiiiraimBiiiiiiiii»iiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiniiliH»«iiiBiiiiiiinninimnmiiiiiniHiiiiiiinuiniMiiiniiiiiiimmiiiilimiiMiimiiiiinniiiiiiiimiiiii«MimniiiiiiiiiiiHiiiiii'iiii»|»ii,'iHii,,,,,"n'""''
SPOMENIK PROST KONVENCIONALNOSTI IN RETORIKE
Spominski prostor na Opčinah ob glavni magistrali zahod-vzhod
Projektant je arh. Mitja Race, avtor spomeniške skulpture je prof. Klavdij Palčič, vodja del inž. Adolf Močnik
na ravni n znacunosu Krasa iskati in najti upoštevajoč Oj vrtelje, predvsem gospod ar-- pl,1 jim je Kras — ali zna biti Tetivi - torišče.
zanimanje za Kras in za
S k/, mu je p«a'a -v
Ste k° mu niso zlasti pn-li, , oblasti posvečale nobene skr-Vj ? obudila s študijo o kraški ^ rezervatih profesorja Polil s? Mezzena, ki imata zaslugo, opozorila javnost in še po-j) Pristojne ustanove in oblasti (^Rtost pristopa k reševanju
Kras ni in ne sme biti za-^ tnSamo P0 sv°j‘ Dori in favni to j/.. Seomorfoloških značilnostih, %k °e k°t pljuča mesta, ker gledanje nanj prezrlo naj-WS| sestavni del vsakega ara-^ 'človeka, Kraševca. Če ho-i L °braniti nepokvarjen, kolikor ihogoče, kraški ambient, je ;*lj .Posvetiti malo več pozornosti Sg^eku, ki v njem živi, mu r®1«, da se gospodarsko ob-CL Uspeva.
uolslifb. da je to mogoče, Kraševec deležen potrebne 1 h podpore. Kmetijstvo so, ® .Povojnimi razlastitvami naj-%l nižinskih površin, skoraj JUha izrinili z obalnega pasu \ Pokrajine, ostane mu skoraj Kras. Toda ravno na Kra-1 c1® ne najboljšim pogojem, ki ^jai nudi, se je po vojni razvilo Vw*Pano kmetijstvo, vrtnarstvo \i VUčarstvo in imata te dve pa-H fJ^Uetijstva še velike možno-J	predvsem zaradi bližine
\>sti potrošnega trga, ki ga
k.	Pridelek vrtnarstva, čeprav
milijarde lir v vrednosti, \giuje le s 25 odst. Prav ta ^ga omogoča hitro in ne-JO0 prodajo pridelkov in v R P1 odpravlja škodljivo vlogo, Ibta ”Ua posredništvo na dohodek * k^alca. v tem okviru se je vradnost iztrženega domačega S 'z cvetličarstva povečala od J k*19 do 1965 za več ko štirikrat % 'fdaj že več kot 100 družin, IV^rjajo s to panogo. Razve-Slij I*. da se pri tem obdrži na JkJOnogo mladih kmetov; so ce-\^ri, ko se mladi vračajo iz
v zadnjih časih so pa naši P ki ,!*• kljub zelo nerodni pomoka jo je hotela nuditi De-fjk^iunova za razvoj kmetijstva, r ttvl* Prvo zadružno ustanovo, in mora prispevati k na-jV^U razvoju tega sektorja.
tudi pri vrtnarstvu in cvetek jP1 ni vse rožnato, in ravno * Potrebna javna pomoč in Predvsem da se jima zgra-ne infrastrukture, če se
Maketa spominskega prostora na Opčinah
........min....
O uporabi slovenske zastave na ozemlju italijanske republike
S
P, uapravi za druge gospo-kLVj,.javnosti, če so milijarde X j^trijo in trgovino, potem je Jm^jti tudi nekaj sredstev za ''Jv. P®4* in za napeljavo vodo-
J'R^Urjša kmetijska oannga je S še vedno živinoreja, ka-^aže, če se bodo obdržale f .razmere, v katerih je pri-Pjti, ^lovati, zelo slabo. Zivino-^kk^uraj popolnoma odvisii od Posredniških podjetij, ne za-P*ti toliko, da bi krili pro-
Spoštovano uredništvo!
Pismo štiriindvajsetih Nabrežin-cev, ki ga je Primorski dnevnik objavil 28.10.1970, je javno načelo vprašanje uporabe slovenske zastave na ozemlju Italijanske republike.
Vprašanje verjetno ni življenjske-ga pomena, vendar gotovo zasluži, da ga proučimo.
Slovenska zastava je nastala spomladi leta 1848 na osnovi kranjskega deželnega grba. Ta je imel na belem polju modrega orla. ki je nosil na prsih polmesec, razdeljen na 7 rdečih in 7 belih polj.
Barve (bela, modra, rdeča) so bile že prej znane kot kranjske barve, zdaj pa so predvsem po zaslugi revolucionarnih slovenskih študentov v Gradcu in na Dunaju postale znak sloveni narodnosti ne glede na deželno pripadnost Vedeti je namreč treba, da Slovenci takrat še nismo imeli lastne države, niti lastne dežele ne, temveč smo živeli razdeljeni na 8 dežel (Lom-bardsko-berveško kraljestvo, pokne-žena grofija Goriška-Gradiščanska, samosvoje mesto Trst, mejna grofija Istra, vojvodina Kranjska, vojvodina Koroška, vojvodina Štajerska, kraljestvo Ogrsko).
Izključno znak narodnosti je ostala naša trobojnica do 31.11.1918, ko je Narodni svet imenoval Narodno vlado za slovenski del nove jugoslovanske države. Bilo je takrat prvič, da je slovenska trobojnica postala zastava neke oblasti, da je nanjo prisegala vojska in podobno.
Že 23.12.1918 je s sklepom vlade Kraljevine SHS, da »označuje državnost* nova modro- belo-rdeča trobojnica, postala slovenska zastava zopet izključno znak narodnosti ali, kot so tedaj rekli, plemena. Kot plemenski znak je bila 3.10.1929 prepovedana tudi v Jugoslaviji.
Prvič je bila uporaba slovenske zastave predpisana sredi julija 1941, ko je Poveljstvo slovenskih partizanskih čet določilo, v 7. členu Partizanskega zakona, da sta partizanski zastavi »rdeča in slovenska * znaki in emblemi svojih enot z geslom: za svobodo*.
Izključno slovenska zastava pa je bila predpisana 1.10.1941 z odredbo Vrhovnega štaba narodnoosvobodilnih odredov Jugoslavije. Ko je Po veljstvo slovenskih partizanskih čet 17.10.1941 razglasilo to odredbo v Sloveniji, je zapisalo: »Zastava slovenskih partizanov je slovenska trobojnica z antifašistično rdečo P« terokrako zvezdo čez vsa tri polja.* Ta zastava z različno veliko in
različno postavljeno zvezdo se je pozneje razširila tudi med dvilnim prebivalstvom, zlasti potem, ko so leta 1943 začeli uporabljati staro slovensko zastavo domobranci. Postala je zastava množičnih organizacij in organov ljudske oblasti, z izvolitvijo slovenske vlade, 5.5.1945 v Ajdovščini, pa tudi državna zastava.
Točna oblika državne zastave je bila predpisana s 4. členom ustave od 16.1.1947, ki pravi: »Državna zastava Ljudske republike Slovenije je belo-modro-rdeča z rdečo peterokrako zvezdo v sredi. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave se vrste vodoravno od zgoraj navzdol po temle redu: bela, modra in rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Zfcezda ima pravilno peterokrako obliko in zlat (rumen) rob. Središče zvezde je v presečišču diagonal zastave. Gornji krak zvezde sega do polovice bele barve, tako da imata spodnja kraka zvezde ustrezno mesto na rdeči barvi zastave.*
Iz povedanega sledi, da je slovenska zastava v današnji obliki predvsem znak slovenske narodnosti, nato znak antifašističnega boja in končno, kolikor ima predpisano obliko, državna zastava Socialistične republike Slovenije.
Kot znak slovenske narodnosti je naša zastava zaščitena z ustavo Italijanske republike. Kajti pravica manjšine do obstoja obsega tudi pravico do zunanjih, simboličnih znakov tega obstoja.
Kot znaku antifašističnega boja ji pripada v Italijanski republiki, ki je nastala iz antifašističnega odpora, prav posebna čast.
Kot državn zastava Socialistične republike Slovenije služi nekaterim za pretvezo, da je ne razobesijo niti ob takih prilikah, kot je bilo odkritje spomenika v Nabrežini. Gre namreč izključno za pretvezo, kajti SR Slovenija se je odpovedala samostojnemu nastopanju v mednarodni (= meddržavni) areni in je prepustila vse tozadevne posle Socialistični federativni republiki Jugoslaviji). Zato predstavlja izven meja SFRJ tudi SR Slovenijo jugoslovanska zastava.
Na teh dejstvih osnovan zaključek je lahko samo ta, da je na ozemlju Italijanske republike razobešanje slovenske zastave povsem zakonito dejanje.
SAMO PAHOR
Prizadevanja za postavitev spomenika padlim v narodnoosvobodilnem boju na Opčinah so iz pripravljalne prešla v operativno fazo. Začelo se je s prvimi zemeljskimi deli za pripravo spomeniškega prostora, vsi načrti so se prebili skozi dolgotrajen birokratski postopek, še čez zimo se bodo začela dela na spomeniškem objektu samem in prihodnjo pomlad, datum sicer še ni določen, bo slavnostno odkritje objekta, ki bo našemu rodu in zanamcem, ob Narodni cesti, ki je vse bolj ena glavnih evropskih magistral zahod - vzhod, v spomin in opomin, predvsem pa simbolična izpoved vere, da je ni teme iz katere ne bi mogel vstati nov dan, da je ni smrti, iz katere ne bi vzklilo novo življenje.
Prav to, prav tak pogled na življenje, ki se ne ustavi in ki zahteva vedno ob misli za nazaj dejanje za naprej, je botroval izhodiščnemu konceptu avtorja idejnega o-snutka in projektanta spomeniškega prostora mladega arhitekta Mitje Raceta in avtorja spomeniške skulpture prof. Klavdija Palčiča. Ta njun koncept pa se ne odraža sa1 mo na spomeniškem objektu kot takem, temveč prav tako tudi na njegovi vključitvi v urbano strukturo prostora, tako, da bo spomenik odnosno spomeniški prostor povsem naravno brez vsakih vsiljenih poudarkov integriran v openski ambient.
V tehničnem poročilu k spomeniku je zapisano med drugim: Ustvariti spomenik, ki ni zamišljen v konvencionalnem smislu temveč spomenik, ki naj bo etično - moralna uveljavitev; ne simbol pač pa spodbuda za živo soudeležbo v spominu na tragično in odločilno obdobje odporništva in obenem vera v novo.
Spomenik, ali bolje spomeniški prostor, se mora uskladiti z urbanim kontekstom in ustvariti organsko celoto ne samo z estetskega vidika, temveč predvsem z urbanističnega in socialnega. Njegov namen ni samo priložnosten za spominske svečanosti, temveč predvsem kot javni zeleni prostor, uporaben za vse dni. Izogniti se hočemo občutku nedotakljivosti in izoliranosti in doseči popolno zlitost z urbano strukturo.»
Projektant je ta izhodiščna načela, ki odražajo moderen pristop, realiziral tako, da je celotni spomeniški prostor v izmeri od 900 do 1000 kv. m dejansko spremenil v javni park, v katerem se kamniti spomeniški objekti odnosno njegovi detajli usklajujejo z zeleno travnato preprogo in okrasnim grmičjem, ki se prav tako oslanja na že obstoječo floro. Pa tudi kamniti objekti sami so v tem naravnem okolju zadržani v mere in oblike, ki nikjer ne izstopajo iz ubrane skladnosti spomeniškega prostora z osrednjo tlakovano ploščadjo, na katero vodijo nižja stopnišča in iz katere se neprisiljeno sproščajo v
višino tri tanke cementne plošče z imeni padlih žrtev, izpisanih z bronastimi črkami.
Posebna, toda prav tako v prostorsko in idejno sozvočje ujeta, je skulptura Klavdija Palčiča iz železa in nerjavečega jekla, postavljena v levi kot glavne ploščadi. Iz na sredi preklane železne gmote se sprošča optimistično železna forma kot barvit in bleščeč razcvet, ki je prav tako nepričakovan kot logičen in samo po sebi umeven. Metaforična skulptura, ki naj sintetizira našo novejšo zgodovino, ki naj bo njena visoko pozitivna interpretacija, ki naj bo akt zaupanja.* Materiali so v glavnem viden beton (zidovi, tlak, kamnite plošče), okrasno grmičje in železo, kolikor gre za skulpturo. Celoten prostor bo v večernih urah osvetljen.
Vodstvo del je v rokah inž. A-dolfa Močnika.
. Openci bede tak«.. x. .kra&etn. do:
bili spomenik, ki bo naraven simbol njihovega boja za svobodo, prost vsake retorike, obenem pa na transverzali, po kateri se skozi odprto mejo prelivajo milijoni človeških bitij, priložnost za postanek in razmišljanje o vrednotah in smislu boja in žrtev za svobodo.
vili na naš breg. Iz tega debla je z dolbemjem nastajal drevak, ki ni potreboval matične luke, saj so ga včasih kar 4 možje prenesli na suho. Pravijo, da so taki hrusti spili po dva bremtača vina!
Na to morsko motoviilo se Je kmalu navezal tudi naš slavljenec, dokler ni «čupi» odbila smrtna u-ra ter so to znamenitost prodali leta 1947 v Koper, od koder je «odplula» proti ljubljanskemu muzeju.
A Gušto ni bil le skrben ribič, temveč tudi preudaren obdelovalec svojih «paštaov», gojitelj polja in ograd. Vse te lastnosti umnega kmeta in ribiča je vcepil v sina Zdravka, kateremu sta traktor In barka enaka pripomočka v borbi za obstanek. Življenjepis našega jubilanta, je tako pester, da je nemogoče v nekaj vrsticah strniti vse njegovo življenje. Kot «kapobarka» na tunari, vinogradnik v svojih paštnih in kmet na njivah, je bil Gušto tudi vzoren družinski poglavar. Njegov glas, včasih navidezno trd, je prihajal iz dobrodušnega značaja, ki je o-značeval vztrajnost, pomešano z dobroto.
Iz njegove povestnice naj povzamem še, da je bil naš Gušto vedno vnet za kulturno oblikovanje naše vasi ter je bil v mladeniški dobi cenjen pevec v tedanjih društvih. Vseskozi zaveden Slovenec je ostal do današnjih dni, upognili ga niso črni časi, ko je trda predla našemu ljudstvu.
Dne 13. tm. je ta naš ribič praznoval zlato poroko, ko je pred 50 leti povlekel v svojo mrežo «zlato» ribo, svojo Nanco. Naj bi to sožitje trajalo še mnogo let,
Ko sem Guštota proti njegovi volji skoro preveč «obdeloval«, je njegova zvesta družica Nanca ne-strpmo čakala na svoj trenutek. Bolehna kot je, se je vseeno kmalu razživela in odprla razne strani svoje življenjske knjige, ki so bile ena sama skrb za družino, morje, paštne in polje.
Pristna Nabrežinka, Caharija roj. Pertot Ana, je začela svojo življenjsko pot 2. 7. 1896 ter izhaja iz cenjene Mužljeve družine, ki je dala domači vasi znane pevce in prosvetne delavce. Že kot mlado dekle se je udejstvovala v tedanjem prosvetnem življenju, starejša generacija jo pomni kot odlično igralko dramskega odseka in vneto podpornico našega leposlovja. Vzgojena v pošteni polproletar
mi opravili. Pri vseh dnevnih tegobah sl je včasih ukradla kako urioo ter se zaverovano predala knjigi, kateri je ostala zvesta do današnjih dni.
Oba jubilanta vedno sledita poročilom našega tiska ter se včasih razvije v kuhinji konferenca treh. Sin Zdravko je pač pristaš modeme dobe, je pa v bistvu zgleden naslednik Baibčeve tradicije, ki sloni na delu in prosveti. Vsi trije so ostali zvesti svoja skromni a včasih hvaležni kraški zemlji, odliki, kateri se je izneveril marsikateri naš človek.
Slavljencema želijo sin Zdravko, hčeri Vera in Anica z družinami, sorodniki in vai, ki cenijo to kmečkoribišiko rodbino, zdravo ter prijetno jesen in zimo njunega življenja. Čestitkam svojim zvestim bralcem se pridružuje tudi uredništvo našega lista!
Vaščan
Ana Pertot ■ Caharija
Avgust Caharija
liniiimiiiiiiiiliiiiiliiiiiillimiiinlllillltiiiiiinnuiiiiiiiiiiiniiiiHiliiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiniii*
POOBLASTILO ENEL ZA ZAČASNO ZASEDBO NEPREMIČNIN
Skl1 driiždhi '.ie",Najnč«'1'6TiemilA"Vsr"' OdSltodhiria lir^Jt.žžS fštlrtirttride^
«blagodati» tedanje dobe.
No, mreža, ld jo je nastavil Babčev ribič delavoljnemu dekletu, se je 13. novembra 1920 zadrgnila s slovesnim «ja»! Prekinjena je bila doba pevskih in dramskih nastopov, začela se je resničnost žene, ki je povila možu 7 otrok, od katerih živijo še trije. Kljub materinskim skrbem, najdemo Nanco na nogah od svita do poznih ponočnih ur. K Babčevim je prišla kot tretji In četrti vogal hiše. Starejši vaščani se spominjajo, ko je že v zgodnjih urah čakala na produ na «p>eško» ter Jo nato v vsej naglici odnesla v Trst, kjer je prejela za svoj trud par «fllk», katere je prihranila s pešpotjo v obe smeri. Ob povratku domov so jo čakale poti v breg po rož je in rahle in kosilo delavcem na paštnih. Ostali del dneva je porabila za njive, seno iz ograd je '~al~ —1—x— “ «žbrincah»,
Enoten nastop sindikatov upodabljajočih umetnosti
Včeraj so se sestali pokrajinski vodstveni odbori sindikatov slikarjev in kiparjev FNA CGIL-FAPI,
SIAJ3A-CISL in Sindikat upodabljajočih umetnosti CCdL, da se doseže enotna akcija za naslednje točke: za zakon, ki se nanaša na umetnine, ki jih je treba vgraditi v javna poslopja: za sestanke s pristojnimi deželnimi, pokrajinskimi in tržaškimi občinskimi oblastim in za občinsko umetnostno galerijo. Ker so se sporazumeli o vseh točkah, so skle- bilo prinešemo v nili, da ustanovijo enoten deželni čeme ure pa so bile deljene s odbor.	i pripravo večerje tn drugimi hišni-
•iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimmiiiiiiiiiifiiiiimiiiiiiiimniiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiii
DANES POPOLDNE V KULTURNEM DOMU
Revija cerkvenih pevskih zborov
Poleg tržaških bodo nastopili tudi po cn zbor iz Gorice, Kanalske doline in Reneške Slovenije
Letos Je peto leto, odkar prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov pevsko revijo, in drugo leto, odkar je ta revija v veliki dvorani Kulturnega doma. Po številu bo nastopajočih skupin letos prav toliko kot lani, čeprav ne nastopijo vsi zbori, ki smo jih poslušali na lanski prireditvi. Na reviji bodo peli cerkveni pevski zbori iz Bazovice, Boršta, z Opčin, iz Rojana, s Katinare in od Novega Sv. Antona; nastopili bodo tudi sekstet tržaških skavtinj, otroški zbor «Slomšek» iz Bazovice in moški zbor «Fantje izpod Grmade«; že znana gosta bosta tudi letos pevski zbor iz Ukev v Kanalski dolini ter pevski zbor «Rečan» z Ljes v Beneški Sloveniji; prvič pa bomo lahko poslušali na tej reviji izvedbe mešanega zbora »Lojze Bratuž« iz Gorice (to v skladu z dogovorom med Zvezo cerkvenih pevskih zborov v Trstu in Zvezo slovenske katoliške prosvete v Gorici, ki imata v dveh zaporednih nedeljah vsaka svojo pevsko prireditev — prihodnjo nedeljo bo v Gorici tradicionalna Cecilijanka —, naj si obe Zvezi izmenjata obisk s sodelovanjem svojega zbora; tako nastopi danes v Kulturnem domu zbor «Lojze Bratuž«, v Gorici pa bo prihodnjo nedeljo pel pevski zbor iz Rojana).
Spored današnje revije Je pester in tudi zanimiv. Na vrsti Je precej ljudskih pesmi in bolj ali manj običajnih slovenskih zborovskih skladb (vedno Je mišljeno prosvetnih), niso pa te v večini. Večina pesmi na sporedu pritegne pozornost morda že s samim naslovom, posebno pa z imenom skladatelja. Tako bo na reviji slišati tudi pesmi iz obdobja renesančne vokalne polifonije, več pesmi tržaških skladateljev (Grbca, Maliča, Vrabca), goriških (Fileja, Aleksandra Vodopivca), beneškega skladatelja Nina Spečogna ter pesmi drugih modemih slovenskih glasbenih ustvarjavcev, Marija Kogoja, Blaža Arniča, Rada Simonitija; poleg slovenskih pa bodo na sporedu še pesmi drugih narodov.
DOSTAVITEV Z JAVNIM OKLICEM V SMISLU ČLENA 150 CIVILNEGA POSTOPNIKA
Predsednik tribunala v Trstu je z odlokom 26.10.1970 C 11200 pooblastil dostavitev z javnim oklicem naslednjega odloka:
Prefekt tržaške pokrajine — Pr. n. E/1-7/C/4-5616/70. S predpostavko, da je z odlokom ministrstva za javna dela št. 6432/0.R. od 19.2.1908 Ente Nazionale per 1'Energia Elet-trica di Venezia bil pooblaščen, da začasno začne dela za zgraditev e-lektrične proge 130 KW Opčine-žav-ije-Omissis.
Odloča: ENEL — Ente Nazionale per l’Energia Elettrica — oddelek v Benetkah — je pooblaščen začas no zasesti spodaj navedene nepremičnine, ki so last spodaj navedenih lastnikov:
d. o. Lonjer
1.	COK Antonio fu Michele — zemljiškoknjižni vložek 945 zemi.i-pare. 457, pare št. 1511 — pašnik posejano polje ki. 6.
Odškodnina lir 3.550 (tritisočpetsto-petaeset) potrdilo Hranilnice in po sojilnice — Cassa Depositi e Presti-ti - št. 407/43045 z dne 25.5.1970);
2.	Pečar Anton fu Andreja — z. vi. 207 z. pare. 547, pare. št. 794/1 —travnik ki. 6.
settisočdvestopetindvajset) (potrdilo Hranilnice in posojilnice št.422/43063 z dne 25.5.1970);
3.	Pecchiari Albina por. Merlak rojena v Trstu 19.2.1929 — 1/2 z. vi. 1054 zemljiškoknjižno telo 1, z. pare. št. 794/2 travnik ki. 6. Pecchiari Silvestra por. Mauri, rojena v Trstu
1.1.1931 1/2.
Odškodnina lir 565 (petstopetinšest-deset) (potrdilo Hranilnice in posojilnice št. 406/43046 z dne 25 5. 1970);
4.	Chiuder Antonio fu Giovanni — z. vi. 1007 z. pare. 790, pare. št. 790, Maria fu Luca 1/2 z. t. 1 — pašnik — ki. 4. Chiuder Giovanni fu Gianmaria 1/2.
Odškodnina lir 8.900 (osemtisoč-devetsto) (potrdilo Hranilnice in on sojilnice št. 425/43066 z dne 25.5. 1970);
5.	Zock Giuseppe fu Giorgio 3/6
—	z. vi. 157 z. pare. 596, pare. št. 779 — pašnik ki. 4, Cok Gioseffa 1/6, Glavina Maria 1/6, Ciacchi Antonio fu Giuseppe 1/6.
Odškodnina lir 900 (devetsto) (po trdilo Posojilnice in hranilnice št. 405/43047 z dne 25.5.1970);
6.	Iosip Urbančič fu Andreja -* z. vi. 806, z. pare. 331 (231) pare. št. 800 gozd ki. HI.
Odškodnina lir 3.250 (tritisočdve-stopetdeset) (potrdilo Posojilnice in hranilnice št. 408/43048 z dne 25.5. 1970);
7.	Cok Anna (o Celestina) vd. Kalan fu Andrea 1/3 — z. vi. 742. z. pare. 330 (72), pare, št. 254/1 d.o. Lonjer, Cok Irma (o Maria) fu Andrea 1/3 z. vi. 590, z. pare. 1819, pare. št. 125 d.o. Sv. M.M. Spodnja, COK Gabriella ved. Žagar fu An-drea, 1/3, z. vi. 592, z. pare. 1823, pare. št. 125 d.o. S. M.M. Spodnja.
Odškodnina lir 58.070 (oseminpet-desettisočsedemdeset) (potrdilo Hranilnice in posojilnice št. 424/43065 z dne 25.5.1970);
8.	Pechiar Lorenzo fu Michele, z. vi. 711, z. pare. 330 (70), pare. št. 252/1 gozd ki. IH. d.o. Lonjer.
Odškodnina 2680 (dvatisočšetsto-osemdeset) (potrdilo Hranilnice in posojilnice 410/43050 z dne 25.5.1970;
9.	Ana Barovina pok. Antona — z. vi. 67, z. pare. 701 (b) pare. št. 164 (del) vinograd ki. 5. d. o. Lonjer.
Predi. 19.10.1967 št. dnevnika 6716. Zabeležena viseča pravda za uzu-kapijo, ld so jo začeli Bisca Romano in drugi.
Predi. 28.1.1970 št. dnevnika 574
—	prošnja za vknjižbo lastninske pravice na ime Bisca Luigi roj. v Trstu 21.6.1922 (1/5) — Bisca Romano roj. v Trstu 26.7.1932 (1/5) Bisca por. Cac Antonia roj. v Trstu 7.6.1912 (1/5), Bisca por. Ferluga Anna roj. v Unter Tomizu (Avstrija) 18.10.1915 (1/5), Bisca Amalia por. Kjuder roj. v Trstu 19.5.1925 (1/5).
