JJ//J, v-Jfo	i.
Kratek navod
o prvi pomoči pri nezgodah.
c. kr. vinilni svetnik in redili jnvni profesor porodoslovja, vodja in primarij deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani i. t. d.
/l frjtjth
V Ljubljani.
Tiskala Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Znložil spisntelj. 1HNO.
§ 1.
Slehernemu človeku ne prisloji samo pravica, temveč je celo njegova dolžnost, po svoji najboljši vednosti in vesli svojemu hližnemu v skrajnih zdravstvenih slučajih pomagali. Ne sme pa nikdar njemu določeni delokrog prekoračili, pred vsem vse vraže na strani pustiti in v nezgodah okolščinam primerno ravnati, ne pa morda Se celo zdravi človeški pameti nasproti; tedaj se mora vsak pomočnik, dokler ne pride zdravnik, v taeih primerljivih natančno, strogo in hil.ro v pomoč doličnih ponesrečencev po naslednjih pravilih ravnati.	/
(iolovo je, da more le primerna prva pomoč pri nezgodah k rešitvi življenja pripomoči in ho tudi pomagala, kakor je nasprotno tudi islina, da more v nekaterih slučajih neprimerna pomoč več škodovali, nego koristili.
Tudi lukaj velja načelo, da utegne preveč ali premalo škodovali, in je lorej najbolje vselej in v vsem. kakor sploh v človeškem življenji, držali se srednje poli.
8 2.
lirzn primerna pomoč je potrebna v naslednjih slučajih: 1.) pri oinedlevicah; 2.) pri dozdevni smrti, in sieer: a) vsled utopa, h) pri ohešencili ali zadavljenih, r) pri zmrznjenih, ti) vsled solnčariee, e) pri <>d strele zadetih: 3.) pri zadušen ji vsled vso-penja škodljivega plina ali gaza; 4.) pri zaslrupljenji ali olrovanji; 5.) pri poškodovanji po zunanji sili, in sicer a) pri krvavitvah, h) pri zlomljenji kosti; H.) pri opeklini: 7.) pri od steklih ali stekline sumljivih živali vgriznjenih: 8.) pri v naravne odprtine človeškega života zašlih rečeh in i).) pri neklerih družili naglih in težkih holesinih prigodljejih.
4
I. Omedlevica sploh.
§ 3-
Omedlevica se imenuje slan, ko več opravil življenja kar na enkrat neha; takemu človeku odpovejo vsi udje, začne se mu v glavi vrteli, pred očmi se mu potamni, obličje mu obledi, da je kakor mrličevo in mrzlo ko led, jezik zastane, celi život, se zgrudi, zave se le malo ali celo nič, omedljnje; in to trpi več j idol malo minut.
Tu je samo o tacih omedlevicah govorjenje, katere no izvirajo iz krvavitev. Vzrok jim je dostikrat spriden zrak, na primer: v prostorih z ljudmi prenapolnjenih, kakor v cerkvah, na plesiščih, v glediščih. Prav dostikrat pa izvirajo iz naglega dušnega pregihka, iz naglega straha, veselja i. t. d. Največkrat, si jih nakoplje človek na glavo s pretesno obleko, zlasti ženske s pretesnimi žnorovkami ali moderci na zadrgulice. Poslednjič utegnejo tudi vsakalere bolehnosli omcdlcvice krive bili.
Ako je kdo h kakemu omedlenemu poklican, mora koj po zdravnika poslali, in če ravno večjidel omedlevica mine, predno zdravnik pride, obvelja vender slari pregovor: bolje prezgodaj, kakor prepozno. Utegne so pa tudi primerili, da omedlevica iz česa izvira, kar more samo zdravnik vedeli.