Odškodnina lir 10.080 (desettisoč-osemdeset) (potrdilo Hranilnice in
Tudi v naaem uivdnijtvu sprejemamo prispevke za Golo-spomenik v Cerknem
posojilnice št. 423/43064 z dne 25.
5.1970)	;
10.	Giovanni Maria Barovina pok. Ivana, 1/2 z. vi. 67, z. pare. 701 (a) pare. št. 164 (del) — vinograd
—	ki. 5 d.o. Lonjer — Ana Barovina pk. Antona 1/2.
Predi. 19.10.1967 št. dn. 6716 — zabeležena viseča pravda za uzuka-pijo, ki so jo začeli Bisca Romano in drugi.
Predi. 28.1.1970 št. dn. 574 — prošnja za vknjižbo lastninske pravice na ime Bisca Luigi roj. v Trstu 21.6.1922 (1/5), Bisca Romano roj. v Trstu 26.7.1932 (1/5), Bisca in Cac Antonia roj. v Trstu 7.6.1912 (1/5), Bisca por. Ferluga Anna roj. v Unter Ternizu (Avstrija) 18.10 1915 (1/5), Bisca Amalia por. Kjuder roj. v Trstu 19.5.1925 (1/5).
Odškodnina lir 11.340 (enajstti-sočtristoštirideset) (potrdilo Hranilnice in posojilnice št. 421/43062 z dne 25.5.1970);
11.	Ciacchi (Cac) Antonio pok. Josipa z vi. 608, z. pare. 1760 pare. št. 164, z. pare. 1750, pare. št. 234 (del) d.o. S.M.M. Spodnja
—	vinograd ki. 6.
Odškodnina lir 31.510 (enaintride-settisočpetstodeset) (potrdilo Hranilnice in posojilnice št. 411/43061 z dne 25.5.1970);
12.	Giovanni Maria Barovina fu ‘Giovanni"Maria2/4z'.‘vi: 1605; parb,‘ 1757, pare. št. 160 2/4 z. pare. 1756 /a) (del) d.o. S.M.M. Spodnja — vinograd — ki. 6 Barovina Marija pok. Antona 1/4 Kastelic Marija roj Barovina 1/4.
Predi. 19.10.1967, št. dn. 6716 -zabeležena viseča pravda za uzuka-pijo, ki so jo začeli Bisca Romano in drugi.
Predi. 28.1.1970 št. dn. 574 prošnja za vknjižbo lastninske pravice na ime Bisca Luigi roj. v Trstu 21.6. 1920 (1/5), Bisca Romano roj. v Trstu 26.7.1932 (1/5), Bisca por. Ferluga Anna roj. v Unter Ternizu (Avstrija) 18.10.1925 (1/5), Bisca Amalia por. Kjuder roj v Trstu 19.5.1915 (1/5).
Odškodnina lir 6.950 (šesttisočde-vetstopetdeset) (potrdilo Hranilnice in posojilnice št. 420/43060 z dne
25.5.1970)	;
13.	Barovina Antonio e Antonia, soproga (vsak z 1/2) — z. vi. 605, z. pare. 1756/b) pare. št. 160 (del) vinograd ki. 6 d.o. S.M.M. Spodnja.
Predi. 19.10.1970 št. dn. 6716 - zabeležena viseča pravda za uzuka-pijo, ki so jo začeli Bisca Romano in drugi.
Predi. 28.1.1970 št. 574 - prošnja za vknjižbo lastninske pravice na ime Bisca Luigi roj v Trstu 21.6. 1922 (1/5), Bisca Romano roj v Trstu 26.7.1932 (1/5), Bisca por. Cac Antonia roj v Trstu 7.6.1912 (1/5), Bisca por. Ferluga Anna, roj. v Unter Ternizu (Avstrija) 18.10.1915 (1/5), Bisca Amalia por. Kjuder roj v Trstu 19.5.1925 (1/5).
Odškodnina lir 1.715 (tisočsedem-stopetnajst) (potrdilo Hranilnice in posojilnice št. 412/43051 z dne 25.5. 1970);
14.	Cok Irma (o Marija-lrma) — Anna-Celestina, Gabriela in Kristina z. vi. 2040, pare. z. 1732 (40), pare! št. 237 — travnik ki. 4 d.o. S.M. M. Spodnja, Olga fu Andrea (1/4) vsaka).
Odškodnina lir 4.090 (štiritisočde-vetdeset) (potrdilo Hranilnice in posojilnice št. 413/43052 z dne 25.5. 1970);
15.	Maria moglie di Giovanni Zu-lian (Zuljan) roj. Bandi — z. vi. 660, z. pare. 1273, pare. št. 1993/1 — travnik ki. 5 d.o. S.M.M. Spodnja.
Oškodnina lir 540 (petstoštirideset) (potrdilo št. 404/4353 z dne 25.5. 1970 Hranilnice in posojilnice);
16.	Lappel Carlo, Giuseppe, Antonio, Giacomo fu Giacomo, Caterina Bencich nata Lappel (1/5 vsak) z vi. 806, z. pare. 380 (VHI), označena, pare. št. 1188 vinograd ki. 6 d.o. Rozzol.
Odškodnina lir 31.320 (enaintride-settisočtristodvajset) (potrdilo Hranilnice in posojilnice št. 418/43058 z dne 25.5.1870);
17.	Cok Matteo fu Giovanm-Maria ?• y|- 171, z. pare. 401 (označena II m m), pare. št. 2003/2, travnik ki. 4 d.o. Rocol.
Odškodnina lir 100.775 (stotisočse-demstopetinsedemdeset) (potrdilo Hranilnice in posojilnice št 414/ 43054 z dne 25.5.1970).
Omissis
Trst, 24. septembra 1970
Prefekt
pod. Cappellinl
Podp. adv. dr. Giovanai Zigante

fifii
m
NEDEUA, 15. NOVEMBRA PONEDELJEK, 16. NOVEMBRA
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročile;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Orgelske sklatile; 10.00 Godalni orkester; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.35 Ringaraja; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna oddaja;
12.30	Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Karakteristični ansambli; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 Kriminalka; 16.20 Zagrebški solisti;
17.30	Zborovsko petje; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Pratika; 19.00 Lahka glasba; 19.30 Filmska glasba; 20.00 šport; 20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 Semenj plošče; 22.00 Nedelja v športu;
TRST
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-ročala; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Deželni skladatelji; 19.00 Orkester Mauriat; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.15 Zborovsko petje; 19.35 Revija glasbil; 20.00 Šporlna tribuna; 20.35 Glasbene razglednice; 21.00 Romani, ki so vplivali na zgodovino; 21.25 Romantične melodije; 21.50 Slovenski solisti;
TRST
8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Orkestri; 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi; 12.10 Plošče.
KOPER
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.30 Folklorni dokumenti; 15.45 Radijska priredba; 16.30 Koncert.
K0P2R
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 19.15, 22.30
Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.00 S pesmijo v nedeljsko jutro;
8.40	Zabavni zvoki; 9.00 Nedeljsko srečanje; 9.15 Orkester Franck Pourcel; 9.30 20.000 lir za vaš spored: 10.00 Melodije velikih mojstrov; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Fumo-rama; 11.05 Pogovor s poslušalci; 12.15, 12.45 in 15.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Šport; 14.05 Popevke;
14.40	Sosedni kraji in ljudje; 16.10 Deška godba; 16.30 Prenos RL; 18.45 Nedelja na športnih igriščih;
NACIONALNI PROGRAM
6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Jimmy Fontana: 8.15 Strani albuma; 8.45 Otroški kotiček; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.06 Juke box; 11.00 Pevci lahke glasbe; 11.45 Plošče Ricardi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.10 Športni ponedeljek; 14.-15 Lahka glasba; 15.30 Rezervirano za mlade; 16.20 Lepe pesmi so prepevali; 16.40 Naši solisti; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.30 Otroški kotiček; 18.30 Resna glasba; 19.30 Pmos RL;
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.45 Spored z M. Bongiomom;
11.35	Roditeljski krožek; 12.00 Kontrapunkt; 12.28 Hit Parade; 13.15 Popoldanska oddaja; 15.30 Nogomet; 16.30 Popoldne z Mino;
17.35	Spored s Paolom Villaggiom;
II PROGRAM
8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Hit Parade; 13.45 Claudio Villa; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.30 Plošče; 19.00 Literarna oddaja; 19.30 Luna park; 20.20 Sestanek patih; 21.45 XX. stoletje; 22.15 200-letnica Beethovnovega rojstva, ob koncu Dali. PROGRAM
Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.00 Športne
napovedi; 12.30 Spored s P. Do-naggiom; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Juke box; 14.00 Dan po Canzo-nissimi; 14.30 Preizkušajo se diletanti; 15.20 Neapeljske pesmi; 16.00 Glasbena fantazija; 16.30 Športna nedelja; 17.30 Operetna glasba; 18.00 Nove ital. pesmi; 18.40 Glasbeii aperitiv; 20.10 Beethoven; 21.30 Nove plošče;
III. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
8.40	Lahka glasba; 9.45 Radijska priredba; 10 35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimento; 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Juke box;
15.40	Kolesa in motorji; 15.55 Popoldanska oddaja; 17.35 Enoni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.00 Rimska srečanja; 20.10 Glasba po željah; 21.20 Orkestri; 21.45 Nove ital. pesmi; 22.00 Kvizi narobe; 22.40 Radijska priredba;
III PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.20 Ravelove klavirske skladbe; 13.00 Medigra; 14.00 Falk. glasba; 14.20 Simfonični orkestri; 15.30 Radijska igra; 17.30 Plošče; 18.00 Literarna oddaja; 18.30 Lahka glasba;' 18.45 Kulturna oddaja; 19.15 Večerni koncert; 20.45 Poezija po svetu; SLOVENIJA
10.00 Koncert za začetek; 10.45 Schumann; 11.25 Od gotike do baroka; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Vzporedna glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Simfonična glasbe,' 15.30 Ravel; 16.15 Dvorak; 17.25 Stari albumi; 17.40 Jazz; 18.45 Kulturna oddaja; 19.15 Radijska priredba; 20.30 Koncert, SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.50 Informativna oddaja; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.30 Glasba za najmlajši svet; 9.05 Srečanje v studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela: 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Vedri zvoki; 14 30 Humoreska tega tedna; 14.50 Orkester Kookie Freeman; 15.05 Nadaijsko športno popoldne; 17.05 Iz operetnega sveta; 17.30 Radijska igra; 18.22 Pisan koncertni spored; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer*: 22.20 Zaplešite z nami; ITAL. TELEVIZIJA
11.00	Maša; 12 00 Nabožna oddaja; 12.30 Risanke; 12.55 Dan po Canzonissimi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Športno popoldne; 16.45 Spored za otroke; 17.45 Nogomet; 17.55 Kvizi; 18.10 P. De Filippo: «La carretta dei comiti»; 19.00 Bnevnik; 19.10 Nogomet; 19.55 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Un certo Harry Brent*; 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Glasbeni spored; 22 15 Filmi 70.
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Slovenske popevke; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Delibesov balet »Cop-pelia*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Koncert holandskih pihalnih godb; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Mojstri lahke glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni inter-mezzo; 15.40 Oktet »Gallus* iz Ljubljane; 16.40 Iz operetnega sveta; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.35 »Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Slovenski inštrumenta; .ni kvintet; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.00 Oddaja o Beethovnu; 22 15 Jazz;
ITAL TELEVIZIJA
11.10 Obisk papeža pri organiza-
ciji FAO; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o poklicih — arhitekt;
13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke; 18.45 Nove knjige; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Viva 1'Italia* — film; 23.10 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Anketa 0 družini in družbi; 22.15 200-letnica Beethovnovega rojstva.
JUG. TELEVIZIJA OD 15. DO 21. NOVEMBRA 1970
NEDELJA, 15. novembra 9.30, 20.00, 22.35 Poročila; 9.35 Po domače; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.50 Bratovščina Sinjega galeba; 11.55 TV kažipot; 13.30 Radost Evrope; Športno popoldne; 18.30 Mestece Peyton; 20.35 Mejaši — humor, odd.; 21.30 Videofon; 21.45 Športni pregled; 22.15 Neobvezno — dokum. oddaja. PONEDELJEK, 16. novembra 20.00, 22.10 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Osn. splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 16.10 Francoščina; 18.00 »Zgodbe o Tuktuju*; 18.15 Obzornik; 18.30 Od zore do mraka; 19.06 Zabavnoglasbena oddaja; 20.35 Vsak dan en dolar — angl. TV drama; 21.40 Blejska bolnik — reportaža.
TOREK, 17. novembra 20.00, 22.20 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10,40 Ruščina; 1100 Osn splošne izobrazbe: 14.45 TV v šoli — ponovitev; 15.55 TV vrtec; 10.10 Angleščina; 17.15 L. van Beethoven: n. simfonija; 18.00 Kako sta si mački kupili televizor — pravljica; 18.15 Obzornik; 18.30 Srečanje v studiu 14; 19.05 Če osedlate tigra — iz cikla V temnem onkraju; 19.30 Lepotne maske in maske UP; 20.35 In vse drugo je tišina - zah.-nem. film.
SREDA, 18. novembra 20.00 Poročila; 9.85 TV v šoli; 11.00 in 16.45 Osn. splošne izobrazbe; 17.50 Veliki in majhni — odd. za otroke; 18.30 Obzornik: 18.35
Na sedmi stezi; 19.05 Narodna in zabavna glasba; 19.20 Kalejdoskop; 20.35 Monitor; Bobby Hut-cherson — Harold Land na jazz festivalu; ob koncu Poročila. ČETRTEK, 19. novembra 20.00, 22.55 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoii — ponovitev; 16.10 Osn. splošne izobrazbe; 17.45 Zapojte z nami; 18.00 Risanka; 18 15 Obzornik; 18.30 Izbrali smo v Kranju; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Doktor v hiši — ser. odd.; 20.36 A. J. Cronin: Primeri dr. Finlaya — nad.; 21.25 Kulturne diagonale; 22 Ob Beethoven: Peta simfonija;
23.00	Boks — Frazier:Foster. PETEK, 20. novembra
20.00 Poročila; 9.30 TV v šoli;
11.00	Angleščina; 14.40 TV v šoli — ponovitev; 16.10 Osn. splošne izobrazbe; 17.45 Bratovščina Sinje ga galeba; 18.15 Obzornik; 18.30 Mladinski klub; 19.05 Svet na zaslonu; 20.35 Seminole — amer. film; 22.00 Plošča Evrope; ob koncu Poročila.
SOBOTA, 21. novembra 20.00, 23.30 Poročila; 9.35 TV v soli; 11.00 Osn. splošne izobrazbe; 11.30 Odd. za prosvetne delavce;
16.56	Obzornik; 17.00 Po domače; 17.26 Ivanhoe - ser. film; 17.60 in 18.40 Drž. prvenstvo v košarki; 19 20 Po poti slovenske državnosti;
20.56	Zabavno glasbena oddaja; 21.40 V svetu gora; 22.20 Nepre magljivl - ser. film; 23.10 TV
GORIŠKI DNEVNIK
15. novembra
EIjE-
iz lAii’
PRVI DAN GORIŠKEGA MITTELEVROPSKEGA ZASEDANJA
Arhitekt Piccinato izrazil željo po stalnem urbanističnem seminarju
Pozdravne brzojavke so zasedanju poslali predsednik republike, zunanji
v
minister Moro, član izvršnega sveta Slovenije dr. Štrukelj in drugi
(Nadaljevanje s 1. strani)
maoega arhitekta Maksa Fabianija, sina našega Krasa, ki je bil, tako je podčrtal župan, med najbolj izrazitimi arhitekti srednjeevropske šole.
Deželni odbornik De Carli, ki je prinesel topel pozdrav deželnega predsednika Beržantija, je pohvalil prireditelje, da so izbrali za temo letošnjega srečanja problem urbanizma, v času ko se o tem važnem vprašanju toliko govori in razpravlja v deželnem merilu, saj smo tik pred pričetkom javne debate in pred odobritvijo deželnega urbanističnega načrta.
Deželni odbornik za urbanistiko je podčrtal važnost urbanistične u-reditve celotnega teritorija. V današnjem času je treba te stvari pretresati zelo podrobno in v najširšem sodelovanju. Zaradi tega je razumljivo, da se deželna urbanistika ne konča nekje pri Trbižu ali pri Rdeči hiši ali pri Škofijah. Zaradi tega so že pred časom sosednje dežele, Furlanija - Julijska krajina, Slovenija, Hrvatska in Koroška, navezale stike za ureditev skupnih problemov tudi na področju ureditve sosednih področij. Prav včeraj, je poudaril Ete Carli, je bil tak sestanek v Beljaku, strokovnjaki in politiki so se domenili da bo kmalu, v letu 1971, podoben sestanek v Zagrebu.
Daljši govor, poln pesniških in filozofskih citatov ter posvečen bolj obravnavanju človeka v organizirani družbi, je imel Goričan dr. Roc-co Rocco, vodja miittelevropskih srečanj.
Z zanimanjem smo poslušali govor arhitekta Picciijata. Iz n ego-vega govora smo razumeli poezijo arhitekture, ki skuša uskladiti življenjske potrebe človeka z realnostjo, ki ga obdaja. Piccinato je pričel svoj govor z obrambo Dunaja proti Turkom v letu 1693, ko so to mesto branili člani vseh takratnih srednjeevropskih narodov, ki so branili svojo kulturo pred prodirajočim nasprotnikom.
Piccinato je orisal arhi‘ektonske posege v pretekli/h stoletjih, podčrtal je povezanost med nastankom mest in komercializmom, dejal, da je industrijska revolucija prinesla revolucijo tudi na urbanistično področje. Omenil je razne urbanistične posege v prejšnjem stoletju, poudaril važnost modeme urbanistične zakonodaje v nekaterih vzhodnoevropskih državah in izrazil ob-žalovanje( ' da ni , takih zakonov pri nas.
Z željo po stalnem urbanističnem seminarju v našem mestu in s tem v zvezi s stalnimi posveti med urbanisti srednje Evrope je arhitekt Piccšnato zaključil svoj pozdravni govor.	. .
Za njim je spregovoril prof. inz. Hans Koepf, ravnatelj gradbenega inštituta na Dunaju, ki je_ prikazal delo na področju urbanističnega inventarja, ki se vrša že vrsto let v Avstriji. Prof. Hoepf je tudi obrazložil nastanek tozadevne razstave, ki so jo priredili v dvorani Ljudskega doma (dvorana Petrar-ca).
Govoril je tudi arhitekt Luciane d Sopra in sicer o razstavi urbanistične ureditve naše dežele, ki je prav tako prirejena v dvorani Ljudskega doma. Ob tej priliki je Izšla tudi lična publikacija o tej brošuri, v kateri je tekst tudi v slovenskem jeziku.
Srečanje se bo nadaljevalo danes v istih oroetorih. Začetek zasedanja bo ob 9.30, popoldne se bo zasedanje pričelo ob 16. un. Jutri bo
tako zasedanje v palači At-
tems v jutranjih urah, popoldne pa si bodo kongresistd ogledali Furlanijo.
Pozdravne brzojavke so poslali, med drugimi, tudi predsednik republike Giuseppe Saragat, zunanji minister Moro, član izvršnega sveta Slovenije dr. Jožko Štrukelj.
Za spomenik padlim v Štandrežu
Predstavniki sekcije bivših partizanov iz Štandreža so se zbrali prejšnji večer na posvet v gostilni Gabro, na katerega so povabili tudi predstavnike domačih društev. Ob tej priliki so nadaljevali razgovore za postavitev spomenika padlim domačim borcem, o čemer je bil govor že ob drugih prilikah. Ugotovili so, da je treba začeti takoj z akcijo v tem smislu. Zato so soglasno odobrili sklep, da bodo že danes začoli z zbiranjem podpisov po vseh hišah za vlogo, ki jo nameravajo poslati še ta mesec goriškemu županu Martini, v kateri mu predlagajo, naj bi jih občinska uprava podprla v tej težnji in jim priskočila na pomoč.
kaj po 19. uri ter bo ostala odprta do vključno 28. novembra, vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
V posebnem oddelku in na pobudo deželne uprave je prikazanih na razstavi tudi nekaj zgodovinskih zanimivosti iz Gradeža.
Ce bodo prejeli zadovoljiv odgovor, nameravajo takoj pristopiti k delu, da bi po možnosti lahko odkrili tak spomenik ali ploščo že za praznik vstaje 25. aprila 1971.
Roditeljski sestanek na nižji srednji šoli
ARKADE NA DVORIŠČU MEST.
NE HIŠE V CELOVCU, ki jih vidimo na naši sliki, so ena od številnih zanimivosti iz Koroške m Avstrije, ki jih prikazujejo v dvorani Petrarca v Gorici, ob priliki srednjeevropskega srečanja. Razstavo so uradno odprli sinoči ne-
•iiiiiimiiimiiimMfiiiiiiiiiiiuiuuiMiiilfMiiillliiioiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiHiinrtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiiiiiiil
Ravnateljstvo enotne slovenske srednje šole v Gorici, Ul. Randaccio 10, obvešča starše dijakov in njihove namestnike, da bodo roditeljski sestanki od novembra do maja vsak 16. dan v mesecu ob 18. uri.
Prvi tak sestanek bo jutri, v ponedeljek, v šolski zbornici.
S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
Slovenske otroke iz Ločnika bodo vozili v šolo v Podgoro
83 milijonov lir za razširitev vodovodnega omrežja v Štandrežu, Podgori, Lovniku in na Solkanskem polju • Grelni kotel za Dom onemoglih Kabina za predelavo in sežiganje smeti - Priprava občinskega proračuna
Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici, ki ji je predsedoval župan Martina, so začeli proučevati načrt za občinski proračun za 1971. Določili so glavne smernice, ki jih bodo pozneje podrobneje proučili. Prav tako so obširneje razpravljali o izvedbi novega statuta za občinsko sirotišnico «Lenassi».
Med številnimi upravnimi ukrepi so podrobneje razpravljali o gradnji vodovodnega omrežja po številnih goriških ulicah zlast! pa po predmestju. V ta namen so
določili 83 milijonov lir za stroške-. Vodovod so speljali po, naslednjih ulicah: Majnica, Ul. Nuo-va, Ul. del CoUlo, Chiese Antiche, Br. Sassari, Mihaelova ulica (industrijsko področje na Piloččah), Momte Caivario, Fort« del Boscc, Enrloo Toti, Gelsi (podaljšek), Alto Adige, ulica med Pasu Mo in
Monte nero, Monte Hermada. G ar zarolil, cesta med Aosta m Duše, parkirišče pri Rdeči niši, Cappel-lazris degli Scogli, Monte santo, Villa Nordis (Šentmaver), don Bo-oco in Čampi.
Med raznimi drugimi Javnimi deli so sklenili popraviti nekatere občinske stavbe, dalje nakup grelnega kotla za Dom onemoglih (2 milijona 350.000 Ur) in postavitev električne kabine v poslopju za predelavo in sežiganje smeti pri Sovodnjah (4 milijone lir).
Odobrili so nadalje več ukrepov v korist občinskih uslužbencev (odb. Paulin), sprejem nekaterih prosilcev v Dam onemoglih (odb. Tamassich) ter še druge ukrepe med katerimi naj omenimo tudi prevoz učencev Iz Ločnika v slovensko osnovno šolo v Podgoro. Tako bodo imeli številni slovenski otroci, ki živijo v Lobniku,
sedaj možnost, da se bodo v vsakem vremenu vozili v slovensko šolo v Podgori, kjer bodo dobili njim najbolj ustrezno podlago za nadaljnji pouk.
Odstop liberalnega občinskega svetovalca
a bi jih seznanili s temi predpisi
organizira pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo predavanja za kmetovalce po šolah posameznih občin
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitintiiiiiMiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Občinski svetovalec PLI odv. A-gostino Majo je podal ostavko na svoj sedež v goriškem občinskem svetu. Za razlog je navedel osebne razloge in preobremenjenost z drugim delom. Kot znano je bil Majo izvoljen tudi v pokrajinski svet, pt; je takrat optiral za občino in pre pustil mesto v pokrajinskemu svetu Enzu Lugnaniju.
V občinskem svetu je sedaj prvi ta njim na vrsti inž. Sergio Forna sir, ki je bil že v prejšnjem občinskem svetu.
PREDLOG POKRAJINSKI UPRAVI
Goriška pokrajina naj
pristopi h konzorciju SG
To narekuje medsebojno izmenjavanje kulturnih dobrin in spoznavanje
Pokrajinska svetovalca KPI Jože Jarc in Silvino Poletto sta v zvezi s tiskovno konferenco, ki jo je pred dnevi sklicalo vodstvo Slovenskega gledališča iz Trsta v Gorici in v zvezi z napovedanim programom, ki ga to gledališče namerava izvesti v tetooči gledališki sezoni v Gorici ob sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo, ZSKD in EMAG na Goriškem, upoštevajoč veliko kulturno važnost tega dogodka, tako za Slovence kakor za vse druge prebivalce naše pokrajine zaradi važnega doprinosa kulturnih dobrin in medsebojnega
spoznavanja, je pa treba upošte-
vati tudi finančne potrebe spričo dejstva, da si Slovensko gledališče iz Trsta naprti s tem tudi veliko finančno breme.
Zato interpelanta predlagata pokrajinski upravi naj bi proučila možnost, da se vključi v Konzorcij slovenskega gledališča iz Trsta, kot so to že storile pokrajinska in občinska uprava v Trstu.
Smrtna nesreča v bližini Tržiča
Sinoči okoli 19. ure se je pri km 129 državne ceste 14 pripetila prometna nesreča, ki je terjala eno smrtno žrtev. Tedaj je 53-letni Alberto Mocenigo iz Ul. S. Ambrogio 15 v Tržiču, poleg katerega je sedel 59-letni vodja in funkcionar CIS NAL, prav tak0 iz Tržiča, Ul. Te-renziana 23, vozil proti Tržiču, ko se je znašel pred ogromnim premičnim žerjavom, s katerim je 29-let-ni Marcello Pascolat iz Ul. Dante 7 v Ronkah privozil s trga pred novo industrijo hladilnikov Simoniti Pri trčenju, ki ga Mocenigo ni mogel preprečiti, sta se šofer in potnik giulie hudo ranila, zaradi česar so ju z rešilnim avtom odpeljali z vso hitrostjo v tržiško bolnišnico. Magnelliju dežurni zdravnik dr. Brattovich ni mogel več pomagati. ker je že med prevozom podlegel poškodbam. Moceniga pa so pridržali in ker so mu ugotovili poleg udarcev in odrgnin po rokah in nogah tudi verjetno zlome reber, so mnenja, da se bo moral zdraviti 40 dni.
Predavanja o strupenih škropilih
V smislu vladnega odloka št. 1255 od 3. avgusta 1968, ki določa, da kmetje ne bodo mogli več kupovati in uporabljati strupena škropila prve stopnje po 11, januarja 1971 in druge stopnje po 11. januarja 1973, če ne bodo imeli potrdila, da -so zato
usposobljeni. Da bi ii
VESTI IZ SOVODENJ
Danes zahvalna svečanost s pokušnjo kruha in vina
Včerajšnji dež je omilil pomanjkanje vode v kmetijstvu
Kot preteklo nedeljo v Štandrežu, pripravljajo za danes tudi v Sovodnjah direktni obdelovalci zemlje svojo zahvalno svečanost, ki so jo uvedli v zadnjih letih. Lani so imeli še kar lepo, čeprav bolj mrzlo vreme in je svečanost lepo uspela. Za danes je predvideno, da bodo po 10. maši zvrstili na trgu pri cerkvi traktorje in druge kmetijske stroje, pa domač kruh in vino, ki so ga kmečke žene že napekle, da ga bo dovolj za vse tiste, ki bi ga želeli pokušati skupaj s kozarcem domačega vina. Vse skupaj, kakor tudi razi .e pridelke z domačega po-
lja, ki bodo razstavljeni na posebnem vozu, bo blagoslovil domači župnik.
Da bi bila slovesnost še bolj vesela, so organizatorji povabili k udeležbi tudi godbo na pihala iz Farre, ki bo zaigrala nekaj poskočnih, kar bo prijalo zlasti mladini. Godbo nameravajo pridržati tudi na
ZA P0VZDI6 ŽIVINOREJE NA SORIŠKEM
V nedeljo bo predavanje o prehrani goveje živine
Pregledi govedi za TBC- Cepljenje proti pasjemu nahodu
Po vsej državi so v zadnjih tednih in mesecih začeli s propagando za pospeševanje živinoreje, ker so spoznali da se uvaža preveč klav ne živine in mesa in bi se izpla čala tudi domača živinoreja.
Tudi na Goriškem so pričeli s tako akcijo in pokrajinski živinozdrav-niaki urad je s tem namenom or
ABONMA
ZA GLEDALIŠKO SEZONO 1970/71 V GORICI
REPERTOAR SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA ZA SEZONO V GORICI
Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI (gostovanje Primorskega dramskega gledališča Iz Nove Gorice)
Ludvig Holberg: JEPPE S HRIBA Lev N. Tolstoj; MOC TEME
Peter Ustinov: ROMANOV IN JULIJA (gostovanje Primorskega dramskega gledališča lz Nove Gorice)
Dominik Smole: ANTIGONA
VVilliam Shakespeare: MACBETH (gostovanje Drame SNG Iz Ljubljane)
Sergej Verč: KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIKI VOZ Vitallano Brenčati:	RAFFAELE
Janko Moder: KEBEC (otroška)
Cene abonmaja RED A
DRUŽINSKI
MLADINSKI
—	Lir 3.200,-
—	Ur 1.000,-
—	Ur 1.500,-
Abonma velja za osem predstav.
Prosimo, da sl odkupite abonma: v Gorici — pri Arturju Koshuti, Ul. Mameli 5
na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul, Malta 2 na uredništvu Katoliškega glasa, Rlva Piazzutta 18 Po vaseh na sedežih slovenskih prosvetnih društev, vsak dan od 19. do 20. ure, od ponedeljka, 16, novembra do torka, 24. novembra t. 1,
Iz okoliških vasi bodo voatli avtobusi.
Slovensko gledališče v Trstu Slovenska prosvetna zveza v Gorici Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorioi v sodelovanju s EMAC is Gorice
kosilu (v gostilni pri Vuku), ki bo: garaiziral prvo predavanje v tem ob tej priliki prav gotovo tudi tam smislu, ki bo v nedeljo 22. tim. ob ustvarila s svojimi poskočnicami! 1^-50 v prostorih trgovinske zborni veselo razpoloženje.	ce v Gorici. Prof. dr. Giovanni Bati
_	. .	..	,	,	...	larini, direktor veterinarske klini-
Organizatorji upajo, da jih ne bo ke v Parmi, bo govoril «0 radona!
motilo slabo vreme, čeprav je včerajšnji dež zelo prav prišel v kmetijstvu pa tudi vaščanom na splošno. Vode je namreč začelo že občutno primanjkovati, zlasti tistim, ki niso navezani na občinski vodovod in so odvisni od svojih izvirkov ali celo od kapnice. Zlasti se pozna suša pri pšeničnih posevkih, ki pa jih je po sovoderijskih njivah vedno manj, ker zahtevajo preveč nege, kmetje, ki se ukvarjajo tudi z delom v industriji, pa imajo čedalje manj časa ter se tudi rajši ukvarjajo z drugimi pridelki, zlasti z vrtnarstvom.
Uspel orgelski koncert
Pred izbranim občinstvom je imel v četrtek zvečer znani orgelski vir tuoz iz Nove Gorice Hubert Bergant v cerkvi na Travniku v Gorici orgelski koncert, na katerem je izvajal novejša dela slovenskih skladateljev za orgle. Med drugim je iredvajal dela skladateljev; Slavko
prt-------. .... . —------------- . ... P
Osterc, Matija Tomc, Primož Ra movž, Samo Vremšak in Lucijan
Marija Škerjanc. Bergant je podal celoten spored z njemu lastnim mojstrstvom in tako še enkrat izpolnil pričakovanja goriških ljubite ljev orgelske glasbe, ki so prišli v polni meri na svoj račun. Koncert je organiziralo prosvetno dru Štvo «Mirko Filej*.
V Doberdobu so našli denar
Dne 4. novembra so bili z dvema avtobusoma v Doberdobu izletniki iz Ajdovščine in Vipave. Ob tej priliki je neka udeleženka izgubila večjo vaoto denarja v lirah. Denar so domačini našli ter je na razpolago zakonitemu lastniku v trafiki v Doberdobu, kjtr ga lahko dobi
ni prehrani goveje živine in o zdravstvenih ukrepih v živinoreji*.
Pokrajinski živinozdravniški urad sporoča nadalje, da bodo v teh dneh začeli s pregledom goveje živine, da bi ugotovili okuženje za jetiko. Obenem pa bodo tudi cepili živino proti slinavki in parkljevki. S taldmi pregledi In cepljenji bodo začeli v nastopnem tednu najprej v števerjanu ter nato prešli na druge občine. Na splošno je sedaj v tem oziru zdravstveno stanje živine dobro saj so ugotovili dosle) le dva primera obolelosti goveje živine za TBC v Ločniku. Ker je šlo v obeh primerih za živino, ki sa jo kupili na drugem področju, se priporoča živinorejcem naj bodo pri nakupu previdni in naj zahtevajo živinozdravniško potrdilo o zdravju kupljene živine.
Občinski živinozdravnik nadalje opozarja vse lastnike psov, da so v zadnjem času ugotovili po raznih krajih na Goriškem nekaj desetin primerov hudega pasjega nahodu (cimurro). Ta bolezen je precej nevarna ter se javlja z mrzlico, kašljem, pomanjkanjem apetita, rdečino^ in motnimi očrni itd. Zato pri po roča za pse preventivno cepljenje (že obolele se ne more cepiti, am pak jih je treba zdraviti). Cepivo proti tej bolezni prihaja iz Nem
čl je ter je precej drago, saj stane tm...............> 5000 tir.
cepljenje po 4000 do
Včeraj-danes
sinč Luca Miani, Federico Pagoni, Roberta Paulin, Simonetta Adamo, Maurizio Prichies.
SMRTI; upokojenec 81-letni Peter Boschin, gospodinja 88-letna Santa Mosetti por. Cuschie, invalid 58 letni Raimondo Carli, gospodinja 80-letna Carolina Rossini por. Makuc, invalid 80-letni Santo Di Barbora, upokojenka 77-letna Maria Brumat, ravnatelj podjetja 79-letni Ottone 01-brecht, gospodinja 75-letna Alberta Pollo por. Visintin, gospodinja 85-letna Giovanna Fanio vd. Carrara, invalid 78-letni Luciano Zorzut, upokojenec 63 letni Stefana Volpe in kmet 61-letni Mario Vuch.
OKLICI:	podporočnik Giuseppe
Romei in gospodinja Renata Tomi-ni, mehanik Giacomo DaH’Agli0 in otroška vrtnarica Marisa Bressan, šofer Benito Mauri in uradnica Maria Rubin, kmečki delavec Ro-dolfo Pavšič in strojepiska Mirjana Bakovič, pleskar Aldo Abate in frizerka vajenka Lucia Delich, slošči-čar Luciano Mauri in študentka E-lisabetta Goriup, profesar Guido Marussig in profesorica Gisella Resnati.
POROKE: zavarovalni agent Er-minio Delmonaco in delavka An-dnana Gri, trgovec Paolul Merlo in gospodinja Renata Peracchio.
Ob priliki zahvalne nedelje »o Direktni obdelovalci zemlje iz Stan-dreto darovali Slovenskemu dlj&Ske-mu domu v Gorici 96 kg krompirja in razne zelenjave. Uprava Dijaškega doma in gojenci se daro-veloem Iskreno zahvaljujejo.
z začetkom ob 18. uri. Jutri 11^ bo tako predavanje na šoli v rišču, dne 17. in 18. t.m. n® s panstvu v Sovodnjah, dne b-20. t.m. pa na šoli v Dober«10"'
Prijava grozdja pri Kmečki zvezi
Vprašalne pole za prijavo ki so jo dolžni napraviti
ni ki s proizvodnjo zaščitene#* g po čl. 11 vladnega odloka •H-
od 12. julija 1963, lahko
zadeti, kakor tudi potrebne <®r ^
v v
na tajništvu Kmečke zveze^' p
rici. Ul. Malta 2/1. tel. lahko dobijo tudi vsa potre«1® jasnila in pomoč pri prijava
Razna obvestila
l
d
i:
%
"»er
•fcri
N
Htt
<4
*t
"tlet
PLANINSKO PREDAVANJ®*j* ‘ redi Slovensko planinsko dru"*2r'“^

*
orzo . predaval'
odprav«
Gorici v petek, 20. t.m. Z ob 20.30 v prostorih kluba fjj Gregorčič* Verdijev korzo	ai I
temi «Naše gore* bo " ganizator himalajske Pavle Šegula iz škofje davanjc bo poživljeno s »> barvnimi diapozitivi. '‘!jk Ljubitelji gora in narave na no vabljeni.
VERDI 13.45—22.00: «L’U® venturiero«, C. Aznavour Moffo; film je v barvah-CORSO 14.30: «Airport», 9-c s ter, Dean Martin in J.
Barvna film.
MODERNISS1MO 15.15—22-®: ^ timita proibite di una sposa», R. Brazzi in V. ge; italijanski kmenW^7,i tlim v barvah, mladini letom prepovedala. 1
vrrroHiA 15.15—21.30:	J®
za di nome Giulioi), S. 9 ^ in G. Macehia; ltalijansk1 ^ maskopski film v oarv^tojjt dim pod 18. letom PreI)0l41 k, CENTRALE 15.00—21.30: '|C*	^
capirmi», M. Ranieri in ® - $ v čar; Italijanski kmemasp0®1^ ^ v barvah, mladini pod l4' prepovedan.
Tržič
AZZURRO 14.00:	«Le P«60*^
sperienze di una giovan« riera», D. Gelin, L. Nico1**’
Je v barvah.	jgJ
ENCELSIOR 14.00: «Le
sono buone«, G. Moran^pi*li
cofdj
G
Machiavelli; film je v PRINCIPE 14.00: «Uomini M. Frechette, A. Cuni in Volonte; film ie v barv ^ S. MICIIELK 14.00: «C’b ptf sotto il letto di Sledi dodatek «1 diavoli v0
Aora Gorivu
SOČA »Gusarska ljubezen»>^'# skl barvni film — ob l®"1.®

skt barvni film — ob -- -	-
SVOBODA ((Veliki rop b^jt
mer ti ki barvni film —
20. uri.
DESKLE (iTepepa«, iU1/' j), španski barvni film —	'
19.30.	f?
ŠEMPAS «Dober večer bal», amerški barvni Nin*
16. in 19.30.	u)l
KANAL «Srce je samote*® jj ameriški barvni film — °° 19.30.
PRVACINA ((Operacija lj> ameriški barvni film " tn 19.30.	jm
RENČE «Bora, Bora«, “ l9.^ barvni film — ob 16. ®, i
OEZUKNI LEBAKN*
V GORICI „ V Gorici ie danes veS ponoči de’uma lekarna
Korzo Italija 244, tel.
V TR2IC0
V Tržiču je ves dan dežurna lekarna ALLA SA“ Fabbrts, Ul Cosulich 117! ***
DEŽURNA CVETLlCA^V
Danes je v Gorici odP tjL ^ čarna GORIAN RENATO, ribald! 9, tel. 26-28.
Darovi in prispevki
Za Dijaško matico nanT®f^ J
ja na grob pok. Petra '
ruje družina Pahor
Mr
Mali oglasi
POMOČNICO - VAJENKO
zdravnik v Gorici za Mlajše deklč. Naslov: N** ol 17 — tel. 29-09
&
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški občini se Je od 9. do 14. novembra rodilo 13 otrok, umrlo 12 oseb. poročilo 2 para in 7 so jih oklicali.
ROJSTVA: Davide Štrukelj, Valentina Clapiz, Edi Skok, Sara Brati ni, Emanuele Trevisan, Alessandra Canale, Horniua Nemaz, Bruno Ru
ZAHVALA
Vsem, ld so sočustvovali z nami ali so na kaikrM** način počastili spomin našega dragega moža in oče**

PETRA BOŠKINA
se Ae enkrat Iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči; žena Marija, hčerke
Darinka in Lidija z družin«*®* drugi sorodniki
Pevma, Nova Gorica, Ljubljana, 16. novembra 1970.
K,
%
S
il
OB PETDESETLETNICI SMRTI
'J
Ernest Klavžar - veteran političnega in taborskega gibanja na Goriškem
Omembe vredno je tudi njegovo publicistično delo pri goriških slovenskih listih - Poslovenil je tudi tri veseloigre
to & mesecu Pred petdesetimi ,a umrla dva izmed zadnjih tojev i	aktivnih prvobori-
tjj r,3 l^nskega narodnega gibanj! ‘"morskem: v sredo, 10, ^ 1920 je v Mariboru po rt tv? 2 družinskega sprehoda l Htt i, ^ Klavžar, ki bi tri me-
f Z *»s ■
■oeiji
7.	plodnega življenja, v
v novembra 1920 pa je v it v ^Popoldanskih urah ugasni-življenje petinsedemde-T* Antona Trobca. Smrt je 1 kasneje oklenila človeka, 1 JI®, svojim delom prispevala PijJJ“Punostnemu prebujanju na e jj Afeu1? *n ki sta v tem giba-* Jo j« ^'sla vse tja do tistih dni, tUd jjj^ovna vojna prekinila bo--	Un>cda materialno de-
li I) s1qvnai>orov desetletij in pogna-
je padel pregnanec v tujem mestu, toda njegova ideja je zmagala in edino njemu izmed vseh je bilo prisojeno od neba, da je doživel to zmago.* Toda Klavžar je umrl prav na predvečer tistega dne ko
"^dsko politiko
Primor-
Krnest Klavžar
■	tv?01 Pobudam in ciljem na
i & V Sp??81 Klavžar je že od sre-jdpsetih let devetnajstega [i rltj. "kval v slovenskem tabo-J let mla.isi Svetoivančan % pl?8 najavil svoje politično 1 Saij at. ko so tržaški Slovenci I Sv°je politično društvo ' Utihni. o Antonu Trobcu nedeljski številki).
SCI •	* * •
|ii4 Ernest Klavžar umrl je n *Straža» zapisala v ne-n‘i0 (gfL-Jf^lednji taborjan* slede-y* JI nj ai Ernest Klavžar je doži-1 Aifc .^n10 zedinjeno Slovenijo, g/ S^^nnjerio Jugoslavijo... Sam



,je bilo s podpisom meddržavne po godbe v italijanskem Rapallu do končno pokopano vsako upanje pri merskih Slovencev, da se usoda njih ožje domovine reši na pravičen način, da se dokončno uresniči «zedi njena Slovenija*, zamisel, ki jo ie Klavžar v svojih taborskih govorih vneto zagovarjal. Zato izraža misel nekrologa mariborskega časnika, ki ga je ponatisnila «Goriška straža*, komaj del resnice. Klavžarjeva smrt je tiho odjeknila med goriški-mi Slovenci in «Goriška straža* med svojimi sodelavci ni na.šla nikogar, ki bi z originalnim prispevkom podal za kasnejše rodove Klav žarjevo življenje in poskus ocene njegovega dela; isto velja tudi za tržaški dnevnik «Edinost». Oba primorska lista sta bila prav intenzivno zaposlena pri rapalski pogodbi, aktualnost je povsem izpodrinila zgodovino, toda aktualnost je dobila svoje pobude tudi v zgodovini, saj beremo v «Goriški straži* (št. 46, 18.11.1920); «Svoje vrste strnemo in se bomo borili, če tudi treba začeti popolnoma znova. Danes ni čas brezplodnih sentimentalnosti, danes je čas, da se resno lotimo dela: na gospodarskem in kulturnem polju. Predvsem nam je treba složnosti in naš obstanek je zagotovljen. Narod, ki je prestal toliko izkušenj, bo prestal tudi to zadnjo.*
Klavžarja, ki ga je svetovna vojna popeljala na not tipičnega primorskega pregnanstva, je smrt re sila še enega razočaranja. Spomniti velja še zaključne besede njegovega govora na briškem taboru 25. aprila 1869. leta. «da Lahi in Slovenci ne slišimo pod en klobuk — ampak, da je neobhodno potreb no, da se Slovenci združimo v eno deželo z našim deželnim zborom.* Prav tabori so prinesli Klavžarju povsem zasluženi vzdevek enega najzaslužnejših organizatorjev primorskih taboren'.
Klavžarja, ki ga je svetovna vojna popeljala na pot tipičnega primorskega pregnanstva, je smrt rešila še enega razočaranja. Spomniti velja že zaključne besede njegovega govora na briškem taboru 25. aprila 1869 leta, «da < Lahi in Slovenci ne slišimo pod en klobuk — ampak, da je neobhodno potrebno, da se Slovenci združimo v eno deželo z našim deželnim
PRI MOHORJEVI DRUŽBI V CELJU
Pregljevo izbrano delo zaključeno
h*dnik knjige dr. France Koblar je poleg °bomb napisal tudi študijo o Ivanu Preglju
Jn^L^gelj je bil v svoji nara- I zdaj, ko imamo pred seboj vse naj-3fovili osebnosti pa tudi v pomembnejše Pregljevo delo, še "iv.*“tnosH	4oio„r>n. bolj razumljive. Pomagajo nam po-
jasnjevati osebnost, človeško in pisateljsko, oroginalnega človeka in pisatelja, ki se je s svojimi deli zapisal v slovensko literarno zgodovino kot samosvoja osebnost. Sedma knjiga pa morda še najbolj po_ trjuje to označitev Preglja, saj prinaša nekak prerez Čez vse Preg-lievo ustvarjanje. Sedma knjiga Pregljevega izbranega dela povzema namreč celotni pisateljev razvoj od pesnika do pripovednika in slovstvenega esejista ter kritika. Zato poleg pesmi vključuje tudi ne katere mladostne spise, ki imajo večinoma značaj lastnega življenjepisa, in spomine, ki tudi segajo v pisateljevo mladost. Tudi v pripovedih in novelah zadnje dobe ie veliko mladostne motivike. Slovstvene razprave v tej knjigi kažejo nekatere odlične portrete slovenskih pisateljev (Finžgar, Tavčar, Aškerc), predvsem pa vidimo pisatelja v njegovih izvmih pogledih slovensko slovstvo. Takega se Pregelj kaže tudi v nekaterih izbranih kritikah. Urednik je v knjigo sprejel tudi novelo Thabiti kum-i, ki je svojčas vzbudila veli ko polemike in tudi odklanjanje. Sicer pa najdemo na dobrih 300 straneh vsakega po nekaj, kar zaokroža našo podobo o Preglju pi satelju pa tudi pesniku, kritiku in esejistu.
Urednik je knjigi dodal običajne opombe, razlage, v pripisu je po jasnil svoj koncept izbora in ure ditve izbranih spisov, ki bi se dali morda tudi drugače urediti. Poglaviten urednikov doprinos pa je študija o Ivanu Preglju, ki presega običajne uvode, saj obsega kar sto strani VII. knjige. V njej je Koblar orisal življenje Ivana Preglja, predvsem pa njegovo delo, njegov človečki In slovstveni nazor ter očrtal njegov pomen za slovensko književnost. S to besedo je prav gotovo postavil na pravo mesto Ivana Preglja, W je bil po osvoboditvi morda po krivici vse preveč porabljen ln prezrt in M bo Me 1 to izdajo Mohorjeve družbe postal spet bližji našim ljudem.
Sl. Ru.
slovstvene dejavno-n P°.iav. Rojen leta 1883 ra oh na. ie vse svoje živ-*,■% eran'' značaj izvirne, lahko JiUjvJ^psvoje domačnosti. Šth-Ltijtg aiu in profesorski poklic Al l Prav nič spremenila, v Ai	pravi Tolminec. Ne-
tSSmj ^ zdaj samotarski, zdaj lA? ],„'L °sebna preprostost d)a, z
»A K?feTn marsikatero nedoum-JA,	pobudilo različne
A co]nt ' at zg°l.l priložnostne, njegovo delo vzbuja jJAlj , in občudovanje. Bil je IhlAnift, urne,-(>ik, razmiljevavec 'jr6*1 sa Vec obenem; vedno za-^ Avo ,Tvase .ie iz starega sno-in ’ Njegovo leposlovje, kri-razprave so močno tJ.fc^ Oaše poljudno slovstvo in
«iirtni,e
i&j, seuna preprostost in tjAein . a.zba, zlasti pa čas, v ® b livel, vse to je pripra
T®“le na višjo stopnjo, CA in ,ie tvegal zapletene dy-V reinA^ikovne naloge, ki jih ik*V b i * Samo rptjnični umetnik.
Samo resnični umetnik, zadnjem je njegov zgo-
tv Itnjj e je v spremni besedi k 'K* izbranega dela Ivana iJAii aaPixal znani slovenski li-Slinar in urednik Preg-ti/\ jaraaega dela dr. France vA 1. a je bilo pred osmimi le-tA Mohorjeva družba izdala |6|Jlj4 izbranega dela Ivana Ig Q takrat do danes je po-in?thiCa t**cej časa. Vendar je l	sedmo	'n
izbranega e eno kul-jifi u^o. Mohorjeva družba v CS osvoboditvi pripravila V &*SCaae Frana Meška, pred-kStoir dopolnilu izdajanje slo-t*‘asikov s tem, ko je za It iAštw Pripravila lepo izdajo izbranega dela, ki sedmih knjigah in zaradi kj"*!. k^Pimanja celo v dveh iz-iLtoi* adalje je Mohor,jeva druž-t?* * * * vi'a zbrano delo Frana kvS n, toot zadnje Pregljevo M
besede, ki jih je pred ** urednik France Koblar l
(J toto lWavkar izdala sedmo |J| ter t fadnjo knjigo izhriinpi SA h.f*«o dopolnila še mA i,,10*0- Mohor ieva d
zborom*. Prav tabori so prinesli Klavžarju povsem zasluženi vzdevek enega najzaslužnejših organizatorjev primorskih taborov.
BO je komaj kako leto čez dvajset star ko ga v javnosti prvič srečamo na prireditvi goriške čitalnice ob koncu 1862. leta. Potem, ko je dokončno prek:ni'l s kcz-mopolitstvc-m, ki ga je od rane mladosti vezalo na nemški svet, se je povsem oklend slovenskega gibanja in se povezal z mlado-slevenskim radika'nim taborom ki ga je na Goriškem poosebljal dr. Karel Lavrič. Z letom 1868 nekako pričenja nagel vzpon mladega deželnega uradnika v Gorici. Tega leta sodeluje pri pripravljanju šempaskega tabora, o njem napiše posebno brošuro. Naslednje leto je član osnovalnega odbora prvega slovenskega političnega društva v
Gorici, ki nosi simboličen naslov «Soča». Sodeluje na vseh primorskih taborih, še več, udeleži se celo nekaterih kranjskih, vendar svojo udeležbo pri taboru, ki ga pripravljajo v njegovi rojstni Vipavi (tu je bil rojen 8. januarja 1841) odpove spričo nekaterih zahtev kranjskih Vipavcev, ki so nasprotovale goriškim. Leta 1871 je med ustanovitelji goriškega mladoslovenske-ga lista «Soča*, vanj marljivo dopisuje in po odhodu lastnika in urednika lista Viktorja Dolenca v Trstu prevzame uredništvo lista. V sporih med goriškimi Slovenci, ki se zlasti razvnemaje med leti 1872-1874, je tarča mnogih napadov, nasprotniki ga imajo za «kolo-vodjo cele stranke, čeprav kot Branko Marušič
(Nadaljevanje na S. strani)
"■ 'g1
Tenorist Karlo Košuta (na sliki v operi «Simon Boccanegra*) nam je poklonil svojo sliko s posvetilom čitateljem Primorskega dnevnika
.........................................
OB NJEGOVEM PRVEM GOSTOVANJU V GLEDALIŠČU «VEKDI>
Karlo Košuta «Učo» iz Križa
pevec svetovnih opernih odrov
Z angažmaji od argentinskega Colona do londonskega Covent Gardena je zaseden do leta 1973 - Petdeset nastopov z Verdijevim «Don Carlom», sicer pa nastopa v vseh glavnih tenorskih vlogah
Prepričani smo, da bomo lahko o Košuti še večkrat pisali. Predvsem pa želimo, da bi ga kmalu tudi pri nas slišali peti*.
S temi besedami je naš pokojni tov. Rado Rauber zaključil svoj razgovor z opernim pevcem Karlom Košuto v marcu leta 1964, ko se je mudil v našem mestu ne kot pevec, temveč kot povratnik na svoj tržaški dom. Njegovo prepričanje se danes uresničuje, izpolnjuje pa se tudi želja, kajti Karlo Košuta je v teh dneh meri nami kot pevec naslovne vloge Verdijeve opere «Don Carlo* v gledališču »Verdi*. -> j -u-
Toda od takrat .je poteklo šest let in več in Karlo Košuta je moral med tem zasloveti po številnih najpomembnejših opernih odrih Evrope in obeh Amerik, da je končno le lahko stopil kot domačin, Tržačan odnosno Križan, prvič v svoji, sedaj že skoraj petnajstletni karieri, tudi na »domače* odrske deske in pokazal svojo sposobnost med »svojimi* ljudmi.
Ko sva ga s prijateljem obiskala na njegovem tržaškem domu v Ul. Tor S. Piero, naju je sprejel z domačnostjo našega kraškega človeka, ki mu sloves in tujina nista niti najmanj načela ene najlepsih lastnosti našega kraškega rodu: sproščenosti in neposrednosti. Predstavil je mater in svojo ženo Nidijo Cotič, v Argentini rojeno hčerko kraških staršev iz Križa pri Sežani. In pogovor je stekel v lepi domači kriški besedi, ki niti v naglasu prav nič ne kaže, da bi jo govorila človeka, ki sta toliko let rastla v tujem okolju in ki ju naporen umetniški poklic dobesedno preganja iz mesta v mesto, iz države v državo, s kontinenta na kontinent. Na mojo ugotovitev pravita, da ni to nič čudnega, da je njun medseboipi občevalni jezik kriška slovenščina, da je slovenščina občevalni jezik njunih družin in končno. . . Karlo je pred izselitvijo skupno s starši v Buenos Aires dve leti obisko val slovensko gimnazijo v Ul. Laz-zaretto Vecchio.
V razgovoru pred šestimi leti smo za naše čitatelje opisali začetke Karlove pevske kariere, danes se povrnimo k njim le bežno. Ko je leta 1948 prišel v Argentino gotovo ni še slutil, da bo iz miza;,.-! postal operni pevec velikega lormata. Toda njegovih gla-
sovnih možnosti se je zavedel stric in na njegovo prigovarjanje se je posvetil šolanju petja. To je bilo leta 1950 in le šest let kasneje je že prvič javno nastopil s tenorsko partijo v Mozartovem »Re-quiemu» v «wagnerjanskem društvu* v Buenos Airesu. Čez dve leti je debutiral na deskah glavnega argentinskega opernega gledališča Colon v Buenos Airesu z vlogo Cassia v Verdijevem »Otei-lu», ko sta Otella in Jaga pela takrat že zelo slavna pevca Vinay in-Taddei.	—«-■ -	.......
Potem so se nastopi vrstili in z njimi nove zasedbe, nove glavne vloge, novi odri, nova mesta in nenehna umetniška rast k vedno večjim dosežkom, k vedno novim afirmacijam. Tako je Karlo Košuta, kriški slovenski rojak, postajal ime v opernem svetu. Razen v Argentini so ga začeli spoznavati v Rimu, v Lasboni, Beogradu, Sarajevu, Chicagu, Londonu, na Dunaju, v Filadelfiji, Pitsbur-gu, New Orleansu, Hustonu, v Barceloni. Parizu, Stuttgartu, v Muenchnu, itd. In z nastopi in vztrajnim študijem se je večal repertoar tenorskih vlog, ki ie
danes obsežen kot le pri malo-katerem pevcu; Otello, Traviata, Rigoletto, Simon Boccanegra, Macbeth, Don Carlo, Nabucco, Ples
v maskah, Boheme, Tosca, Ma-dama Butterfly, Cavalleria rusti-cana Tannheuser, Rensko zlato. Zaljubljen v tri oranže. Boris Godunov in še koncertni nastopi v Mozartu in Beethovnu.
Pri tolikšnem repertoarju in pri tolikšnem pridobljenem slovesu ni nič čudnega, če Košuti dežujejo vabila od povsod in če je danes praktično »razdan* do leta 1973 od orgentinskega Colona do londonskega Covent Gardena, ob berlinske »Deutsche oper* do dunajske »Staatsoper* in drugih velikih gledališč. Prav spričo tega dejstva je gotovo umestno vprašanje, kako da je le prišel tudi v Trst? Dogovor za to gostovanje je sklenil še v lanski sezoni, ko se je mudil na Dunaju v Staatsoper. Sprejel ga je z veseljem profesionalca, a globoko v srcu tudi z veseljem domačina, ko se mu izpolnjuje tiha želja. Toda že v teh kratkih dneh, ko nastopa pri nas, je moral odkloniti prošnjo za povratek v prihodnji sezoni za nastop v »Simonu Boccanegra* in v »Turan-dot*.
In tržaško občinstvo? Je bil za dovoljen z njim, s tem, kako ga je sprejelo?
Zelo zadovoljen. Pravi, da so povsod po svetu premierske predstave zadržane, da je občinstvo, kot da bi imelo druge skrbi. Toda v Trstu je bilo na premieri drugače, prijetneje, topleje in pevci sn imeli občutek, da so aplavzi resničen odraz zadovoljstva. Toda Košuta tega priznanja ne sprejema samo zase; deli ga z ostalimi pev-. ci-solisti, za katere pravi, da so redke predstave, pri katerih. Ari bilo zbranih toliko odličnih izvajalcev. Besede priznanja ima za basista Giaiottija, :'a basista Zerbi-nija, za baritonista Brusona, za sopranistki Luiso Bordin Navo in Rito Orlando Maiaspino.
Pa vloga Don Carla? Vsaj petdesetkrat je že nastopil v njej in od tega vsaj dvajsetkrat v prvotni verziji s petimi dejanji. Doma je v njej, toda to ne pomeni, da mu je najljubša. Drage so mu vse vloge, kajti kot pristni umetnik skuša vsaki dati svojo osebno noto z glasom in nastopom, skratka z lastno osebnostjo.
Kam ga bo vodila pot iz Trsta? Ko bo zaključil serijo nastopov v gledališču Verdi, bo sredi decembra odšel v Berlin, kjer bo v zahodnoberlinski »Deutsche oper* nastopil v Borisu Godunovu.
Pa v Jugoslavijo, v Slovenijo? Za sedaj ne, kajti tudi če bi bil povabljen, bi povabila moral odkloniti. Toda po sezoni 1972/73 prav rad. Sicer oa pozna mnoge najboljše jugoslovanske operne pevce in z mnogimi je že skupno nastopal:	z Neraličem, našim
Ladkom Korošcem, z Ružo Pospiš, Milko Stojanovič in še kom.
Razgovor s Karlom Košuto je prijeten, domač. Včasih ga prekine sproščen krepak zdrav smeh, ki izdaja skromnega in dobrega človeka, kateremu svet in slava gotovo ne bosta izpodrezala domač-nostnih korenin. Tatco kot sem na premieri Don Carla v Verdiju občudoval njegov topli, barvili moški in z lahkoto obvladani tenor, tako sem z razgovora z njim odhajal intimno zadovoljen, da je tenorist svetovnih opernih odrov, Karlo Košuta, ostal v svojem človeškem bistvu »Kocjanov* Učo iz Križa.
Sedaj, ko je z gostovanjem in prodornim uspehom v Trstu končno prebil zid tudi pomembnih ita-
KRITIKE IN POROČILA
STRINDBERGOV «OČE»
V GLEDALIŠČU ROSSETTI
Uprizoritev Stalnega gledališča iz Bočna
lijanskih opernih gledališč (za začetek prihodnje sezone je že angažiran v gledališču San Carlo v Neaplju) smemo bolj zatrdno upati, da bodo poslej presledki med njegovimi občasnimi nastopi v Trstu krajši in da tudi ni več tako daleč dan, ko ga bo lahko kot Slovenca pozdravila slovenska operna hiša v Ljubljani. Prav bi bilo, da bi o tem vodila računa oba: vodstvo ljubljanske Opere in on sam pri razporejanju svojih obveznosti.
Dotlej- pa-šeLimo-.našemu uraet-. niku in njegovi zvesti družici in spremljevalki na njegovih svetov-.
Pih opernih relacijah, gospej Ni-diji, še mnogo osebnih uspehov in vsak njegov uspeh bomo z zadovoljstvom delili tudi mi.
Jože Koren
iiiiniiiiiiiumiiiiiiiHimiiiniiitMiiMiiiiiiiiuiuiainiiiHiiuinniiinimmiiiiiiiiiAiiiiimiiiiiiHHiiiiiiMiiiiiiiii
Prav gotovo ni golo naključje in izjemnost, da se Strindbergov «Oče» v izvedbi Stalnega gledališča iz Bočna v gledališču Rossetti uprizarja vzporedno z delom sodobnega švicarskega dramatika Diirrenmat-ta «Play Strindberg» na deskah Avditorija. Med obema igrama je vse polno stičnih točk, ki se tako pri »Očetu* kot pri sodobni predelavi «Plesa in smrth v *Play Strindberg» kažejo v zakonskih in spolno problemskih življenjskih tragedijah. Take «traged.ijce» so si smiselno sicer različne, saj če se švedski dramatik v »Očetu* s skoraj demonsko psihoanalitično zagnanostjo in silovitostjo loteva človeških slabosti in nespravljivega, skorajda dednega sovraštva med spoloma (ženska je pri tem vedno absolutni zmagovalec), se Diirren-matt s črno humoristično parodijo posmehuje in včasih celo javno izziva Strindberga in njegov življenjski problem. Binom Strindberg-DUrrenmatt se mi zdi zato toliko bolj pomenljiv, ker se ta švicarski dramatik v nasprotju s predstavniki modernega gledališkega izraza, na priliko s Pirandellom, Artau-dom, Genetom ali celo Adamovom, ki so bili močno pod vplivom Strindberga, nekako reši teh podzavestnih miselnih procesov in se svobodno poigrava s Strindbergovimi življenjskimi bednostmi. Toliko za primerjavo.
Z »Očetom* se v skupaj z bolj znano «Gospodično Julijo» začenja novo obdobje Strindbergovega gledališkega snovanja njegove subjektivne, egocentrične dramaturgije, ki se zelo izrazito kaže v obravnavi novih, dotlej skorajda nepoznanih fabulističnih prvin in elementov, kot je recimo neizprosna vojna med spoloma. To snov je dramatik, ki ji je bil v življenju sam priča, obdelal do skrajnosti tako,' da ga kljub naturalistični obarvanosti, ki ga imajo njegove drame, upravičeno imamo (in marsikatere poteze v njegovih dramah jasno kažejo na to) za predhodnika poznejšega surealizma in ekspresionizma.
Navedeni elementi so dovolj vidni tudi v drami «Oče», ki ji je režiser Roberto Guicciardini odvzel vsako, še tako neznatno naturalistično obeležje in oprl svoj režijski koncept zlasti na socialno, družbeno noto, ki jo nudi to aelo. TaKo svoboden, vendar pa istočasno edino razumljiv način pristopa k delu, se mi zdi nadvse pomemben, ne samo strogo gledališko, pač pa tudi in zlasti v smislu posodobljenja in angažiranosti gledališke politike. Vendar bi bila to predolga razprava za kratko oceno dela.
Če se vrnemo k režiserju Guic-ciardiju moramo reči, da je v drami posvetil posebno skrb kritični sodbi družine, te nedotakljive družbene institucije, zaščitne luščine,
PREGLED NOVIH MLADINSKIH KNJIG
Dragan Božič
KO SE PRIKAŽE RDEČI KONJ
V škedonjskem prosvetnem druStvu »Ivan Grbec* razstavljajo Ittrje mladi tržaški slovenski slikarji: Žerjal, židjan, Vecchiet in Koanaa (na Mkl od lava proti deonl)
Kljub nenavadnemu naslovu je pred nami, napisana v tekočem, lapidarnem slogu knjiga s partizansko tematiko. Prvinam za to snov že uveljavljenega, nekoliko herojsko obarvanega novega realizma se pridružuje za opisovanje partizanskega obdobja zelo redka, a tukaj vsekakor pričujoča pristnost in verjetnost. Brez dvoma je k temu prispevalo dejstvo, da je delce, ki je izšlo v tekočem prevodu iz srbohrvaščine pri Mladinski knjigi v Ljubljani (v zbirki Sinjega galeba), avtobiografsko. Vse, kar opisuje, je avtor Dragan Božič, tehnik po poklicu, doma iz Siska, v glavnem tudi sam doživel. Tako je to eno od preredkih mladinskih del, ki znajo spregovoriti o partizanstvu in o trpljenju civilnega prebivalstva v zaledju do konca iskreno in osebno prizadeto. Tako iz te drobne knjižice zaveje resnično trpljenje in resnično herojstvo: tisto tiho, počasi prebujajoče se, a nabito z elementarno silo.
Skoda, da se dejanje začne odvijati tako počasi, z opisovanjem pokrajine, z liriko, ki pozneje popolnoma stopi v ozadje. Nestrpnega, posebno pa mladega bralca utegne to zavesti, da bo odložil knjigo, preden bo utegnil zaslutiti, kakšna je njena prava vsebina. Šele naslednja poglavja začno raz vijati zgodbo o begu civilnega prebivalstva iz Bosne v hudi zimi preko visokih gora v Hercegovino. Glavni junaki so trije dečki, ki marajo sodoživeti ves strah in vse muke takšnega bega, ko za njimi divja ofenziva, nad njimi pa krožijo sovražna letala in obstreljujejo nedolžne begunce. Na poti jih spremlja mati. Med letalskim napadom zmanjka; otroci je ne najdejo več. Pozneje ostane najmlajši med dečki v množici popolnoma sam in ga vzame na svoj voz čudaški starec. Ko ta umre junaške smrti, fant spet najde oba brata. Končno vendarle prideta dva izmed bratcev nazaj v rodni kraj, kjer doživita nepričakovano srečanje, namreč da najdeta mater še živo. Obenem pa najdeta tudi sveži dedov grob. Vse to pa zna pisatelj opisati brez patetike in tudi brez sentimentalnosti, skrajno preprosto in realno, zato pa toliko bolj pretresljivo. Posebno vrednost daje knjigi prav go-
ko se prikaže rdeči konj
ilratraiikitti ]
tovo njena avtobiografskost, najbrž pa smo zaradi teksta v prevodu prikrajšani za vso jezikovno bogastvo in arhaičnost, ki morata vesti iz originala. Pa tudi v slovenščini je precej ujeta težko-krvna elementarnost v pripovedovanju in kot iz skale klesana plastičnost nastopajočih likov, pa tudi redkobesednost v slikovitih dialogih. Skratka, skrajno preprosto, a prepričljivo delo iz časa nemške ofenzive na partizanske enote nekje v Bosni. Ilustracije skušajo ujeti korak s tekstom, vendar so, čeprav sicer izraža io nekakšno mračnost, brez topline in lepote, ki ju ima besedilo. Naslikal jih je Štefan Planinc.
Knjiga je primerna za mladino od petega razreda osnovne šole dalje, praktično bo za mlado in staro.	Z.
PR K J KIJ SIMO
PREŠERNOV KOLEDAR 1971. Izdala in založila Prešernova druž ba v Ljubljani v novembru 1970. D. H. Lawrence: IZGUBLJENKA. Roman. Redna knjiga Prešernove družbe.
Rudi in Božo Janhuba: DRUŽABNE IGRE. Redna knjiga Prešernove
družbe.
ki dopušča gniti v svoji notranjosti navidezno zatisne osebne egoiz-me in mržnje, ne išče pa poti do pravega in odkritega dialoga, ki naj bi privedel do nekega kolikor-toTco vzdržnega sožitja.
S tako režijsko utemeljitvijo je z. g Giucciardini lahko brez vsakršnega obzira zasukal vso problematiko te jedke in črne drame na občasno ironijo, sarkazem in ponekod celo na grotesknost (čeprav bi slednjo lahko mimo izpustil).
Mario Scaccia kot kapitan in An-na Miserocchi kot njegova žena Laura sta povsem v skladu z režijsko usmeritvijo dela podala oba lika, obsedena od more, z dovoljš-njo intenzivnostjo in notranjo močjo dialoga zlasti na hiter tempo, čeprav je ta včasih prešel v naravnost obsedeno kričavost, kar je le kvarilo poezijo prenekaterih dialogov, ki s svojo bolečo tišino kričijo glasneje od krikov.
V	ostalih vlogah so še nastopali Gastone Bartolucci, Elvira Cortese, Edoardo Sala, Umberto Cristofari, Fernando Pannullo in Maria Tere-sa Sonni.
Polemičen scenski prostor je bil delo Lorenza Ghighe, kot tudi dovolj dognani kostumi.
*. v.
Diirrenniattov «PIay Strindberg» v Avditoriju
Gledališka družba Tiibinger Zi m-mertheater je v torek zvečer v Avditoriju predstavila v nemščini igro Friedricha Dilrrenmatta «Play Strindbergi). To je eno zadnjih Dtir-renmcittovih del in je njegova verzija Strinbergovega Plesa smrti, ki je bil lani uprizorjen v gledališču Rossetti.
DUrrenmatt je tragedijo predelal v komedijo. V njej ne najdemo zato več tiste psihološke analize, ki je značilna za švedskega dramaturga: Dantejev pekei zamen a neki temačni humor. Play Strindberg ni torej le obnova Plesa smrti, marveč je samostojru), groteskno-diabo-lično, komično delo, tipično za Durrenmatta.
Švicarski dramatik predstatH s tremi igralci nekako boksarsko srečanje v dvanajstih rundah. Medtem ko se pri Strindbergu za ženinim sovraštvom še skriva ljubezen ter lahko razumemo, kako je prišlo do tega sovraštva, pa se pri Diirren-mattu sovražijo brez kakega ' globljega vzroka. Kurt se v Plesu smrti zaplete v ta pekel proti svoji volji, vendar se na koncu poslovi, da ne bi postal povsem nehuman. V Plesu smrti pa je Kurt bogat ameriški gangster, ki se v tem okolju brezobzirnega oderuštva počuti kot doma. Za Strindberga je življenje v Plesu smrti skrivnost, v Dilrren-mattovi komediji pa peklenska absurdnost.
V	vlogah kapitana Edgarja, njegove žene Aliče in Kurta so nastopili Sven-Christian Habich. Cecile Cordon in Benno Felling, režiral pa je Wolfang Kolneder. Igralci so s svojo odlično izvedbo želi od sicer maloštevilnega občinstva iskreno priznanje.
D. M.
Pianist Justus Frantg v Nemškem kult. institutu
V	sredo zvečer je bil v Nemškem kulturnem inštitutu recital pianista Justusa Frantza. Na sporedu so bile tri Klavirske sonate in 32 Variacij Ludviga van Beethovna.
Beethoven je v sonatni kompoziciji izvršil velike spremembe v obliki in v vsebini, Doslej je bila sonata *plemenita igrača», z njim pa je dobila obliko, ki vodi daleč od nekdanje gracioznosti. To je strastna heroična pesnitev, posledica novih skladateljskih prijemov velikega mojstra.
Prva je bila na sporedu sonata op. 13, ki je ena najbolj popularnih Beethovnovih sonat. Naziv «Patetična:* ji je dal dunajski založnik Eder, in vzdevek v resnici podaja celotni značaj te sonate. Njena izvedba ne predstavlja pianistu izrazitih tehničnih problemov, a izvajalec mora imeti vendar dokajšen smisel za muzikalno oblikovanje. Sledila je sonata op. 81 imenovana »Leg A-dieux», ki je do neke ustvarjena na programni osnovi. Njeni trije stavki z naslovi Ločitev Odsotnost in Vrnitev usmerjajo njeno vsebino iti objasnjujejo tok glasbene zamisli. Sonata je bila verjetno napisana ob priložnosti potovanja in vrnitve Beethovnovega učenca nadvojvode Rudolfa.
Po odmoru je mladi virtuoz zaigral 32 Variacij v c-molu. Skladatelj je te variacije napisal na osem-taktno temo in jih razdelil po grupah, s tem privede stari, temeljni variacijski stavek do najvišje obrazložitve. Za zaključek je Frantz zaigral sonato op. 101, ki spada med zadnje Beethovnove klavirske sonate. Te odražajo vso Beethovnovo veličino duha, vso bogastvo njegove izrazne moči, in v njih je še krepkeje podvrgel formo ideji.
številno občinstvo je toplo sprejelo izvajanje mladega pianista. Frantz je s svojim izvajanjem izvabil inštrumentu bogato lestvico tonskih barv ter zlasti močno podčrtal dramatske efekte, ter jih mestoma celo preveč potenciral. Vendar je znal prisluhniti tudi poetičnim zamislim, ki v obilici polnijo počasne stavke Beethovnovih sonat. To je prišlo do izraza zlasti v tretjem stavku - Adagio zadnje sonate, ki spada med najlepše tovrstne Beethovnove klavirske odstavke.
D. M.
OB NJEGOVEM NASTOPU V TRSTU
Rafael Alberti - pesnik
antifašistične Španije
Razgovor z umetnikom o boju španskega ljudstva za svobodo in o vlogi kulture v tem boju
V eni izmed svojih pesmi opisuje življenje v izgnanstvu. Nad reko Parana je zapihal veter in z vetrom se je dvignil zemljevid Španije: senca, ki jo je metal, je bila zelo razsežna, da je stopil vanjo in poiskal v njej domače dvorišče, z oljkami in vodnjakom in belimi zidovi...
Rafael Alberti je dvajset od svojih 68 let preživel v Argentini sredi ljudi, ki govorijo kakor on zvonki in topli španski jezik, poln strasti in grenke, tihe ihte, ki se izgublja v visokem sinjem nebu neizpovedanih bolečin. Leta 1963 ni več zdržal, srce si je želelo nazaj v Evropo, bliže domači Španiji, v katero se bo vrnil samo, če bo zadihala svobodno, brez Caiudilla.
Za knjigo grafik nekega mladega italijanskega umetnika je napisal daljšo pesnitev, ki prikazuje razgovor med generalom Francom in Španijo, v kateri se zrcali. »Trideset let miru*... in kakor krokar kljuje v vesti: mrliči, mrliči, mrliči... Vsa Španija je kot pokopališče, mir je mrliško tih, in vendar bodo prav ti mrliči zapisali končno sodbo, ko bo dan vstajenja in groze.
»Prvič po tridesetih letih, od konca državljanske vojne, je Španija doživela splošno politično stavko. Ni popolnoma uspela, ker ni bila splošna, toda težko jo je bik) izvesti v ilegali, mimo policijskega preganjanja. Delavci in študentje so se odzvali pozivu svojih organizacij, izvedel sem, da so v nekaterih povorkah bili zelo številni, deset, tudi petna ist tisoč ljudi... To je ogromno. To je prvič, da je neka politična stavka imela tak uspeh, v franki-zmu, kar pomeni, da se lahko stori še veliko, kljub položaju.
Ne smemo namreč pozabiti, da je Franco uničil vse, vsako politično gibanje, tudi demokristjane, »Opus Dei», in pustil živeti samo temu otročjemu knezu...
Mi smo za enotnost vseh španskih antifašistov, od komunistov do monarhistov. Iz te bo vzklila demokratična vlada, ki bo imela samo eno nalogo: izvesti demokratične volitve, v katerih naj špansko ljudstvo, po tridesetih le-lliriliktature, pove, kaj hoče. Nesmisel je, da so umrli Mussolini, Hitler, da sta Italija in Nemčija demokratični državi, in da se moramo mi, prvi antifašisti v Evropi, spominjam se da je bil Tito z nami, še vedno boriti, še vedno moramo govoriti o istih stvareh*.
Sedeli smo v zakajeni sobii, ko nam je to pripovedoval. Beli lasje so se mu tresli, ko je obračal glavo z jeznim pogledom, ki se je v trenutku razlil v nasmešek. Kadil je mimo, na gumbnico pa si je napel rdeč nagelj, ki mu ga je podarilo dekle, ko je čital svoje poezije na večeru krožka »Che Guevara*.
Vprašanja smo mu postavljali kar vsevprek. Nekatera je pustil ženi, Marii Teresi Leon, bivši ravnateljici madridskega mestnega gledališča v letih državljanske vojne in obrambe prestolnice, ko so med predstavami padale bombe in ga rušile.
Kako evropska kultura prispeva k boju za rešitev španskega vprašanja?
»Kultura je na splošno antifašistična, ko nastopa proti vojni, proti raznim nevarnostim. Pišejo mnogo, z vestjo...*
Pa tudi v Španiji, ne samo v izgnanstvu.
»Res je. Nova pokolenja izobražencev se postavljajo proti režimu in se srečujejo v ječah. Jose Moreno Galvan, znani režiser Bardin, dramaturg Alfonso Sastre... vsi so v zaporih, z delavci in študenti. Španija se prebuja po strašnem šoku državljanske vojne. Bilo je en milijon mrtvih, pol milijona izgnancev...*
Ste imeli, v letih svojega izgnanstva, stike z jugoslovanskimi kulturniki?
»Žal ne. Nekoč so me prosili, naj bi pripravil neko pesniško antologijo, a ne vem, kako je stvar končala v pozabo. Vendar bi rad obiskal Jugoslavijo, ki sem jo samo enkrat videl, iz letala. Morali bi bili pristati v Rimu, a je nad rtjim divjala nevihta. Preusmerili so letalo na Beograd, nato v Zagreb. Povsod nevihte, da smo se bali. Končno smo pristali v Titogradu, na vojaškem letališču. Tam smo tudi prespali, z ženo pa sva šla v kino*.
Končno vprašanje o osebni u-metnosti, sedanjem ustvarjanju.
»Žena, Maria Teresa Leon, piše romane. Trenutno piše scenarij za film v nadaljevanjih o Gojevem življenju.
Sam pa sem slikar in pesnik. Slikal sem že kot mladenič, nato pa opustil. Nisem imel časa. H grafiki, risanju, se vračam sedaj, na stara leta. Rišem, delam jedkanice. V Barceloni so v šoli za arhitekturo priredili, z dobršno mero poguma, mojo razstavo, ki jo je prvi dan obiskalo nekaj tisoč ljudi.* Vidno je zadovoljen, in nadaljuje: »Sedaj skušam to dvoje, poezijo in grafiko, združiti. Oblikovne predstave in stihi so si sorodni. Narisal sem knjigo »Lirične črke* in vlil lirizma v abecedo. Napisal sem tudi zbirko
pesmi o slikarstvu »Osem podpisov Picassa*, s katerim sva prijatelja. Devetdeset let mu je, pa dela kot mladenič. V enem letu je pripravil za razstavo v avignonski papeški palači 177 slik in 50 risb. Sedaj pišem besedilo v predgovor knjigi o tej razstavi.*
Kako je izgnanstvo vplivalo na vaše umetniško ustvarjanje?
»Bili smo izkoreninjeni iz svoje zemlje, in vendar črpamo globoko v njenih žilah svoje življenjske so kove. Poskusili smo izkoristiti tragedijo izgnanstva, nismo se ji vdali. Ko smo odšli iz Španije, v letu 1939, smo bili že dograjeni. Jaz sem bil star 35 let in nisem mogel pozabiti. Odšel sem v Argentino, ker je španska dežela. Jezik je namreč vse.
Mnogo pa jih je, posebno mlajših, ki so bili popolnoma izkoreninjeni in so pognali svoje korenine v druga tla. Pa tudi jaz skušam doživljati dežele, kjer živim. V Rimu sem napisal dvojezične pesmi o Trastevere, »Nevarnost za potnike*, in jih posvetil Gioacchinu Belliju. To je moja predzadnja knjiga.* Miroslav Košuta, ki je prevajal Albertijeve poezije, mu je postavil vprašanje o novem španskem pesniškem rodu.
«Pesništvo se razvija v težkih pogojih. Lahko se povedo polovične resnice, ali pa vse. Glejte Valente-ja, Blas de Otera, Calaya... Zelo cenim Salvadora Espriuja, ki piše pesmi v katalonskem jeziku. Ti še posebno protestirajo, podpisujejo peticije, sedijo v zaporih.* Gledališče?
»Ukvarjal sem se z njim. Ugaja mi, a ni za nas, potepuhe.* Urednik reške »Voce del Popolo* je Albertiju postavil še vprašanje o španskih likovnih umetnikih. Navedel je nekaj imen.
«Salvador Dali'? Dober umetnik, siecr pa bedak. Rekel je, da je Franco genialen človek. S takimi stvarmi ne gre zbijati šal. Franco ni genialen, pač pa morilec.*
Ves čas našega pogovora se je poezija prepletala s politiko, in drugače ni moglo biti. Postavili so mu vprašanje o sporu v KP Španije, ki je izključila znanega španskega borca, filosovjeta Listerja.
»Zadeve ne poznam dovolj. Vsekakor jem *- partijo, za enotnost vseh Špancev.* >
Pred časom, ga je vprašal nekdo,
je uradna frankistična Španija priredila velike državne pogrebne svečanosti za umetnika in izgnanca Jimeneza. Kako bi Alberti ravnal v tem primeru, če bi mu ponudili vsaj posmrtno vrnitev v Španijo?
»Raje bi se vrnil v Španijo in tam delal, se boril. Mnogi to delajo, mi pa smo preveč znani.
Vem, da Francu ugajajo take posmrtne vrnitve. Kaj sem vam dejal, že od vsega začetka? Franco je zbiralec, zbiralec mrličev.*
Stojan Spetič
Španski pesnik RAFAEL ALBERTI in njegova žena pisateljica MARIA TERESA LEON na večeru kro/ka »Che Guevara*, na katerem je bral svoje poezije, polne ljubezui, miline otožnosti in revolucionarnega zanosa obenem. Alberti in njegova žena živita že 30 let v emigraciji. V domovino se bo vrnil le, če bo zadihala svoboduo
NOVE ITALIJANSKE KNJIGE
GIORDANO SIVINI
Družbeni sloji in etnični izvori
(Celi sociali e origini etniche)
Pri založbi Marsilio je izšla zelo zanimiva in koristna knjižica, ki je nastala z denarno pomočjo in na pobudo Dežele Furlanija in Julijska krajina.
Gre za študijo »Četi sociali e origana etniche* (»Družbeni sloji in etnični izvori*), ki jo je napisal tržaški rojak Giordano Sivini, poverjeni profesor sociologije na ur-binski univerzi in avtor tudi drugih podobnih znanstvenih študij, med katerimi naj omenimo vsaj delo «11 comportamento elettorale* (»Volilno zadržanje*), s katerim se je leta 1968 uvrstil med najpomembnejše italijanske sociologe.
Knjižica, ki jo je avtor sestavil ob sodelovanju uglednih strokovnja-
kov s tržaške univerze, obrt®

GROHAR, JAKOPIČ, JAMA, STERNEN
Prekrasna predstavitev štirih
velikih slovenskih impresionistov
Publikacija je izšla v sodelovanju Državne založbe Slovenije in milanske založniške hiše Ricordi - Izbor slik in uvodni esej je zanjo pripravil prof. France Stele, opremila pa jo je Nadja Furlan
Slovenski impresionizem je širše pozornosti vreden pojav. V ozračju nemškega impresionizma se je, brez neposrednega s(ika s francoskim izhodiščem tega gibanja odločil za njemu sorodno pot, sicer zakasnelo, toda prvnsko vitalno, ker ga je bodril mladostni zanos majhnega, nacionalno in kulturno prebujajočega se naroda. V želji, da se ne uveljavi samo kot bojevnik za napredek slikarske tehnike, marveč kot oblikovalec lastne vsebine, se je zavestno oprl na razpoloženjski izraz slovenske pokrajine kot bistveno domačinske mikavnosti. Takrat po vsem svetu odmevajoče geslo impresionizma mu je obetalo najzanesljivejše zajetje tega razpoloženja. Na tej poti si je v prvem desetletju našega stoletja osvojil novi način slikanja, toda ne kot večno-
RAFAEL ALBERTI
GALOP
Dežele, dežele, španske dežele, velike, samotne, puste planjave. Dirjaj, belonogi konj, ljudski kopjanik, k soncu in luni v višave.
V galop, v galop,
dokler jim morje ne bo grob!
Kakor srce zvenč in odzvanjajo španske dežele pod temi kopiti. Dirjaj, ljudski kopjanik, belonogi konj, konj iz pene zliti.
V galop, v galop,
dokler jim morje ne bo grob!
Nikogar, nikogar, pred tabo nikogar, zakaj nihče je smrt, če te jaše. Dirjaj, belonogi konj, ljudski kopjanik, saj zemlja je tvoja.
V galop, v galop,
dokler jim morje ne bo grob!
Prevedel Miroslav Košuta
veljavno doktrino, marveč kot o-sebni uspeh, ki ga je vsak izmed sobojevnikov takoj nato podredil osebnim težnjam, to nam je dalo štiri dragocene umetniške osebnosti, ki v po1 nos ti opravičujejo skupni napor. Domača umetnostna zgodovina jih je kratko takole o-predelila.
Matija Jama je najbolj zavzeti teoretik slovenskega impresionizma, ki je kot najbližji francoski trojici slikarjev atmosfere in svetlobe težil za tem, da bi ostal zvest njihovemu zgledu.
Rihard Jakopič se je kot pesnik barve približal njenemu samostojnemu muzikalno uglašenemu izrazu, tako da je še danes aktualen.
Ivan Grohar je poet slovenske krajine in kmečkega . življenja v mistični svetlobi vizionarnega doživetja.
Matej Sternen je barvni realist, -čigar nemške -tonsko enotne- začetke je prebudila škofjeloška šola k temperamentni barvitosti s smislom za neposredni čutni izraz.
V tej luči jih predstavljamo kulturnemu svetu.*
Tako sklepa svoj uvodni esej o slovenskem impresionizmu in slovenskih impresionistih starosta slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, akademik dr. France Stele. To pa v knjigi, ki nosi naslov SLOVENSKI IMPRESIONISTI in ki nam jo je pravkar posredovala v krasotni izdaji Državna založba Slovenije. Pred seboj imamo knjigo, ki predstavlja slovenski impresionizem, ta svetovni vrh slovenske umetnosti, v doslej najpopolnejši obliki, v uvodni besedi, predvsem pa v barvnih reprodukcijah, v izdaji, katere smo lahko več kot veseli. Kajti z njo so se uresničile dolgoletne želje in dolgotrajnega prizadevanja, kako predstaviti svetu slovenski impresionizem.
Pred štirinajstimi leti je Državna založba izdala Groharjevo monografijo, ki je v tedanji skromni tehniki barvnih reprodukcij lahko le bledo predstavila veličino Groharjeve umetnosti. Potem dolgo ni bilo nič, čeprav so predstavniki založbe doma in v svetu iskali možnosti za boljše izdaje slovenskih impresionistov. Pokazalo se je da je tudi v svetu sorazmeroma malo ustanov, ki bi bide sposobne dovršeno predstaviti slovensko impresionistično umetnost, med temi pa mnoge niti niso bile zainteresirane za tako delo. Slednjič je uspelo sodelovanje z italijansko tiskarsko in založniško hišo Ri-
cordi v Milanu, ki je že lani nekaj del slovenskih umetnikov uvrstila v svoje svetovno znane reprodukcije na platnu in svoje barvne kataloge teh slik. Tako je nadvse odlično uspel poskus zdiužiti našo nacionalno umetnost z moderno tiskarsko tehnologijo in redila se je knjiga Slovenski impresionisti. Izbor slik in uvodni esej je zanjo pripravil France Stele, opremila jo je Nadja Furlan, natisnila pa tiskarna Arti grafiche Ricordi. Knjiga je bila pripravljena v manj kot enem letu, saj so šele decembra lani italijanski fotografi iz Firenc fotografirali umetnine po Ljubljani, knjiga pa je zdaj že na trgu. Zapažena je bila na sejmu knjig v Frankfurtu: na knjižnem sejmu v Beogradu je bila izredno ugodno sprejeta kot naj-SUpša knjiga; Zagotovijčn ji je tudi prodor v svet, saj je kot prva v pripravi italvianska izdaia, kateri bodo sledile že koncipirane angleška, francoska in nemška izdaja. Slovenska umetnost impresionizma bo tako prišla v svet v nadvse dostojni knjigi, ki več kot popolno reprezentira našo nacionalno umetnost Ni odveč omeniti da pripravlja Državna založba še širše predstavitve posameznih impresionistov, kot prvi pa bosta izšli podobni knjigi posvečeni u-metnosti Riharda Jakopiča in Matije Jame.
V knjigi posvečeni štirim slo-
llllllintllfllllMUlllllllimiHIIHIMIIIItlHIlIttmiltltlltl
Ernest Klavžar
(Nadaljevana s S. strani)
ŠTIRI PLOŠČE ZA SLOV. ŠOLE V ITALIJI
Poleg 25 plošč, ki jih je za šole izdala Mladinska knjiga v Ljubljani, so Izšle te dni še štiri, ki so namenjene našim šolam v Italiji. Tekste iz slovenskega slovstva interpretirajo Igralci Slovenskega gledališča v Trstu. Vendar plošče niso samo učilo, ampak predstavljajo tudi pomemben kulturno umetniški dosežek zamejstva in bodo zato gotovo našle prostor v marsikateri naši diskoteki. Srečanje ob tem malem prazniku slovenske besede bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu v torek, 17. novembra ob 17. uri
tak v javnosti gosp. dr. Lavrič "figurira"* (Glas. št. 19. 9.5.1873). Po Lavričevi smrti Klavžarjeva aktivnost ne preneha, pričakovali bi sicer, da se bo povzpel prav na sam vrh, a vselej ostaja tik pod vrhom. Tudi takrat ko v osemdesetih letih prevzame goriško politiko v dobi slogaštva in društva »Sloge* agilni duhovnik dr. Anton Gregorčič. Toda takrat se Klavžar iz radikalnega politika Lavričevih časov in nazorov spreobrne in na giba na stran, ki ni bila vselej nosilec tracbdj goriške radikalne politike konec šestdesetih in sedem desetih let. Povsem Gregorčičev eksponent postane tedaj, ko na Goriškem dožive Slovenci ponovni razkol, na eni strani Gabršček-Tumova skupina s »Sočo*, na drugi Gregorčičeva stranka z »Gorico*. Klavžar je bil tedaj veteran političnega gibanja goriških Slovencev, leta 1901 je stopil tudi v pokoj. Leto kasneje je doživel polom na deželnoeborskih volitvah kot kandidat Gregorčičeve stranke, poslej njegova aktivnost v javnosti poje-njuje.
Ne le na političnem polju, pomembno ostaja in je vse omembe vredno Klavžarjevo publicistično oelo. Bil je med prvimi goriškimi dopisniki »Slovenskega naroda*, poleg »Soče* je urejeval kmetijski lLst »Kmetovalec* «1876), vrsto let pa glasilo goriške kmetijske družbe »Gospodarski list*. V svoj-stvu deželnega uradnika in tajnika deželnega odbora .je izdal več deželnih zakonov, prevedel nekaj kmetijskih priporočnikov in poslovenil tri veseloigre. Slednje je plod
Klavžarjevega dela za rast dreta dela
med Slovenci na
ma Iškega Goriškem.
Petdesetletno aktivno delovanje Ernesta Klavžarja predstavlja polstoletno zgodovino goriških Slovencev, pol stoletja potov in stranpotov slovenske politike in končno usodnost človeške osebnosti, ki nima vselej moči, da kljubuje nazorskim pretresom. Danes, po petdesetih letih ponovno obujamo spomin na njegovo življenje in delo, klanjamo se njegovim posmrtnim ostankom, ki leže daleč od domačih krajev, v štajerskem Mariboru.
venskim impresionistom so predstavljeni Grohar s 16 podobami, Jakopič s 26. Matija Jama ima v knjigi 21 reprodukcij in Matej Sternen 18. Vse reprodukcije so velikega formata in barvne. Med njiimi najdemo same znane umetnine teh velikih mojstrov. Tako so predstavljeni Grohar tudi z znamenito sliko Škofja Loka v snegu, s slikami Mecesen, Sejavec, Cvetoča jablana. V knjigi najdemo Jakopičeve Križanke, Večer na vasi, Slepca in eno izmed čudovitih Jakopičevih slik rož. Jamo predstavljajo znane slike kot so Kolo, šenklavž, Krave na Kolpi, Sternena pa znani sliki Rdeči pa-razol. Na divanu. Seveda vseh slik ni mogoče našteti. Dejstvo pa je, da je mogoče slike gledati v reprodukcijah, ki so najboljše, kar jih imamo doslej prt nas. Tako je izjavil France Stele ob predstavitvi svoje knjige in izrazil popolno zadovoljstvo vseh sodelujočih posebno pa svoje, ob upaniu, da bo s knjigo zadovoljna tudi slovenska javnost. Profesor Stele je pojasnil .udi svoj izbor in pripomnil, da bi bil ta pri enem ali dveh slikarjih (Jama) lahko boljši. Grajal je zasebne lastnike slik, ki niso privolili v fotografiranje svojih umetnin, a'i pa vsaj ne zdaj. s čimer so slovenski umetnosti storili slabo urtugo. Profesor Stele je pojasnil tudi značaj svojega uvodnega es°ja. Ta nosi naslov Slovenski itroree-^nizem, medtem ko n^s-i kn;iga nartov Slovenski umres-io-msti. Razlika izvira odtod, ker je hotel Stele s svojo študijo dokončno povedati, kaj predstavlja za urrrtnostno zgodovino slovenski impresionizem in kaj je ta impresionizem slovenski umetnosti dal. O slovenskem impresionizmu namreč lahko govorimo le za prvo desetletje našega stoletja, medtem ko se za naše štiri slikarje ne moremo odreči naslovu »impresionisti*, ker je vendar njih živlienjsko de lo utemeljeno v tem, kar jim je impresionizem dal.
Kaj naj po vsem tem še zapišemo o knjigi. Gre za več kot odlično opremljeno knjigo, s čudovitimi reprodukcijami podob, ki jih lahko primerjamo s svetovnimi dosežki likovne umetnosti. Morda se nam zdi izbor preskromen, želeli bi si morda več slik tako lepo predstavljenih. Toda te, ki so reproducirane v tej knjigi več kot dostojno prikazujejo dosežke slovenskih impresionistov.
Sl. Ru.
V SREDO, 18. T. M.
Prosvetni večer v Skednju
Pred petindvajsetimi leti se je takoj po osvoboditvi razmahnilo na Primorskem prosvetno delo. Tudi v Skednju so se obudile razne prosvetne skupine, otroški in mladinski pevski zbor, gledališka skupina in druge dejavnosti in že 15. avgusta so škedenj-ci ustanovili svoje prosvetno društvo. Ko se je društvo na zadnjem občnem zboru ozrlo na preteklih 25 let, je menilo, da najbolje počasti svoj srebrni jubilej, če prevzame ime zaslužnega in uglednega domačina, skladatelja in vzgojitelja Ivana Grbca.
Prosvetno društvo Ivan Grbec pa je v počastitev jubileja pripravilo tudi javno prireditev — Prosvetni večer — ki bo prihodnjo sredo, 18. t. m. ob 20. uri v škedenjski kinodvorani. Društvo pripravlja prav pester spored, ki bo posebno zadovoljil domačine. Kdo pa ne gleda rad naših otrok na odru? No, in prav otroci bodo začeli s sporedom. Odigrali bodo enodejanko Pisane lutke, potem pa se bodo izkazali še v dveh prisrčnih prizorih. Sledila bo komedija «Ci je meja«. Ker je znano, da Skedenjci dajo nekaj na svoje karakteristično, od ostalih okoličanov različno narečje, bo igra odigrana v domačem narečju. Člani dramskega odseka bodo z nastopom zabavali svoje sovaščane ; pa tudi gostom bo pristna domača govorica všeč.
Spored bodo dopolnili in popestrili naši Boljunčani. S prosvetnim društvom France Prešeren gojijo Skedenjoi prijateljske stike, ki bodo prišli do izraza tudi v sredo zvečer. Nastopil bo mešani pevski zbor društva F. Prešeren in bo z vrsto pesmi izpolnil drugi del sporeda. Toda tudi v prvem delu, v komediji «Ci je meja» bodo Skedenjci u-gotovlli sodelovanje Boljun-čanov.
V sredo 18. t. m. se nam obeta v Skednju prav lep, zabaven in pester prosvetni večer, ld bi ga bilo škoda zamuditi.
Kov s trzasKe univerze, ^ predvsem najvažnejše P°J^. področju politične angažirano*^ političnega zadržanja volivce*’ so vprašanja, pravi avtor, ** čujejo vso politično kultom* žal, zelo malo znana, medte® ( bi jih politiki in vsi tista, ukvarjajo z javnim kultu1 ljenjem, morali vedno i očmi, če bi hoteli uki vilno in v skladu z dej litičnim in kulturnim v: šega mesta. V kratkem n’ pravi Giordano Sivini še to*- u nografične študije o P0!’ turi zemljepisno omejenih sti so v Italiji še dokaj resnici pa predstavljajo skrtPjj trebna sredstva za razU^„ p političnih pojavov v stvam^% g, jevnih situacij še zlasti v 0^, ^ ko se pospešujejo krize P01 ^ ustanov, se večajo s1^13	/
i n ca rvklifirno antf37.ilT3n^ .M
in se politična angažiranos.
minia in zadobiva nove
Pričujoče delo predstavljanj te raziskovanj, ki smo jih 1 Trstu na podlagi intert]^
tisoč volivci, porazdeljen’h j>
kategorij (podjetniki, ura .'L.j 1 ,3 lavci, gospodinje, UP'*'!!*!* P? akaden>;ki) in na tri	^
pkie (Slovenci, begunci ni)».
si poglavij j, , katerimi so prva nameni«13 ^
Delo obsega šest
dologiji in opisu pogojev, se je nuino morala vršiti < va'na dejavnost, medtem ^ zadnia tri poglavja nameni«13^, vi izidov vseh raziskovanj *
vim znanstvenim koment3’’-

luči sprejetih metodoloških ^ Nrkaj podnas'ovov iz teh ^
treh poglavij bo morda še
pojasnilo vsebinsko bistvo ^
Navedli jih bomo kar P° Razredna avtoid<>ntif’ksci*3’’ ( betv> razlike*, »Etnične stratifikacija*. »Stereotipi sodk'» Predsodki in
sodk:». Predsodki stratifikacija*, Perspektive
med Italijani in Slovenci*'
anŠ3 ■
čna stališča*, «Politična nost in etnična pripadnost*. ^ bene osnove strank*, »V«-3’’ $ litične ustanove*, «Družbe**^ enakosti* ter «Begunci in '
Kar pa se tiče prijema h**/ poudariti, da je Sivinijev3 % g ega znanih TJ
pravi vzor idealnega
H
Št
Ot
b
Hjj;
11 \ V
to
<!
&
kirfj In.
i ansv
odnosa do snovi. Avtor in
sodelavci se nikoli in nikj®1"_.
) v P0
be, ki bi jih številke ne
izjemoma — ne spuščajo v I
preti ali upravičiti. Zato vek občutek, da avtorja ^ sploh ni in da je nam69*^^ Computer, ki črpa podatke
Hnn 17 chtarnAcii Tr» tr t^fTl ^
dno iz stvarnosti. In v tem
skoraj l3b%*
neprizadetem, skem odnosu do obrav^j^) vprašanj je nedvomno ^ pr
prednost te sociološko politi#®/ dlje, ki pa se zaradi zan^n'J/1
aktualnosti in pomembnosti
kov bere v enem samem
d#
Se posebno zanimivo P8 jL / lo za tržaške Slovence, saj r jasno sliko njihovega tre® f položaja v družbeno-politiari|ia tj gledu. Med drugim ui primer Sivini, da je zdaj
ljudi, ki težko verjamejo^^^
mirnega sožitja med r, Slovenci v Trstu sorazm«r ji11, majhen, saj niha med 20 10 jjjii medtem ko je bil leta ^ trikrat večji. Prav tako V $ in koristne so tudi vse ost*^ £ predelnice, ki se nanašaj0 ^
litične, humane in družbe®* / med vsemi etničnimi skuPLiiz
našem mestu. Zato se nam bi Sivinijevo študijo mora* ne samo javni delavci, vsi tisti, ki jim je do obj*’3 ^ f poznanja in presojanja J
poznanja
litičnih in kulturnih pi
do resnično plodnega na1
za bodoči razvoj našega

vseh najvažnejših področj1'*'^ vega političnega in kultu111
ljenja.
Josip /
............................................HM.....................................................................
drugega je kritik Alfredo Vemier, I trditvam o tem. da se kigovori ottmi tTrst in vzhodna ideologija med Slovenci «' veja - politika tn čustva» in kate- oblikovati» in o tem. da *se ,tf rega je avtor podal na diskusij- •*»>••««»< —--•>--------------■— hrai>v. ■.*»
revije
MOST 26-27
Izšla je št. 26-27 revije za kulturo in druibena vprašanja *Most>. Ta dvojna številka se predstavlja s tremi zanimivimi in kvalitetnimi sestavki, ki so sicer povzetki s treh pomembnih srečanj, do katerih je prišlo v zadnjem času v Trstu, kar pa seveda ne zmanjšuje njihove izvirnosti in še mani vrednosti, da jih je objavila tržaška slovenska revija, ki vedno bolj kaže kritično odprtost do osrednjih vprašanj našega mesta in vloge, ki naj bi jo imelo s svojo lego na tako Jeani-mivem geografskem področju. Zdi se nam tudi prav, da je te tri sestavke objavila revtia tudi v italijanščini. Morda bo tako njih vse-dosegla tudi kakšnega raz italijanskega sodržav-tistih, ki so sami s svojim logičnim razmišljanjem prišli do določenih spoznanj. Avtor prvega je ljubljanski arhitekt Edvard Ravnikar, ki obravnava *Po-
gled na širši prostor okrog Trsta» in kc
katerega je podal 23. maja letos, ko je italijansko ■ ameriško
skem večeru tržaškega kulturno -umetniškega krožke. Iz sestavka nedvomno veje nov duh mlajše generacije italijanskih intelektualcev, ki postavljajo v ospredje problem humanega sožitja ob upoštevanju zgodovinske, kulturne in nacional ne stvarnosti na naših tleh. (Isti sestavek je objavilo tudi včerajšnje ljubljansko *Delo» z uvodnimi pojasnili jn pripombami dr. Janka Jerija). Avtor tretjega sestavka z naslovom <Kultura v obmejnih pokrajinah: vloga Trsta» je prof A-lojz Rebula. Podal ga je na sreča-
nju, ki ga je na temo: tPomen ob-
mejnih pokrajin v evropski kulturni stvarnosti» priredila maja letos deželna sekcija Evropskega federalističnega gibanja. Prof. Rebula zelo utemeljeno in podprto razmišlja o tem kdaj in kako lahko kultura v obmejnih pokrajinah prispeva v mednarodnemu sporazumevanju, k evropeizmu. ki pa je zanj inačica humanizma. Obenem ugotavlja, kako je celo v italijanskih intelektualnih krogih Trsta malo naporov, za spoznavanje slovenske kulture in kako je v tem vse
voluciji protikomunizem hf° razito religiozno ideološko J/1' Zanimivi v reviji so še (jf Aleš Lokar »Tuj tisk o "aL'na K Detele ocena romano	\
vanoviča *Don Juan na,eiplj zdrav duh v zdravem njegov kratek vsebinski../pirj
nekaterih še neprevedenih
Leu Detela piše še o sedanje Zagoričnikove Pavle Zidar objavlja *P°s^n< r Vladimir Vremec oa je 0 tunih zapiskov ter treh mF kov v rubriki »Med mitom ,n w nostjo». pri čemer za	0
tuno raven vsekakor hreV Mif, stransko in ne brez tendetj j pt sti (kar odraža že sam naS Jrtlr še v vprašanju ARCI in
nost slovenskih prosvetnih
PREJELI SMti
TRIBUNA TEDESCA. Sele®^. M dicinale delta stampa ted^ifr no primo — numero 2. I*
17. ottobre 1970.
združenje v Trstu priredilo okroglo j drugače na slovenski 'strani Nekaj SOCIJALIZAM. časopis Sa^V mizo o mestu bodočnosti. Avtor pripomb 6i imeli le k avtorjevim I munista Jugoslavije.

DOBRO POZNAM TI.STT DIV3AŠKE ..C.R1NAOSJL- DANES Sl. IMELA SRE 1^21 CO.KA3TI KOSAR VZAMEJO, iBŽ5kNA PIKO. JIM NE UIDEJ-----
ROSITA 3E-POVEDALA-, DA SO OO V MESTU NADLEGO
VALI NEKI AMERIKANCj
Uit9rm
'm®
v.
•STRAH ME 3E, 30AQUIN...
V MESTO NE SMEŽ VEČ SAMA ROSITA...
TISTA PUNČARA
N3UNA SKRB NI BILA ZAMAN
MEHIKANSKA BO.
Vkmalu našm:
7 TAKO IZ..} ŽE POŽIREK Ml DAT..'

SLIŠIŠ..3*
POHITELI SO PROTI KOČI V HRIBIH


ildtL i*««»9 **.
iGžmkm
Wj
'fSI\r:'{t •% r w.r':
fen« Ozebek - Ivone ^-letnik
Mjstarejši Šebreljec
STARODAVNA JAPONSKA LEGENDA
Tanabata» - praznovanje sedme noči sedmega meseca
Svetli zvezdi Altair in Vega predstavljata zaljubljen par, ki se enkrat na leto združi
Om!® 16. novembra bo Franc
Iz. & - Tvrvno Hrvrvrvlnil QH lot
1^“®k ■ Ivone dopolnil 90 let. Ul J« s svojimi devetdeseti-*etl še močna bajtarska
fooj3' Še vedno prime za 'tj, ® v kozolcu «drobi veje«, kj® 114 lesenem tnalu razseki spomladi posekano gr-jj,™. ® ga povezuje v «fu-toahii^are- ki jih pozimi u-m, ;‘Jkjo po vaseh za kurje-io Laikih pečeh, da si ta-OhiSeTai° stanovanja.
smo jubilanta in ga r«®6ali ^ nekaj spominov. ,7,Je .Pripovedoval: ktii ^ti sem začel, ko mi 19 let. Oče me je pe-j J Kanomljo na Navinčej-Hjj;° je bil začetek mojega , k^ga dela. Pomagal sem D k » £}■ gradnji železniške pro-ifS* erapd.»
^^rkljamskem narečju je
t^il sn pa zidau da sedn-lita, pati pa neč ueč.» ivi, da je zidaril polnih .	let. Leta 1907 se je
s in postal oče treh si-. ^ ® dveh hčera. Vsi so da-(^Poročeni in imajo svoje Trije sinovi nadaljuje H„°5etov poklic kot izred-^stbri zidarii- Pred petimi k** z ženo praznovala zla-^™rok° z družbi svojih petji .tr°k, 25 vnukov in vnu-
&
§,te7
* feh '
^Mo ‘- Pravnukov-
U 4 ,
Citie
S
«ož
je bilo leta 1914, ko ila prva svetovna . nedeljo, 26. julija .Je bila razglašena mobi-Je, v ponedeljek, dne 27. «ož . 'e moralo na fronto 84 It* J® fantov iz Sebrelj. Doli* \? 07108 se jih ni več vr-Kh t'*0imov. Padli so na raz-ml?ntah v Galiciji, na Ti-1 in na Soški fronti. Po .Jv111 prvi svetovni vojni je lot pomagal obnavljati t*š ®har porušene tolminske V Zatolmin, Dolje, Gabrje, toiLV®' Vrsno, Selce, Kamno, k!? bi druge.
ttaj1 NOB so Nemci požgali (L Njegovo domačijo. Nekaj W,,Je družina stanovala v li pod kozolcem. Kadar
,--»vtdo, je moral nad pojo n,«..,,	p0 o-
iVojL.,razpeti dežnik. tojT^hvi je s sinovi obnovil tojjf1* dom in pomagal še %?0rn- Ker je preživel dve smo ga vprašali, kaj si .*»*, *eU. Odgovoril je:
^ S®1 bi, da bi bil mir, da W °, na svetu več razume-Wh- n da hi bile življenjske I« 2ne in dohodld pravlčne-bt^beljenl med ljudmi in
želimo jubilantu ve-kravla in zadovoljstva.
P. A. - OGAREV
O^umetnostnih galerij
Na dan sedmega julija vsakega leta praznujejo japonski otroci praznik cTanabata*, ki so ga praznovali že v starodavnih časih, prav tako kakor praznik (Mina* (dan lutk), ki ga praznujejo 3. marca, in praznik «Tango-no-Sekku* (dan otrok), ki se praznuje 5. maja.
Na ta dan pišejo otroci s tušem na večbarvne papirnate trakove kratke poezije, ki izražajo njihove želje. Zatem obesijo trakove na veje bambusove rastline skupaj z živahnimi dekoracijami. Na podlagi starega ljudskega verovanja, če otrok izrazi svoje želje v noči 7. julija z dvema zvezdama, ki se imenujeta cTanabata-kenyju» in »Shokujo* (Altair ali Pastir in Vega ali Tkalka), se e-na teh želja uresniči. Iz tega verovanja izhaja običaj, po katerem se otroci obračajo na «Ta-nabata-sama* (ki se imenuje tudi Hoshi-Matsuri) v noči 7. julija.
Izražata želje in pisati verze s tušem na omenjeni dan je star običaj, ki je se danes v navadi. Na vzhodu so pridobivali črnilo, s tem da so drgnili palčico črnila ob vlažno površino posebnega kamna. Stara ljudstva so namreč verovala, da se lahko naučijo spretnosti pisanja z uporabljanjem črnila, ki so ga pridobili na fa način z dodatkom nekaj kapljic rose, ki je padla na liste breskvi-nega drevesa. Zaradi tega oboževanju k «Tanabata - sama* običajno izražajo .željo, da bi si pridobili spretnost in izkušenost.
V noči 7. julija občudujejo 0-troci svetli zvezdi Altair in Vega, ki stojita druga nasproti drugi na rimski cesti, in se spominjajo romantične legende teh dveh zvezd, kakor se prenaša iz roda v rod. V kratkem je naslednja: »Nekoč je na nebu živela ženska po imenu Shokujo (Tkalka), ki se je kratkočasila s tem, da je z velikim veseljem tkala na statvah čudovita platna, namenjena »Gospodu*. ki vlada na nebu.
Ganjen od tolikšne pobožnosti ji je Gospod dal za moža izvrstnega mladeniča, dobrega delavca, ki mu je bilo ime Kengyju (Pastir). Toda odslej je Shokujo, ki je bila močno zaljubljena v moža, posvečala ves svoj čas ljubljenemu Kengyju, medtem ko je njene statve pokrival prah. To je razjezilo Gospoda ki se je zgražal nad j njenim novim obnašanjem in je ukazal mlademu paru, naj se loči in jima je dal možnost, da se lahko zopet vidita samo enkrat na teto, ihf sicer v ;ii68f 7. ‘jlilija.
Altair, la je najVečja zvezda v ozvezdju Orla in ki se sveti v 1 jtoletnifT nočeh;; predstavlja'; Ken-gyju, dočim blešči na nasprotni strani, obstran Rimsko ceste, Vega, glavna zvezda ozvezdja Lira, ki predstavlja zaljubljeno Shoku-yo. Zvezdi se približata po «Ama-no Gawa» (Rimska cesta) samo enkrat na leto, in sicer v noči 7. julija, in tedaj se mlada Ken-gyju in Shikujo lahko veselita svojega srečanja-*
Ta romantična legenda je ki tajskega 'izvbra in se; je razširila na Japonskem v" dobi Nara (.710-784),
Pozneje, v dobi Edo (1603-1867) je legendo osvojite ljudstvo in jo povezalo1 s poletnim običajem, ki je še danes v navadi tako na kmečkih, kakor tudi na mestnih' področjih med japonskimi otroki, ki imajo sedaj 7. julij ■ za svoj praznik.
Dodati moramo,. da so v starih časih opravljali na Japonskem v juliju poseben obred, med ka terim so se zahvaljevali bogovom in 50 prosili bogatega polet-, nega in jesenskega pridelka: zdi se, da se je to dogajalo 7. julija vsako leto. Vendar je s časom izginil zahvalni značaj, dočim se je vedno bolj uveljavil običaj, obračati se k dvema zvez
dama znamenite legende, in praznik je. dobil ime «Tanabata*.
Ko pride večer 7. julija, ko se dve zvezdi, takoj po sončnem zahodu, začneta svetiti ha nebu, pišejo otroci, oblečeni v lahek poletni kimono, svoje verze na trakove iž barvnega papirja, ki jih nato obesijo na veje bambusa, ki raste v vrtovih ob hišah. Starši in prijatelji se pridružijo otrokom in tako uživajo, po vročem poletnem dnevu, hlad večera, ki ga preživijo s sestavljanjem «wra-ka» in «haiku» (kratke poezije), s čimer tudi oni spoštujejo stari običaj «fanabata».
Praznik «Tanabata», ki Ima Izvor v romantični legendi dveh zved, se še danes v veliki meri slavi poleti med otroki in je lepa privlačnost poletnega življenja na Japonskem.
Oklepni avtomobil za promet v Londonu
LONDON, 14. - Zdi se. da je 26-letni Pearson Michael našel novo formulo za londonski promet, ko je ta najbolj gost. «če jih ne moreš prehiteti, prestraši jih.* Pearson, ki ima že dve ferrari in eno rolls-royce, je obogatel svoj avtomobilski park z oklepnim avtomobilom daimler «dirvgo» iz leta 1941. Mladenič, ki je pripadal regimentu «life guard* kot častnik, je izjavil: <Ne morem si misliti boljšega vozila, da bi preprečil da oi mu londonski taksiji in avtobusi stalno povzročali zmečkanine. «Din-go» tehta skoraj tri tone in je pogled nanj tako strahoten, da mi-
Pearson je izjavil, da je «dingn» našel v nekem skladišču odpadkov. Spominja na vozilo, ki je nastalo z družitvijo dveh topničark v času ameriške državljanske vojne. Imel je mnogo opravka, preden je «din-go» priredil za promet v londonskem središču. «Seveda, je dodal Pearson, ima tudi svoje nevšečne plati Na vsake štiri kilometre porabi liter bencina, in ker policija ne gle da rada, da jaz vodim to vozilo, s tem da gledam skozi odprtino oklepa, bom moral prav gotovo dvigniti sedež za nekaj centimetrov.*
Londonski «Times» o britanskih zaporih
slim, da se ga bodo vsi izogibali.*
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiviiiiiiiTiiiiiimiiimiiiiiiiiaiiiiirfiiiiiiiiiiiiimimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiin
Skalnica ima največ obiskovalcev ob sobotah in nedeljah
Skalnica (Sveta gora) je bila že od nekdaj privlačna, ker je z nje lep razgled na Gorico, Vipavsko ■dolino, Brda, Furlanijo, pa tudi morje' se vidi, kadar je zrak čist. Cesto do prevala, to je približno do sredine višine Skal-nice, so pred leti asfaltirar li, ker je tod dokaj prometna pot v Grgar, na Trnovo, Lokve in še druga naselja Trnovskega gozda. Da bi ljudem omogočili lažji dostop na Skalndco, ki sedaj hodijo tja kot turisti, pa tudi romarji, je avtoprevozniško podjetje Avtopromet Gorica napeljalo leta 1968 od kamnoloma pri Solim nu do vrha Skalnice, novo gondolsko vzpenjačo. Z njo lahko prepeljejo na Skal-nico, ki ima 562 metrov nadmorske višine 420 oseb na u-ro. Pri vsaki vožnji lahko gre v gondolo 35 oseb. žičnica je dolga 1810 metrov in prevoz
v eno smer traja približno 5 minut.
Ljudje Primorske, pa tudi de drugih krajev Slovenije, predvsem ob sobotah in nedeljah radi hodijo na Skalni-co. V teh dneh pridejo tudi številni gostje, posamezno ali z avtobusi, tudi iz Italije.
Da bi se tujski promet še povečal, imajo v Novi Gorici v načrtu, da bi na Skalni-ci uredili muzej iz prve svetovne vojne. Na tej gori so namreč v tej vojni bite hude bitke. Na Skalnioi je še danes veliko sledov o bojih, ki so tod divjali od 1915. do 1918. leta.
Da bi se gostje, ki obiskujejo to goro in se peljejo z žičnico, čim bolje počutili, ima Avtopromet Gorica pri spodnji postaji bife, na vrhu pa lepo urejeno gostišče, kjer je zelo dobra postrežba in se cene prav nič ne razli-
Gondola med vožnjo
HOROSKOP T,
ov
@1
Xs**	n«r
ven od 15. do novembra 1970
p.
^Useppe Duren v ^lignon
p ■
^ejonie lastnih razstav v Ros-itt iet>i galeriji je bilo. tako kot D|„. n°Qe druge slikarje, tudi za 0q "a odskočna deska do širše-in^edovanja niegonega pokra-Žhto* slikanja tržaški javnosti. W Se rad povrača v to pro \„° Pasažo. Vendar pa tokrat tj S’at,lja v novi galeriji Mignon, »tiCu dopušča intimnejšo razvr-Ce, "^strojih najnovejžih del. Si-^hrenove razstave ne pri-» ul0 «eč nikakih presenečenj kijo riem preusmerjanju. Ostati Jfedno na isti stalnosti izra-tLK' 9a je slikar dosegel Že Na ■ oni- ko Pnčenja biti vse-*trej*njeOowih del pokrajinsko pe-h*"1*- Ni pa pri tem vsesplošno %J.ednotenje predmetnosti v li-»oUmetnosti zajelo Dureno-ji, P°dabljanje pokrajine in mor-
S ,tcrCfla s,ifca vedno v vove'
No * *>ruo- Njegove podobe osta-trej bistvu vedno umetniško HfjL (,,|o izrcalmiie videnega Ne»„Č°0>s<Peno izbrušene prizme bi|0 n,kovega občutja. To pa jo Hort1-1 "tem, kljub početnemu kjJo u°nju, da h* vnesel vese-tJfiranost barv in oblik v sli-šo^tojin, Več ali mani mistič-r*n ,3tr*j*no. Ni se pa mogel Du-•e nV tem polno izživeti, preden »er' Jjo svojih potovanjih v se-(ai hodnih mestih Evrope, sre ftaJ Mistiko njih starih mojstrov ie 'ke in holandske šole. ki jih %Z*ufeval tudi deli časa po 'e 3* Londona Tako so rtasta-ie„ ,e9oi>e slike teh daljnih k ra »in,;8 turobno mračnimi nebes-Idr ,*fj°di, kjer je v oblakih njih »oL^doiajočeoa dne prej odblesk diki®- Ni nogo tega ie še vedno v kjet° vsake Durenove razstave. Wo J0 le fcraške jeseni bolj to kfo^hnih barv Ir, ramo v tej irhasti oblik in bar« je tisfa ki ohranja o današnjih % ‘Mjnejši obstoj pra«e umet-
Milko Bambič
OVEN (od 21. 3. do 4.) Tudi za vas ta teden preveč ! ugoden. To se bo poznalo tudi na čustvenem področju. Izogibajte se tveganih pobud na vseh področjih. Rajši počivajte, da al boste nabrali svežih sil za bližnjo bodočnost, ki vam bo gotovo naklonjena. Tudi pri delu bodite zelo previdni in o preznl, ker bd sicer naleteli na večje nevšečnosti ter utrpeli tudi gmotno škodo.
BIK (od 21. 4. do 20. 3.) Izredno bogate perspektive se odpirajo vsemu čustvenemu iz livljanju. Toda bodite zelo previdni, ker ni vse zlato, kar se sveti. Marsikatera priložnost v tem pogledu predstavlja za vas pravcati dobitek na loteriji, saj vas utegne rešiti hudih nevšečnosti. Vaše delo bo potekalo zelo ugodno, kar se bo poznalo tudi na finančni plati. Na tem področju se ne ustrašite malenkostnih zaprek
DVOJČKA (od 21. 5.
do 22. 6.) Vaše življenje bo postalo zelo razgibano in prijetno. Prebili boste namreč marslkako srečno urico v družbi z ljub-Ijeno osebo. Nudi se vam tudi prilika, da utrdite prijateljske vezi z vplivnimi osebami, katerih mnenja tn nasveti bodo zelo koristili pri reševanju vaših osebnih problemov. Čas Je posebno ugoden za reševanje raznih pravnih zadev.
RAK (od 23. 8. do 22. 7.) Sreča v lju-bežni vam Je ta te-I	den zelo naklonjena
l	J zato bo vaše čustve
V no življenje zelo razigrano. Naj vas ne ustraši nobena zapreka, ker se bo vse srečno Izteklo. Poravnajte pa takoj vsak nesporazum, ker bd se vam sicer morebitni spori bridko maščevali. Imeli boste srečo tudi na gmotnem področju. Tudi v tem primeru bodite smem In ne bo vam M.
LEV (od 23. 7. do
22. 8.) Prihodnji dne-i vi bodo izredno u-) godni za vas. To se bo poznalo predvsem pri vašem duševnem stanju, za katerega bosta značilni čemernost in črnogledost. Zato napnite vse svoje sile, da bi se otresli neprijetnih misli. Poslušajte svoje prijatelje, ki vam želijo dobro. Če bosts ravnali po redkih toda posrečenih navdihih, se bo vse izteklo dobro ter boste želi marsikak uspeh, ki bo ostal kot svetla točka v vašem spominu.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V vašem , čustvenem življenju I se odpirajo nova obzorja. Prav zaradi izredno razgibanega življenja morate biti zelo oprezni pri vseh pobudah. Vse to se bo seveda odražalo pri vsej vaši dejavnosti, zato morate skrbno proučiti vsak korak, ki ga boste napravili. Na splošno se vam obeta plodonosno delo, ki bo doživelo kak zastoj le na redkih področjih. Ne bodite zaprti sami vase, temveč družabni ln vljudni z delovni-tovariši ln sodelavci.
TEHTNICA (od 23.
do 23. 10.) TučU vam je boginja lju-| bežni zelo naklonjena. Izkoristite razne priložnosti, kt se vam bodo nudile, toda bodite nekoliko previdni. Prihodnji dnevi bodo na splošno ugodni, toda sem pa tja boste doživeli kako nevšečnost. Ne bojte se, saj gre le za malenkostne zadeve, ki vas ne bodo globlje prizadele. V poslovnih zadevah ln pri delu pa bodite Izredno pazljivi.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Vaše duševno življenje bo podvrženo precejšnjemu nihanju, vendar pa boste imeli tudi določeno srečo pri ljubezenskih zadevah. Ce pa hočete, da bi se vaše življenje spremenilo se izogibajte običajne druščine ter navežite stike z drugimi ljudmi. Pri tem pa ne pozabite na resnične prijatelje.
TE
®l
©
vijo
pri
se
in
kujejo od cen, M veljajo povsod drugod v dolini.
B. B.
OZN in mamila
NEW YORK, 14. — Zloraba mamil, zlasti derivatov iz indijske^ Konoplje, se je v letu 1970 povečala, kakor prikazuje statistika mednarodne organizacije za nadzorstvo nad mamili, ki je zaključila v Že nevi svoje sedmo zasedanje. Ta organizacija je odvisna od OZN. Njena naloga je nadzorovati, da vlade izvajajo razne pogodbe o mamilih. Med zasedanjem v Ženevi je organizacija preučila tudi informacije, ki kažejo, da se je v mnogih državah nezakonita uporaba poživljajočih snovi in pomirjevalnih sredstev znatno povečala Proučili so tudi sredstva, da bi napravili konec nezakonitemu in ne nadzorovanemu pridobivanju proiz vodov, ki so surovine za mamila
Parkirni prostor pred spodnjo postajo je ob lepem vremenu ob sobotah
in nedeljah vedno poln	— -------- ,________________ ________
........................minil.....mm.................................................................................................■•■■■■..
Londonski «Times» je objavil na slednji članek v zvezi s sistemom kaznovanja v Veliki Britaniji: ((Prenatrpanost britanskih zaporov žali ljudsko dostojanstvo in grozi, da ošibi učinkovitost sistema kaznovanja.* To dejstvo je zapisano v letnem poročilu uprave zaporov, ki je bilo nedavno objavljeno.
Neznosne razmere, v katerih morajo nekateri zaporniki živeti, zaprti po dva ali tri v eni celici, kjer preživijo dve tretjini svojega časa, morajo izzvati vznemirjenje vsake civilizirane družbe. Problem ne skrbi samo tistih, ki so občutljivi. Morajo se alarmirati vse pravne instance v deželi, na vseh ravneh, ker je danes zelo težko vnesti nekakšne korektivne elemente v sistem določanja kazni. Prav gotovo je nemogoče razdeliti različne kategorije zapornikov, zapori pa so poštah kraj, kjer se obsojenci najpogosteje pripravljajo za nove zločine.
Število zapornikov se izredno naglo veča. Konec leta 1968 je bilo 32.000 zaprtih, danes jih je 40.000, kar je 25 odstotkov več kakor pred dvema letoma. Naravno, da je to posledica povečanja kri minalov. Toda to je tudi rezultat politike kaznovanja, ki jo vodijo sodišča.
Predvideno je bilo, da pogojna kazen zmanjša število ljudi, ki gredo v zapor. Toda v praksi je bil vpliv tega povsem nasproten. Ljudje, ki bi morali biti kaznova ni z globo ah da se v določenih časovnih presledkih javljajo bodisi policijskim postajam ah uradniku, ki je pristojen za skrbstvo nad njimi, se pogojno obsojajo-Ko napravi nov prekršek, ga po-gostoma avtomatsko pošljejo v zapor.
Prenatrpanost je tako velika, da v mnogih zaporih nimajo oblasta druge izbire, nego da se ukvarjajo samo s svojimi osnovnimi dolžnostmi — brigajo se za stra-žen.je zapornikov.
Zelo malo je bilo napravljenega, da bi se posvetilo dovolj pozornosti konstruktivnejšim smotrom, kakor je preučevanje sposobnosti in značaja zapornikov.
Zapori se morajo uporabljati za zelo različne vrste zapornikov. Zelo veliko je pomanjkanje središč
za pouk, tako da mladi človek, ki običajno ima možnost, .da se popravi, ne dobiva ustrezne vzgoje. Nevarnost z združevanjem različnih vrst zapornikov ie vedno večja, ker se veča število obsojencev.
Uprava zapora dela. kar more. Uporablja upravne ukrepe in vztraja na programu zidanja novih zaporov, toda rezultati so boli kot skromni. Uprava se tudi zavzema za večjo uporabo zaprtih vojaških taborišč. Taka taborišča ne dajejo dovolj varnosti, toda vanje hi lahko poslali zapornike, ki verjetno ne bi zbežali, ah ki ne bi predstavljali nevarnosti za družbo. Vsi ukrepi, ki iih uprava sedaj pripravlja ah izvaja, pa ne morejo rešiti osnovnega problema. Potrebno je nekaj radikalnejšega
Predvsem mislimo na program zidanja zaporov. Toda danes srni v stanju, ko se govori o zmanjšanju javnih izdatkov in o potrebi vlaganja vedno več denarja na razne sektorje.
Borba proti kriminalu zahteva močnejše politične sile in učinkovitejši sistem kaznovanja. Plačati moramo za eno in za drugo. Prej ah slej bo treba razširiti program zidanja zaporov. Cim hitreje se to to storilo, tem bolje bo, ne samo zaradi skrbi za zapornike, temveč tudi zaradi ravnanja s kaznjenci in zaradi posledic za varnost celotne družbe.
Pri tem ne pomaga upati, da bo moč kmalu najti dovolj denarja za zidanje novih zaporov za vse tiste, ki bodo verjetno obsojeni in na podlagi sedanje politike poslani v zapor v naslednjih letih. Nujno potrebno je menjati politiko kaznovanja.
0 onesnaževanju morja
DUNAJ, 14. - Skupina atomskih izvedencev iz Francije, Japonske, Indije, Velike Britanije, Italije in ZDA je pet dni proučevala in o-bravnavala pri mednarodni agenciji za atomsko energijo na Dunaju -problem onesnaževanja morja zaradi koncentriranja radioaktivnih snovi, ki tjakaj prihajajo z odpadki jedrskih električnih central. Navzoči so bili tudi opazovalci drugih osmih držav in predstavniki drugih petili mednarodnih organizacij.
CIRIL GALE
DESPERADO J0A0UIN MURIETTA
VLADIMIR HERCEG
Kar zadeva vaše gmotne koristi bodite zelo oprezni.
STRELEC (od 22.11. do 22. 12.) Odnosi z ljubljeno osebo se bodo ugodno razvijali. Obetajo pa se tudi nova srečanja ln marsikatera prijetna urica v družbi s prikupnimi osebami drugega spola. V poslovnih in delovnih zadevah bodite zelo previdni: nasvete prijateljev in znancev pretehtajte z največjo pozornostjo ter se jih držite le po treznem preudarku. Ne pozabite opraviti zamujenega dela ter režite korenito svoj finančni položaj.
KOZOROG (od 23. 12. do 21. 1.) Spremenljivost in nevšečnosti bodo značilne za vaše čustveno Izživljanje. To bo seveda vplivalo na vaše duševno stanje ter vas sililo k črnoglednosti. Da bd se rešili Iz toga položaja, se morate o-piratl samo na lastne sile, ker vam prijatelji ne bodo mogl: pomagati.
VODNAR (od 22. 1. do 19. 2.) Izleti, za-! bave in srečanja z osebami, ki so vam pri srcu, bodo izredno obogatili vaše doživljanje v tem tednu. To da, čeprav so vam zvezde naklonjene, ne smete pozabiti, da je marsikaj odvisno tudi od vaše volje. Zato se potrudite, da boste navezali stike z ljudmi z močno osebnostjo. Gojite pa še naprej Iskrena prijateljstva, posebno z osebami, ki ži v inozemstvu.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Zvezde vam __ 1 ne obetajo preveč i 1 uspehov na čustve nem področju. Bodi te precej previdni ko navezujete stike z nežna nimi osebami. Sploh naj vas spremlja največja previdnost vseh opravkih. Izogibajta sporov z delovnimi tovariši nadrejenimi. Doživeli boste mogoče kako nevšečnost gospo barskega značaja In potrošili nekoliko več denarja kot ste nameravali. Toda ne bojte se: po dežju bo spet zasijalo sonce
iENSKA N POL..! BOMO IMELI VE-SELOE KOT ŠE ZLEPA NE../
naprej
PO SLEDI..!
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
PRED ZAČETKOM SMUČARSKE SEZONE 1970 - 71
Slovensko planinsko društvo Trst je razvilo vrsto koristnih pobud
V torek bodo ponovili sejem rabljene smučarske opreme • 137 tečajnikov na predsmučarski telovadbi • Uspeh' mladinski izleti
morali šele usklajevati obuvalo s stremeni na smučeh.
•Sejem bil je živ...* v petek v prostorih PD I. Cankar v Trstu, kjer je SPDT organiziralo prodajo rabljene smučarske opreme. Kot kaže naša slika, zanimanje ni bilo majhno in posebno otroške smuči so šle tako dobro v prodajo, da jih je zmanjkalo.
DOMAČI ŠPORT
DANES
Nedelja, 15. novembra 1970
KOŠARKA
D liga
17.30 v Trstu, Ul. della Valle
Bor — Vini Canella San Doni
Prvenstvo mlajših mladincev
09.00 v Tržiču
POM — Bor
Naraščajniika liga
09.30 v Trstu, Ginnastica TS
Lloyd B — Polet
14.00 v Trstu, Ul. della Valle
Bor — Italsider
NOGOMET
1. amaterska liga
14.30 v Trstu
Arsenale — Vesna A
SAJ	AiMAAVAAAA^ £	• AJJ
2. amaterska liga
14.30 na Proseku
Primorje A — Itala
3. amaterska liga
14.30 v Padričah
Primorec — Vesna B • • *
14.30 v Nabrežini
Devin — CMM Sauro
11.00 na Proseku
Primorje B — COOP
14.30 v Bazovici
Breg — Roianese
10.00 v Trstu, Ul. Flavia
Bar Veneto — Zarja
11.30 v Gorici, Ul. Baiamonti
Pro Gorizia — Sovodnje
Mladinsko prvenstvo
10.30 v Padričah
Gaja — Union * * *
10.00 v Štandrežu
Juventina — S. Lorenzo
09.15 v Gorici, Ul. Baiamonti
Pro Gorizia — Sovodnje
Prijateljsko srečanje
14.30 v Sovodnjah
Juventina — Staranzano (člani)
Slovensko planinsko društvo iz Treta je tudi letos organiziralo sejem rabljene smučarske opreme, ki je uspel zelo dobro. V petek popoldne je bilo v dvorani prosvetnega društva «1. Cankar* pri Sv. Jakobu v Trstu dokaj živahno, kot je pač živahno na takih »sejemski hi prireditvah. Prodajalci so prinesli na ogled (in seveda za prodajo) lepo število smučarskih čevljev, smuči, manjkalo pa ni niti druge smučarske drobnarije in raznih potrebščin.
Največ zanimanja je bilo za opremo najmlajših:	otroški čev-
lji in otroške smuči so prve zginile s »tržišča*. Smuči je bilo celo premalo, saj je bilo povpraševanje precej večje, kot ponudba. Ker pa je ostalo precej čevljev in druge opreme, bo SPDT sejem priredilo še enkrat, in sicer v torek popoldne od 17. do 18. ure, da bi lahko prišli na svoj račun še tisti prodajalci in kupci, ki se v petek niso mogli udeležiti tega našega «športnega sejma*. Vodstvo SPDT bo do torka skušalo nabaviti tudi še nekaj smuči (predvsem otroških) in ostale oprane, seveda pa tudi vabi vse tiste, ki s tako opremo razpolagajo ter bi jo radi prodali, naj jo prinesejo v torek v dvorano PD I. Cankar.
'AJ I	** I. **f>	A**	lltw < AU ki
Pa še neko pobudo je podvzelo SPDT: v torek se lahko zglase v prostorih PD I. Cankar (med 17. in 18. uro) tudi vsi tisti naj-miajši tečajniki, ki morajo svoje čevlje šele prilagoditi svojim novim smučem. S seboj naj prineso smučarske čevlje in smuči, izvedenci pa bodo poskrbeli za dobro in pravilno pritrditev obuvala na smuči. Ta zamisel je vsekakor zelo koristna, saj si bodo mladi smučarji tako prihranili marsikatero uro jeze na snegu, ko bi
Aktivnost SPDT je v tej predsezoni tudi sicer izredno pestra. Mladinski izleti na Volnik in k Sv. Primožu so uspeti izredno dobro. Vsakega izleta se je namreč udeležilo okrog 40 otrok pod 12. letom starosti.
Prav tako se je letos še bolj razširila otroška telovadba. SPDT je našlo mlade tečajnike pri Sv. Ivanu, v Ul. Montecchi, na Proseku, v Križu, Barkovljah, v prihodnjem te<k>u bo poskrbljeno tudi za Opčine in Dolino, telovadili pe bodo tudi odrasli.
Skupno se je doslej prijavilo nič manj kot 137 tečajnikov, tako da so morali organizatorji najeti štiri učitelje, tečajev pa bo kar 12.
Manj zadovoljiv pa je vpis naših smučarjev v FISI, italijansko smučarsko zvezo. Doslej se jih je prijavilo le 24 in bo torej treba tu še precej dela, da bi se čim več naših mladih smučarjev včlanilo v to organizacijo._
Organizatorji tudi že mislijo na prihodnje slovenske zimske igre. V prihodnjem tednu se bo sestal odbor na prvi pripravljalni seji, da bi začrtal to veliko prireditev v glavnih obrisih in nato sestavil razpis.
SPD Trst je torej v letošnji jeseni izredno aktivno in vlaga velike napore v vzgojo svojega naraščaja. Nobenega dvoma ni, da bodo ti napori prinesli društvu bogate obresti.
MS
ODŠKODNINA ZARADI NESREČE
MEMORIAL M. FILEJA
Bivša kolesarska dirkača zahtevata 200 milijonov lir
V Milanu je v teku sodna obravnava proti inž. Rlnaldu Padul-Kju. Inženirja tožita bivša profesionalna kolesarja Bruno Cereda in Rosolino Geroli.
Leta 1968 je Inž. Paduili vozil po neki cesti, kjer se je prav tedaj odvijala kolesarska dirka. Trčil je v oba prej omenjena kolesarja, ki sta obležala na tleh s števUnlmi poškodbami, zaradi katerih sta morala prekiniti svojo poklicno športno aktivnost. Oba kolesarja sta zdaj proti inž. Pa-dulliju vložila tožbo, s katero hočeta od njega izterjati odškodnino, vsak po 100 milijonov lir.
Milansko sodišče je proces od-godilo na 20. november.
bila Boardova raka na želodcu in
verjetno ne bo preživela. 21-letna Boardova, ki je v zadnjih mesecih shujšala za 25 kg (zdaj tehta komaj 35 kg), je ob svojem prihodu na Bavarsko izjavila: »Hvaležna sem zdravnikom, da so mi natančno povedali, kakšno bolezen imam. Za svoje življenje se bom borila.*
SMUČANJE
V Črnem vrhu nad Idrijo, znanem smučarskem središču, v va-tero zahajajo radi zlasti Tržačani, so ustanovili rimsko-športni center. Direktor tega centra je postal znani ljubljanski igralec hokeja (in vaterpola) Volkar.
ATLETIKA
Lillian Board v bolnišnici
Znana angleška atletinja lillian Board, ki je na olimpijskih igrah v Mehiki osvojila srebrno kolajno v teku na 800 m, je prispela na kliniko Ringberg k Rotth-Egemu, na Bavarskem, kjer jo zdravi znani specialist za rakaste tvorbe dr. Is-sels. Kot smo že poročali, je do-
Tf
6. kolo
FIORENTINA — MILAN Francescon
FOGGIA — CATANIA Picasso
INTERNAZIONALE - TORINO Angonese
JUVENTUS — CAGLIARI Sbardella
LANEROSSI V. - NAPOLI Berna rdiš
LAZIO - ROMA Toselli
SAMPDGRIA — H; VERONA Panzino
VARESE - BOLOGNA Giunti
BLIgA.
9. kolo
BARI — TARANTO Motta
BRESCIA - NOVARA Ca 11
CASERTANA - ATALANTA Gialluisi
Danes se bo zopet zavrtelo prvenstveno kolo nogometnih lig, v katerih nastopajo slovenske enajsterice. Zaradi deževnega vremena pa se igralci verjetno ne bodo premikali po igriščih tako lahko kot pred tednom dni (na sliki: Zarja - Esperia)
CATANZARO - PERUGIA Canova
LIVORNO - PIŠA Carminati
MANTOVA - PALERMO Cantelli
MASSESE - COMO Campanini
MODENA — CESENA Menegali
MONZA - REGGINA Trono
TERNANA — AREZZO Trinchieri
A SKUPINA
IJ, Vi,
10. kolo
DERTHONA - SOLBIATESE Lupi
LECCO — SEREGNO Vaccaro
LEGNANO - VERBANIA Turiano
MONFALCONE - PADOVA Tabanelli
PIACENZA - PRO PATRU Perissinotto
REGGIANA - TRENTO Levrero
ROVERETO - PARMA Marino
SOTTOMARINA - TRIESTINA Barcncini
TREVISO - VENEZU Busalacchi
UDINESE - ALESSANDRU Bianchi
HOKEJ NA LEDU
V tekmovanju za pokal evropskih hokejskih prvakov je vzhodnonemški kili) Dinamo iz Weiss-wasserja premagal Jesenice s 5:2.
V tem tednu zaključek s turnirjem košarke
Letošnja tekmovanja za memorial Mihka Fileja se bodo zaključila v tem tednu. Na vrsti bo namreč zadnja panoga tekmovanja, košarka.
Za nastop v košarki se je prijavilo pet ekip. To so: Dom, Sovodnje, Doberdob, Standrež In Gorica. Pretekld četrtek sta se pomerila v izločilni tekmi Dom in Sovodnje. Zmagali so domovci z 51:44.
Obe polfinalni tekmi bodo odigrali po naslednjem razporedu: jutri, v ponedeljek:
20.30 v Štandrežu Dom—Gorica
• • *
pojutrišnjem, v torek:
20.00 v Štandrežu Doberdob—Standrež.
Zmagovalca obeh tekem se bosta nato v finalu pomerila za o-svojitev prvega mesta.

OPATIJA
ROULETTE - BACCARA CHEMIN DE FER
ODPRT VSE LETO
PALAČE HOTEL
PORTOROŽ
VABLJENI!
VAM NUDI KOPANJE IN RAZVEDRILO PO IZREDNO NIZKIH CENAH. POSLUŽI-TE SE POKRITEGA PLAVALNEGA BAZENA 25 x 12,5 M - SAUN - TERMALNIH KOPELI IN NOČNEGA BARA TER IGRALNICE.
RESTAVRACUA
UPA
Šempeter pri Novi Gorici
ima vedno oa razpolago Izbrane jedi • domačimi ------L-—specialitetami, pristen krmiki pršut tal salame
ter Izbrana domača vipavska in briška vina.
SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA
SLAVNOSTNA KOSILA
Restavracija Marinella
Trst, V.lo Miramare 323 v bližini miramarskega dvorca, tol. 410986
Nudimo gostom vse ribje specialitete. Za slavnostna kosila obletnice. poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo Izredni popust. Vsak večer godba s olesom.
TRST
- Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI
o vse Kraje tudi v inozemstvo
■fflUjSMOSKmo,
Tekoče gorivo za ogrevanje
♦ KEROSHELL
Petrolej za ogrevanje doma
‘ TELEFONIRAJTE NA:	811-304 — 812-316
LA NAFTA
dl FURLAN GIUSEPPE - Rio Primarlo 2 - TR8T
SPLOŠNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA* — Piran, Župančičeva ul. 24 In na naše agente po vsem svetu.
Telex1: 341-22 Yu Plovba 341-23 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477
O
LEV
VOŠNJAKOVI TELEF.
Telegram LEVHOTEL Teles 31350
KATEGORIJA &
sodobno opremljene Apartmaji • RestavreoF Restavracijske terase • P® ring kavama Zabaftf artistični program • PF na glasba Aperitiv®® Razgledna terasa ■
• —J I
za sončenje • Bankete« j
konferenčne dvorane talnica Frizerski Menjalnica ■ Taksi d®1* Lasten parkirni pro®®,
Pristajallšče za helikoP^ in ^
je • Bokal za pse
diinlca za divjačina
h
bo
* zdru
“EEIITML-RIVIERApcrcto
Moderne sobe, moderna kuhinja,
• GIRl BAR*
t modernim programom odprt vso nož
Hotel «SOČA» mV\
95-01°
Moderno urejen botel Pristna Kuhinja s specialitetami ne t*'0.
----	------— •* —“‘J* * apvvioiitcuuiu na *>	||
Domača postrv - Lep vrt - Glasba b ples ob sobotah -nje ribolovnic od 1. 4. do 31 10.
MLADEN
OLJAČA:
127.
K0IARA
Prevedel: Severin Šali
Tako so hodili okrog, po hosfcah in vaseh, gledali znane kraje in govorili:
«Tukaj smo zažgali nemški tank...«
«Tukaj le Je padel Milisav Surlan...«
»Tukajle smo ujeli nemškega majorja...«
«Tu kaj se Je tretjega julija začel preboj...«
»Tukaj smo potolkli ustaš ko bojno...«
«Tu kaj smo pustili ranjence...«	_____
Nekega septembrskega dne po pregledu so osnovali PETO KOZARSKO UDARNO BRIGADO (komandant Soša). Tisoč petsto borcev. Soša Jih je preštel. Eden boljši kot drugi. Prvemu bataljonu bo poveljeval žarko, rudar; drugemu Ranko Sipka, tretjemu Peter Mečava. Pokazal jim Je knjižico, ki jo je dobil iz Zagreba: Košara, grob partizanov. Listali so umazan papir, poln laži in smešne baharije. Soša pa je napisal pismo in ga poslal v Zagreb: zaprosil Je pisca teh bukvic Franjo Rubina, naj mu za potrebe PETE KOZARSKE BRIGADE pošlje na Kozaro tisoč petsto izvodov (da se ne bo ■tučil z naklado ln da bo videl, kako daleč Je od resnice, saj
Je samo v peti kozarski brigadi nad tisoč petsto vojakov). Pismo Josipa Mažara je odšlo v Zagreb...
Potem so šli skozi prazne vasi. Ulice neme. Goli zidovi. Nikjer strehe (vse požgano). Grablje so vse opustošlle. Le ponekod, ob gozdiču, kuka črn dimnik ali se dvigne dim z davno ugaslega ognjišča. Ali priteče začuden teliček, zableja ovca, zalaja pes ali švigne mačk« čez plot. Iz koče se včasih pokaže tudi kaka glava, ko gredo vojaki mimo, boječe se obrne, obstane in dolgo gleda, morda tudi joka, kakor da brate pospremi j a na pot, s katere se nikoli ne bodo vrnili...
Gredo skozi opustošene vasi kakor skozi pokopališča (razsajal Je tifus). Gredo proti zahodu, k Unl, z jasnim ciljem. Prav tja jih vleče srce, zlasti Sošo, ki se je po teh vaseh skrival pred vstajo, zbiral «vllarje» in z njimi udaril po sovražniku. Gredo tja, proti zahodu, z jasnim ciljem.
Srečujejo jih gozdovi. Pripovedujejo jim njive (rov ob rovu, žito poteptano ln povaljano). 2alostno šušljajo koruzna stebla s polomljenimi storži, šumi listje, nad glavami se smehlja sonce.
Gredo, proti Uni gredo, na zahod...
Jezdil je konja vranca in sl skušal odgovoriti na vprašanja, ki so ga mučila. Kaj se je to poletje zgodilo na Kozarl? Kdo Je zmagal v strahotni borbi? Kdo je dobil bitko: partizani ali sovražnik? Je to zmaga ali polom?
Pojdimo po vrsti:
Sovražni polki, na desettisoče izbranih ln dobrih vojakov, pripravljenih za vzhodno fronto, poskušajo pomandrati Kozaro. Odred stisnejo v obroč in ga davijo do razsula, do zadnjega diha. Pobijejo tisoč sedemsto partizanov. Zavzamejo četna in bataljonska taborišča, požigajo bajte in skladišča, uničujejo zavetišča ln bolnišnice, pobijajo ranjence. Odred slednjič poskusi, da bi se rešil lz obroča. Nekatere čete se res prebijajo in pretrgajo zvezo s Kozaro, druge ostanejo v gozdu, brez moči, da bi se uprle. Odložijo orožje, se skrivajo
v votlinah, jamah, po drevju, v grmovju ln robidovju. Odred neha obstajati, sovražnik pa vdre na pogorje in začne obračun z ljudmi v zatočiščih.
Grob pri grobu...
Partizani niso uresničili skoraj nobenega svojih velikih načrtov. Niso ohranili Kozare ne ljudstva v zatočiščih. Niso obvarovali odreda ne rešili ranjencev. Sovražnik Jih Je ukanil: sprejeli so frontalni način boja, kar si Je general Stahl naravnost želel, ker Je takšno bojevanje bolj ustrezalo njemu kot partizanom.
Kaj so torej dosegli?
Ali ni strahotna bitka uničila odreda in žive sile, lz katere bi lahko nastale nove čete, novi bataljoni in novi odredi, morda večji in močnejši, kot je bil Mladenov?
Ali ni bilo ujetih deset tisoč moških, vaških fantov, ki bi Jutri lahko nosili sovražniku uplenjeno karabinko? Ali nt«r» po vaseh, gozdičih ln zatočiščih pobili sovražniki na tisoče ljudi? Ali niso odgnali v ustaška taborišča trideset tisoč starcev, žensk in otrok?
Aid tisti, ki so ostali v zakloniščih, ne bodo jutri odšli s četniki, ki se potikajo po vaseh in skušajo v Podkozarju vzpostaviti svoje oporišče?
Ali ni K ozara spremenjena v pogorišče? Ali niso požgane skoraj vse hiše od Une do Prijedora, od Save do Vrbesa, od Dubice do Banjaluke?
Ali ni Kozara podobna grobnici?
Kako bi rekli vojskovodju, ki stoji nad grobom toliko čet In bataljonov, katerim je nekoč poveljeval?
Je to zmaga ali poraz?
Ne serjd ga, sd je rekel s tujim glasom. Oslarije govoriš. Poenostavljaš, da se bog usmili. Bodi dialektik. Skušaj odkriti skrito in zapleteno bistvo...
Govorili so o eni plati bitke. Kaj pa druga plat?
Povedal si. kaj je dosegel sovražnik. Kaj pa smo dosegli
mi?
Odred ni uničen, čeprav je razpolovljen in zdesetk®® '. sploh more biti uničen partizanski odred? 2iva moč je 05 Ohranjeno Je jedro: okrog njega se zbira nova vojsk®- ( Kozara ni premagana. Po nji pokajo puške in grmi)0 po vi.
Iz grobov vstajajo partizanske čete. Strahotna Ni četnikov. Se prlsmrdett se niso upali blizu (tisti * njače). Niso prešli Gomjenice. Sploh niso poskušali v podkozarske vasi, saj vedo, kaj jih čaka...
Prav res, kako Je to mogoče?	.
Po takih bitkah, številnih žrtvah In smrtih ljudi n®v*f obide strah, vdajo se potrtosti ln malodušju; misel, d® D p edali sovražniku, je čedalje bolj živa, kakor tudi želj®' , bi se odpor končal in da se višja moč počaka s sklonjefl°Jj
V O ~~" kf)f oHina rnčitaif Tn/4« I  *	_i i_i	«  vsa 0
vo — kot edina rešitev. Tedaj gredo četniki v lov n® " pozivajo na pokorščino ln vdajo, zahtevajo mir in neuplr_.
,	.	------- — —-------------..... ... neupir\
sklepajo sporazume z ustaši in Nemol. Tako so partij odtrgali skoraj vso srednjo Bosno (Rade Radič)
«3
(Vukašln Marčetlč), prestopili na drugo stran, noseč znamenj3 izdajalcev...
Teda na Kozarl se je zgodil čudež.
P° vsem tem nobenega četnika.
Po vsem tem niti enega izdajalca.	0
V strahotni puščavi, ko si v treh vaseh lahko srečal8 eno človeško bitje (navadno starca ali žensko v črni®*;! najt! nikogar, ki bi za nesrečo obtožil partizane. Bilo jasno, da je za obrambo bilo narejeno vse, kar Je bilo mogoče. Vedeli so, da se Je odred upiral do zadnje?®., m da je najprej padel odred, potem šele begunsko zatoo*-Kozara se Je torej branila, dokler Je še Imela n»o& Je partizanska ln ostala Je partizanska. Krvava, tod« P zanska...
(Nadaljevani* **
'dnlltvo
^ružnica ra 1® I'*va
TRST ui. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
TRST	Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823
Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338
kttnini
.6001° ^ l'r — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna ttna st Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa-gih,i	v tednu in v nedeljo 70 par, mesečna 10 din, letna 100 din.
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni bank! v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT« - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Og|as]	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150,
finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. »Mali oglasi. 50 lir beseda.	Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri upravi.
Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societž Pubblicitš Italiana..
Stran 9
15. novembra 1970
Odgovorni urednik Stanislav Renko
Izdaja In tiska ZTT - Trst
OTI1
110-S
Umne seje uvoznikov in nvoimov pri sgz
Najnovejši ukrepi v jug. gospodarstvu hirajo izvoz blaga z našega področja
^onomni računi zaenkrat redno poslujejo, gospodarstvenike pa skrbi, kaj 9 v Prihodnje ■ Kdaj bo ratificiran sporazum o razširitvi blagovne menjave?
SREČA V NESREČI NA NADVOZU NA CESTI OPČINE-PROSEK
l A VTOM TREŠČIL V OGRAJO IN ZGRMEL NA A VTOCESTO
Avto spider razbit, šofer pa le lažje ranjen
-oizttH' Zve^er se je na sedežu (jovjjT1^ sesLal odbor za zunanjo J t*.,-0 slovenskega gospodarske-ia	Na dnevnem redu je
,<Trava. o nekaterih proble-jeu . *aterimi se zlasti v zad-Ujji. su srečujejo operaterji, u-ijo	ki se udejstvu-
1 dastj Po°ročiu zunanje trgovine kilo v blagovni menjavi s so-
CEOSlavijo-
'i srn° zabeležili pred časom atestu, se v tržaških in Iniito -Plovnih krogih z živim i., Pr'čakuje, da bodo Otiral	v Rimn dokončno
tta ~e sporazum, na osnovi ka-^e “odo kontingenti za brez-ijos|0 Uv°z nekaterih vrst blaga tj j.^kega izvora na italijan-kj Primemo razširili. V k spora1^1 Te še posebnega pome-^ “?um o povečanju brezca-kjv, kontingenta jugoslovanskega, 23 Potrebe tukajšnjega trdila ^°Vejšem času pa je našteto iti j^ibski menjavi med Ita-ktr v Boslavijo nova težava, in z nedavnimi protiko-'tpod;,.'|™’ ukrepi jugoslovanskih h j« "Sklh oblasti. Dne 29. okto-Zvezni svet med dru-6 beditPl ^ornejitev potrošniške-Jhjskjh j3,. zamrznitev cen indu-.Pruizvodov, prehrane, itd.) L'-;jnt|,«a ruorajo po novem jugo-L^vta ,,i.v?zna podjetja, ki želijo 'f-!i v v tuPni določeno blago, po-banko — poleg plačila »tot ‘"tturnega zneska — še T0 16 vrednosti v domači va-{fesloVaT>?meni veliko breme za N dJUr? izvoznike, saj je ta S, ™mran za dobo 3 mesecev
53 j® tudi, da bi se posto-daje še za kakšen teden) in
timsko nSen'b obresti. Tako se SteHn„ bl* rajo velike voste, S. pnl„ * tem pa seveda krči Jje ta,!!.,tega Pa morajo podjetja, K kar gagajo z likvidnimi sred-S m čanes v Jugoslaviji nič
✓ !8M«iiščaen Ttavno stoplu z- liV0Z'
'bo	To se seveda c uti ja.
ftočiu bl i čutilo tudi na našem_ ud koder se' bo preliv'
N^/usodnu republiko vsled
ikrjaa ukrepa nujno skrčil, •ttv. se ukrep ni raztegnil na račune, deželne gospo-
■yenike

Pa skrbi, da bi se to
ne zgodilo v prihodnje, saj se v cionarja sta na daljšem potovanju, zvezi z ukrepi, s katerimi hoče ki ju bo poneslo v razne evropske Zvezni izvršni svet uravnovesiti pla- luke, čez katere bi se utegnil razviti omenjeni promet. Kaže, da bo mednarodna banka finansirala pobudo ter da pripravljajo njeni strokovnjaki za to potrebno dokumentacijo.
čilno bilanco, govori, da so začasnega značaja in da jih bodo v kratkem zamenjali s stalnejšimi.
V	četrtek seja pokrajinskega sveta
V	četrtek se sestane pokrajinski svet. Na dnevnem redu bo, po vsej verjetnosti, dvoje resolucij o slovenski manjšini. Prvo je predložila komunistična svetovalka Stanka Hrovatinova, drugo pa demokristjan Celli.
Seja dolinskih svetovalcev KD s tajnikom Colonijem
Občanska svetovalska skupina KD iz Doline se je sinoči sestala s pokrajinskih tajnikom stranke Ser-giom Oolomijem. Razpravljali so o cestah v okolici Bol jumca. Cotand je zagotovil, da je že posredoval pri deželi in vladnem komisarju.
Razpravljali so tudi o dolinski občinski upravi in Jo kritizirali, češ da je onemogočila izvolitev enega demokrščanskega svetovalca v gradbeno komisijo.
KD je kritizirala tudi pomanjkljiv odgovor župana Lavrihe o uporabi denarja iz jusarskih pravic.
Končno so razpravljali o odstranjevanju umazanije ob cestah pri Boi juncu.
Približno 60 dni se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku, kamor so ga sprejeli zaradi zloma leve noge, 45-letni Bruno Crevatin iz Zindisa pri Miljah. Agenti cestne policije so pojasnili, da je Crevatina med hojo po cesti podrl na tla z zadnjim delom avtobus družbe AC NA, katerega je na ovinku pri Čam-porah zaradi mokre ceste zaneslo.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO!
V skupnem pritožbe in
Pomemben obisk v tržaški luki
Te dni sta obiskala tržaško luko dta visoka furttdofearja Mednavod- ■ ne banke za obnovo In razvoj, da bi asi-prepričaJa o možnostih razvoja dobav kmetij sBBT^rideflčOvTz Turčije v nekatera vzhodnoevropske države preko naše luke. Funk-
>>lll,iiiiiiiit,t,||I|||||||||||t||||M,t|||||illt,im„illalliii1,iiiitiiiiliiiiiiiiiiiiiHininiiiiMiiiiiiiiiiiiin
OjtfARINSKI STAVBI V UL. F. VENEZIAN
faradi eksplozije plina bujeni priletni ženski
^,n je verjetno uhajal is plinske steklenke
Sl	plina, ki je na
^nno kuhinjo v starinski Z 1*2 U1' F- Venezian 27. kjer Aki, ■ Svoj krožek Napoleonovi JO rw„nastala včeraj kmalu jjo ?sle , 3 eksplozija. Šipe so po C* Za,-, bil Pa so zajeli oken-
DA Mar;. Medtem ko sta bili 75-?Ji-leJ a3 Tlossi vd. De Vertis r ’ ki J ^nna Ruzzier por. Viez->*- OnJ	Poslužujeta kuhi
x^ Po rokah in obrazu, 3tl Z . SO ju morali odpe-žilnim avtom v bolnišni-
co. Obe so sprejeli na dermatološkem oddelku, kjer menijo, da bo sta okrevali v 20 dneh.
Ker je v kuhinji gorelo, so sosedje poklicali na kraj gasilce. Na srečo so plamene hitro pogasili, tako da .je škoda neznatna. Po mnenju gasilcev je do eksplozije prišlo, ker sta ženski verjetno pozabili zapreti plinsko steklenko, iz katere je uhajal plin. Ko sta hoteli prižgati štedilnik ali peč, se je plin v majhnem prostoru vnel, v stavbi pa je strahovito zadonelo.
Slovenski impresionisti
o
citi, 10 knjigo, Id Ima 212 strani velikega tormata 25 x 29,5 leg u*° slovenski impresionisti prvič v celoti predstavljeni. Po-W*tae študije akademika prof. dr. Franceta Steleta so ob-6116 barvne reprodukcije najpomembnejših del
IVANA GROHARJA RIHARDA JAKOPIČA
Matije jame Mateja Sternena
eof(j<3rvP® reprodukcije so bile tiskane pri #Artl graflche Ki-Sv«toLV Milanu, id ponatisne »Slovenske impresioniste« v več 'O	Jezikih. Knjiga Je vezana v platnu, platnice vatlrame
Slečene s plastičnim materialom.
Glasite se v
biailti kn\igaAM
T*$T - Ulica «v. Frančlika 20 - Tal. 61-792
Precejšnja sreča je spremljala včeraj 25-letnega dr. Michelangela Lupoia z Opčin, ki se je kljub pretresljivemu letu z avtom le ne znatno poškodoval, tako da bo verjetno okreval v 10 dneh. Dr. Lupoia so kljub temu iz previdnosti in zaradi boljšega zdravniškega pregleda sprejeli na ortopedskem oddelku.
Dr. Lupoi je vozil s svojim fiatom 124 šport spider po cesti Opčine-Prosek. Verjetno zaradi prevelike hitrosti in prav gotovo tudi zaradi mokre in spolzke ceste, ga je na nadvozu zaneslo najprej na desno v guard - rail. Od tu ga je odbilo na levo, kjer je vozilo prebilo ograjo mostu in padlo na spodnjo avtocesto št. 202.
Na srečo tedaj ni privozil po cesti noben avto, zaradi česar se je Lupoiev spider sicer precej razbil, on sam pa se je le ranil na zgornji ustnici, se opraskal po kolku, pri čemer zdravniki ne izključujejo možnosti kostnih poškodb. Na kraj so prišli zaradi preiskave karabinjerji, gasilci z Opčin pa so
morali z nadvoza odstraniti cementni steber ograje, ki bi zaradi vzma-janosti lahko padel na prometno avtocesto.
Čelno trčenje dveh avtov
Nekaj minut po 15. uri so z rešilnim avtom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 24-letnega Kostjo Medvedška, 25-letnega Milja Gruma in 23-letnega Boruta Simona Pogačnika, vse iz Ljubljane.
Medvedška so zaradi udarca po glavi in odrgin po nogah sprejeli s prognozo okrevanja v 10 dneh na nevrokirurškem oddelku, Gruma pa zaradi rane na ustnici na I. kirurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 8 dni. Le Pogačniku so zaradi odrgnin na čelu in nosu nudili prvo pomoč in ga nato odslovili.
Agenti cestne policije so povedali, da je Grum, ki je vozil s fiatom 600 ljubljanske registracije navzdol po Ul. Cantu čelno trčil v nasproti vozeči austin 1100 novomeške registracije, ki ga je šofiral 40-letni Jože črtalič iz Novega mesta.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
ODBOJKA
V MOŠKI B LIGI
Po slabem začetku tekme zmaga moštva Bora s 3:2
ffniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimii>ii>iiiiiiHiiimiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuuniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiuni»»ii*i>uaiuiiiiiiiiiiiiiiiiN
V ŠTIVANU SO Sl NAVELIČALI...
pismu županu zahteve vasi
Pismo so podpisali vsi poglavarji družin - Izrecna zahteva po dvojezičnih napisih
BOR — UNIPOL 3:2 (12:15, 7:15, 15:12, 15:8, 15:9)
BOR: Uršič, Orel, Plesničar, Može, Veljak, Fučka, Starc, Vodopivec.
Borovcem je v tej tekmi v Mo-deni sinoči spočetka kazalo precej slabo, saj se nikakor niso mogli ogreti, pa tudi sodnik je prispeval k temu, da se igra ni in ni razvila. V drugem nizu se je slaba igra Bora nadaljevala, domačini pa so se povsem razigrali in so začeli predvajati res odlično igro. V polju so branili vse, kar je prihajalo čez mrežo in tudi v tolčenju so bili izredno nevarni.
V tretjem setu, ko je kazalo, da je za Tržačane že vse zgubljeno, je prišlo do prelomnice.
Borovci so zaigrali kot prerojeni, Sergij Veljak je poslal preko mreže nekaj izrednih udarcev in »plavi« so prvi prišli do petnajstice. Zguba seta je domačo šesterko močno demoralizirala. Odtlej je začela igra Unipola pešati in tudi v napadu to moštvo ni več tako uspevalo kot prej, čeprav je tudi Borov blok precej »puščal«. V zadnjem setu so se domačini upirali le nekaj časa, nato pa je Bor svoje nasprotnike dobe-{ sedno »pregazil« in tako osvojil na tujem igrišču dve nad vse dragoceni točki.
Domačini so se po tekmi o Boru izrazili zelo laskavo. Tudi o svoji igri je menil Unipol, da je bila najboljša v letošnjem prvenstvu in če bi tako zaigral proti Petrarci bi prav gotovo premagal to šesterko. To pa je seveda le še dodatno priznanje za slovensko šesterko, ki se je na tem gostovanju res izkazala.
UŽA
Vzho&ia Nemčija in Bolgarija (u-vrstitev na svetovnem prvenstvu v Sofiji) poleg teh pa bodo nastopili še kontinentalni prvaki Evrope, A-zije, Afrike ter Južne in Severne A-merike, ki bodo izšli prihodnje leto kot zmagovalci iz svojih celinskih prvenstev. Jugoslavija ima torej dve priložnosti za uvrstitev v finale, fina bo evropsko prvenstvo, druga pa kvalifikacijski predolimpijski turnir.
Z evropskega prvenstva se bo v finale uvrstila dokaj težko, saj bo le težko na končni lestvici osvojiti prvo mesto. Znano je, da bo igrala na tem prvenstvu v skupini kjer bo njen najmočnejši nasprotnik Madžarska. To ekipo so Jugoslovani v Bolgariji že premagali. Uvrstitev v finale evropskega prvenstva torej ni nedosegljiva, vendar pa tam vsekakor nimajo možnosti, da bi se uvrstili na končni lestvici
Razkopana cesta skozi Stivan
štivančani so se naveličali, zbra-1 dvorišče za šolarje. Pokriti je tre-li so se na sestanku in sestavili pis-1 ba odtočni kanal ki je blizu trgo-mo, ki ga je podpisalo 28 pogla- vine z jestvinami. Ves del vasi ob
varjev družin, to je vsa vas. Pismo, v katerem so navedene pritožbe in zahteve vasi, je prejšnjo sobo to izročila devinsko - nabrežinske-nju županu tričlanska vaška delegacija, ki so jo sestavljali Josip Legiša, Lucijan Kocman in Viktor Pernarčič.
Prebivalci Štivana, ki je na najbolj zapadnem robu tržaške po-kra.ine, kakor tudi devinsko - na-breiinske občine, se pritožujejo, ker je njihova vas, čeprav stoji ob dveh zelo prometnih cestah, blizu trbiške avtoceste in od izviru Timava, zanemarjena. Prav zaradi gradnje cest, vodovoda, kanalizacije itd. je Štivan precej prizadet, namesto da bi imel od tega koristi. Po tolikih javnih delih ni še nobeno podjetje izplačalo odškodnine za povzročeno škodo. Tudi zdaj je ob cesti, ki pelje v Gorico vse razkopano. Štivančani se v svojem pismu med drugim pritožujejo, da nima njihova vas nobenega predstavnika ali v občinskem ali v drugem izvoljenem svetu in da je bila v vseh povojnih letih deležna le minimalnih posegov občine.
Svoje zahteve so prebivalci Štivana strnili v desetih točkah. Vaščani naprošajo občinsko upravo, naj pomaga vaškemu odboru pri akciji nasproti Acegatu, družbi Tac-chino itd., ki so povzročile škodo na zasebnih nepremičninah. Glede škode na občinskem imetju, mora biti vsak sklep dosežen po dogovoru z delegati vasi. Uredi naj so prostor pred šolskim poslopjem in naj se ogradi, da bo tam vatno
FIMAR
MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCUA
JLeganca kvaliteta
Trlest* - $r* Corso Halla 1 Telefon 29-943
^A PRAZNIKE OB DNEVU REPUBLIKE JUGOSLAVIJE BO NAŠA TRGOVINA ODPRTA VES DAN V SOBOTO, NEDELJO IN PONEDELJEK

cesti, ki pelje v Gorico, je brez javne razsvetljave. Zaradi tega je velika nevarnost za pešce, tembolj ker ni niti omejitve brzine za prometna vozila. Nujno je torej treba poskrbeti za primemo javno raz Avetljavo.
Blizu spomenikov iz prve svetovne vojne se ustavljajo številni turisti. Zaradi tega nai bi krajevna turistična ustanova, ali kdo drug, poskrbel, da se uredijo parkirni prostori. Prav tako je treba postaviti v Štivanu čakalnice na av-jtobusnih postajališčih, tako na tržaški kot na goriškl strani. Glede javne čiatoče naj se občinska u-prava dogovori z vaščani, ki bodo prevzeli to skrb. Postaviti je treba ograjo okoli nevarne jame Golobov in okoli nove jame, ki so jo odkrili pri izkopavanju jarkov za novi vodovod. O vseh problemih, ki se tičejo Štivana, naj se občinska uprava posvetuje z izvoljenimi delegati, ki so Josip Legiša, Lucijan Kocman in Viktor Pernarčič.
Končno šticančani zahtevajo, naj občina postavi dvojezične napisne table ob cesti, ki pelje v Gorico, ob cesti, ki pelje v Tržič in na križišču v smeri proti Trstu. Pri tem se vaščani pritožujejo, da Štivan nima nobenega napisa vsa povojna leta, čeprav je na turističnem področju in na zelo prometnem kraju.
Župan se je zahvalil vaški delegaciji za obrazložitev njihovih problemov in jim zagotovil podporo občine ter je sprejel vabilo na skupen ogled vasi.
Pobuda Štivančanov je hvalevredna in nič ne bi škodilo, če bi njihovemu zgledu sledile tudi druge vasi.
Pred olimpijskimi igrami 1972
Možnosti Jugoslovanov za odhod v Muenchen
V Beogradu so v preteklem tednu razpravljali o možnostih jugoslovanske moške odbojkarske reprezentance, da se uvrsti v finalni o-limpijski. turnir, ki ba ČGK,dye,,l?& v Muenchnu. Kot je znano bo na olimpijskih igrah sodelovalo v moškem odbojkarskem turnirju 12 e-kip. Za deset reprezentanc je glavnem že znano od kod bodo prispele, za pet od teh ko znana tudi imena, dva finalista pa bodo izšla iz posebnega kvalifikacijskega turnirja.
Doslej znane reprezentance (ki so že finalistke) so Sovjetska zveza in Japonska (uvrstitev iz Mehike), Zahodna Nemčija (kot domačin),
hodpje leto v drugi polovici septembra v Italiji. Nastopalo bo skupno 24 reprezentanc, ki bodo razdeljene v šest kvalifikacijskih skupin.
Boljše možnosti za odhod v Muenchen bodo imeli Jugoslovani na predolimpijskem turnirju, ki bo tik pred začetkom iger v Franciji. Na tem predolimpijskem turnirju bo sodelovalo 16 moštev, od teh iz Evrope 7, iz Južne Amerike 3, po 2 pa iz Azije, Afrike in Severne A-merike. Jugoslovanom torej zadostuje, da se na evropskem prvenstvu v Italiji uvrste v finalni skupini med prvih sedem reprezentanc in jim bo to že zagotovilo nastop tudi na predolimpiskem turnirju. Ker na tem najboljše reprezentance ne bodo sodelovale (saj se bodo že pred tem uvrstile v finalni olimpijski turnir) bodo imeli jugoslovanski odbojkarji v Franciji vsekakor realne možnceti, da si pribore mesto na olimpijskem turnirju.
pred Češkoslovaško, Romunijo in drugimi. Evropsko prvenstvo bo pri-
..........
ODBOJKARSKI TURNIR ČRPA
POLET-BREG 3:2
POLET — BREG 3:2
(15:11, 15:17, 9:15, 15:9, 15:5)
Srečanje med obema ekipama je bilo izredno napeto in zanimivo. I-gra obeh šesterk je bila izenačena in »bojna« sreča se je nagibala zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Vseh 12 igralcev v polju je dalo od sebe vse sile in so prikazali res izredno borbeno igro. Proti koncu tekme pa je prevzel pobudo Polet, ki si je — poleg prvega — zagotovil tudi zadnja seta in s tem zmago.
V MOŠKI A LIGI
Are Linea niti seta
P ANINI - ARC LINEA 3:0
(15:9, 15:4, 15:101 Po prvem srečanju, ki ga je Are Linea odigrala na domačih tleh in ga tudi osvojila je nato zabeležila same poraze. Zadnjega so Trža čani utrpeli včeraj zvečer, ko jih je na domačem pravokotniku odpravil italijanski prvak Panini iz Modene.
Panini je v tem srečanju pokazal česa je zmožen, čeprav ni bil docela »zaposlen«, kajti domačinom ni šlo in zagrešili so vrsto napak. Posebno je izstopala negotovost Fegi-na in obrambnih igralcev. Poleg te-
Iz tržaških sodnih dvoran
Ko sta ponoči 8. aprila letos noč na stražnika, 47-letni Luciano Pahor iz Ul. Zanella 70 in 45-letni Ot-tavio Bonifacdo iz Ul. Stoppani i zasačila 42-letnega Giovannija Ger-devicha iz Ul. Fonderia 3 z ukradenim kolesom, je slednji mislil, da
bo storil veliko uslugo stražnikom, če jima sledi na policijo.
Kaj se je pravzaprav pripetilo temu »poštenjaku«? Omenjenega dne, okrog 2. ure ponoči, je nočni stražnik Pahor šel mimo galerije »Ter-geste«, na Trgu Verdi, ko .je opazil omenjenega Gerdevicha s kolesom.
Za hip ga je ošinil s pogledom, potem pa nadaljeval svojo pot. Vendar pa mu kolo rh in dajalo miru. Spomnil se je namreč, da je kolo, ki ga je pravkar videl ob neznancu, bilo skoraj do pičice podobno onemu, ki ga je imed njegov kolega. Sum je potešil kmalu nato, ko je naletel na kolega Bonifacia. Ta mu je povedal, da je za trenutek pustil kolo v galeriji »Tergeste«, ker je šel kupit cigarete. Ko pa se je vrnil, ni več našel kolesa. Stražnika sta se takoj podala za dozdevnim tatom in ga res kmalu nato dohitela v Lar go Sanatorio. Ko ju je Gerdevich videl, je spustil kolo na tla in skušal zbežati. Nočna stražnika pa sta ga ujela in ga povabila, naj jima sledi na kvesturo.
Okrožni sodnik je v razsodbi z dne 30. aprila letos spoznal Gerdevicha za krivega obtožene mu tatvine in ga obsodil na 4 mesece zapora in 40 tisoč lir denarne kazni ter na 10 dni pripora.
Proti tej razsodbi je moški vložil priziv in včeraj :Jp je moral zagovarjati pred tržaškim kazenskim sodiščem. Sodnikom je povedal precej čudno in konec koncev malce patetično zgodbico. Dejal je, da je slavil 8. aprila letos, torej na dan tatvine, svoj 42. rojstni dan. Po veselem pitju in praznovanju v družini je že malo vinjen šel na kraiši sprehod po mestu.
Ko pa Je prišel do galerije »Tergeste« je opazil kolo, naslonjeno ob zid. Ker je menil, da ga je kdo pozabil ali da je bilo celo ukradeno, ga je vzel in ga hotel odpeljati na najbliijo policijsko postajo. Na vprašanje predsednika sodišča dr. Corsija, zakaj se je na mah čutil tako »dobrodušnega in poštenega« je ta dejal, da ga je oslepila denarna nagrada, ki bi mu pritikala za uslugo, ki jo je storil.
Javni tožilec je predlagal potrditev prvostopne kazni, uradni bra nilec odv. Ghezzi pa obsodbo samo zaradi pijanosti. Sodniki so celoti sprejeli tožilčev predlog.
timiiiimiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiuiiiinmnuiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRIJATELJSKA KOŠARKA NAJMLAJŠIH
Polet podlegel «plavim»
ga pa so Tržačani zabeležili mnogo napak pri prestrezanju servisa. Modenčani namreč vsi dobro obvladajo japonski servis in ta je povzročal Are Linei velike preglavice.
V vrstah gestov se je najbolj odlikoval ob mreži mladi Sibani, medtem ko je bil v polju nepogrešljiv Anderlini. Ta igralec, ki ni visoke postave, je «pobiral» po igrišču mogoče in nemogoče žoge, tako da ga lahko uvrstimo med najboljše igralce, kar smo jih do sedaj videli v tem prvenstvu. Kot že rečeno, je bil poleg njega med najboljšimi Sibani, ki je bil neustavljiv na mreži, celotna ekipa pa je zelo lepo «zlita» in običajnim akcijam sledijo hitre, ki presenetite nasprotnika.
Zmaga Paninija ni bila nikoli v dvomu. V vseh treh setih so Mo-dbičani po mili volti .diktirali tempo igre. Njihovi učinkoviti servisi, dober blok in tolčenje nad nasprotnikovim blokom je pripomoglo k gladki zmagi.
f. v.
BOKS
BILBAO, 14. — Španski prvak boksarske težke kategorije Benito Canal, ki se precej časa ni aktivno udejstvoval, bo v prihodnjih dveli mesecih zopet stopil na ring in sicer proti Nemcu Blindu ali Italijanu Vogrigu. V bližnji prihodnosti se bo tudi srečal s svojim rojakom, nekdanjim evropskim prvakom Josejem Urtainom.
TELOVADBA
Včeraj ste se v prijateljski tekmi pomerili košarkarski ekipi dečkov Bora in Polete. Po živahnem In napetem srečanju so zmagali borovci, ki so bili telesno močnejši od poletovcev. Openski košarkarji pa so bili glede tehnike nedvomno enakovreden nasprotnik borovcem.
Najboljši strelec tekme je bil Robert Klobas, ki je sam dosegel 22 točk.
Izid.
BOR — POLET 51:13 (28:7)
BOR: Colja (k) 5, Vatovec 6, Klobas 22, Kalc 4, E. 2erjal 6, Paro-vel, Burolo 2, Oblak, Pertot, Sancin, Bertok 2, P. Žerjal 4, Kuret, Vatovani.
POLET: P. Sosič, L. Tavčar (k) 4, R. Tavčar 1, M. Sosič, Kalin 4, Hrovatin 2, X. Sosič 2, Malalan. SocWk: Pavel Barazzutti.
Prosti meti: Bor 1:8, Polet 1:8.
b. 1.
SMUČANJE
BOČEN, 14. — Tudi Finska je sporočila, da se bo udeležila tedna smučarskih tekov, ki bo od 8. do 13. januarja prihodnjega leta v Južni Tirolski. Finsko moštvo bodo sestavljali Osmo Karalainena. Manne Limatainen Martti Maettae.
Nova velika vzpenjača na področju Dolomitov
CORTINA D’AMPEZZO. 14. — V Dolomitih bodo 20. decembra predali v uporabo veliko zimskošportno napravo. V teku so namreč zadnja dela pri gradnji gondolske vzpenjače Arabba - Porto Vescovo. V teku dveh let bodo to vzpenjačo podaljšali preko Fedaie do Marmo-lade. Vzpenjača ima odhodno postajo pod vznožjem sedla Pordoi, se vzpenja preko zelo lepe pokrajine in na dolžini 2.800 m premaga 967 m višinske razlike. Potnike prevažata dve kabini, s kapaciteto 60 o-seb. Vzpenjača lahko prepel.ie na uro do 600 potnikov. Z vrhnje oo j staje se vijejo proti dolini številne (smučarske proge v skupni dolžini
nič manj kot 29 km. Smučarji bo do lahko uživali v spustih od decembra do maja, zlasti pa bo privlačna spomladanska smuka. Turistični izvedenci pričakujejo, da bo to področje postalo v roku treh let eden največjih evropskih smučar skih centrov.
KOLESARSTVO
CIUDAD MEXICO, 14. - Mehi-kanska kolesarka Maria del Car-men Nunez bo poskusila 12. decembra postaviti nov svetovni rekord v enourni vožnji za ženske. Mehikanko sta trenirala nekdanji mehi-kanski kolesar Roman Teja ter Italijan Luigi Casola. Nunezova bi morala v eni uri prevoziti približno 35-40 km.
ATLETIKA
MADRID, 14. — Španec Feman do Tallon je postavil nov državni rekord v metu kopja z značko 78,04 m. Prejšnji rekord je pripadal istemu atletu.
KOLESARSTVO
Te dni se mudi v Trstu pred sednik italijanske in mednarodne kolesarske zveze Adriano Rodoni, ki je gost dežele Furlanija - Julijska krajina.
NOGOMET
RIM, 14. — Italijanski mednarodni nogometni sodnik Concetto Lo Bello bo jutri v Baslu sodil med narodno prijateljsko tekmo med reprezentancama Švice in Madžarske
Na mednarodnem gimnastičnem tekmovanju v Kanadi so dosegli jugoslovanski telovadci izreden uspeh. V vaji na konju z ročaji je zmagal namreč Jugoslovan Miloš Vratič, ki je premagal odličnega sovjetskega tekmovalca Mihaila Voronina. Zelo dobro pa se je izkazal tudi Janez Brodnik, saj je bil v preskoku konja tretji, na drogu pa peti. Ker so bili ti rezultati doseženi v zelo ostri mednarodni konkurenci (nastopili so tudi Sovjeti, Japonci in drugi) lahko rečemo, da sodi to tekmovanje med doslej najvidnejše uspehe jugoslovanskih atletov.
SMUČANJE
Italijanska državna smučarska reprezentanca se pripravlja na letošnjo sezono v kraju Alagna Valsesia. Na pobočjih Indnerja, 3.500 m visoko, so zbrani vsi reprezentanti, med katerimi je tudi Gustav Thoeni. Skupni trening reprezentance bo trajal 8 dni.
JADRANJE
Organizatorji tradicionalnega jadralnega tekmovanja za pokal A-merike so sprejeli v teh dneh ponudbo za udeležbo na tej regati iz kar treh držav. Z ameriškimi jadralci se namreč žele pomeriti leta 1973 tudi Kanadčani, Avstralci in zopet Francozi. Vse pa kaže, da se bodo tem pridružili tudi Angleži.
Jadralno tekmovanje za pokal A-merike prirejajo že sto let in v tem obdobju ni uspelo še nikomur premagati odličnih ameriških visoko-morskih jadralcev.
OBVESTILO
SPDT vabi tečajnike, ki le niso v celoti poravnali vpisnine, naj to store do 21. novembra v Tržaški knjigami.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST organizira v torek, 17. nov., od 17. do 18. ure v prostorih PD Cankar v Ul. Montecchi 6/IV.
SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME
Kdor bi rad prodal svojo opremo, naj jo prines* v torek najkasneje do 15.30 zaradi oštevilčenja.
10
K.*/.**"
JHfc, ?» n ja
-- m i ** >**
J ^44/
^WJQ
sm v
1» ' V~^"
1 1 o\\ Vav			
■	■ P1'*	v/\\	1 ■	I TIH* Oti., 1 S ■ MAR S7A 1 ■	1 CE E ■MtV.s 1