liavnanjc z omedlenim je lako-lc: Ko ga omedlevica napade, se mora brž in pred vsem za čist zrak skrbeli; zavoljo tega se morajo okna odpreti, omedleni se mora v posteljo spravili in odpeti se mu morajo vsa količkaj tesna oblačila, zlasti pri ženskah inoderc in spodnja krila, kakor tudi prevoze pod koleni; obraz se mu z mrzlo vodo poškropi in preei obriše, umivajo čelo in senci z jesihom ali pa se drgnejo z kako dišečo vodo; pod nos se mu mole močno dišeče reči, kakor salmijakovec, močen jesih, osmojeno perje ali rogovje, prerezana čebula: pihlja se veter v njega i. t. d.: daje se omedlenemu tabaka v nos, dražeče hrizgljanje, ojslra kopelj nog in rok. Zlasti pa zlo pomaga, ga po rokah in podplatih drgniti in krtačiti. Na noge ali roke se utegnejo ludi ohkladki iz ženofovega testa napraviti.
Ko omedlevica mine, kar se na tem spozna, da začnejo ustnice in lica rudeče in koža topla prihajali, da se čul in zaved-
5
nosi. vrne, se riti bolniku požirek hladne vode in delj rasa naj oslane ravno leže ali pa pol sede v postelji.
Ko se zave, naj se mu da. če je slabost omedleviee kriva, Hofmanovili kapljic na cakru, ali skledico inelisnega čaja, eno ali dve žlici dobrega starega vina ali skledico inočnc goveje juhe.
To pa naj si pomočnik pri tem ravnanji dobro v glavo vtisne, da se kar nič ne prehiti, temveč poinoček /a pomočkoin rabi in /lasti bolnika lako dolgo poskuša oživeti, dokler ne pride zdravnik.
II. Dozdevna smrt.
8 4.
Dozdevna smrL je najvišja stopinja omedleviee in iz nje zna prava smrt priti. Dokler ni videti znamenj gnjilobe, se mora vsak ponesrečeni, na katerem ni opaziti nikakeršnih znamenj življenja, smatrati dozdevno mrtvim in se morajo napeli vse sile, da se ga zopet oživi.
1. Dozdevna smrt. vsled utopa.
§ 5.
Utopljenca se ne sme na glavo postavljali, temveč se mora (če je vreme ugodno na prostem zraku) položili na koče ali skupaj zvilo obleko na trebuh lako, da glava malo nižej leži. obraz pa mora vsikdar prost ostati, usta in gollancc z v cunjo ali ruto zavitim prstom očistiti plavuta, peska i. t. d. in vsa pretesna obleka mu odstraniti, posebno raz vrat in prsi. Obrne naj se ga po strani, mu glavo |H>dpiraje: v nos se 11111 dene dtihana (nosljalnega tabaka) ali drži salmijakovec pod nos, s peresom segel a gollancc. obraz in prsi drgnejo lako dolgo, dokler postanejo topli, ter se poleni z mrzlo vodo poškropijo in preči dobro obrišejo.
Ako ni opaziti, da je pričel dihati, .se položi truplo zopel na trebuh: pod prsi se podtakne skupaj zvila ruta ali kako oblačilo, in ena njegovih rok pod obraz. Tako na trebuhu ležečega se na hrbtu med plečami enakomerno pritiska; potem se truplo zopet po strani |>oloži, pa hitro nazaj na trebuh zabrnc.
Med tem ko eden pomagačev iilopljenčevo glavo podpira, se ravnokar opisano preobračanje, zdaj v eno, zdaj v drugo si ran.
6
do 15krat v eni minuli ponavlja, lačas pa drugi pomagat": skuša roki in nogi osušili in život polagoma oprostili obleke.
Ako bi za nekaj minut utopljenec še ne pričel dihati, se truplo položi povežno na hrbet tako, da leži /gornji život višje; pod glavo in tilnik se podloži skupaj /vita obleka; jezik se izleče iz ust in se tako obdrži, ali pa se preveže čez jezik trak in se pod brado zaveže, da se z leni ohrani jezik iz iist moleč.
Tisti, kateri vodi reševanje, se postavi utopljencu za glavo, priine roki tikoma pri komolcih in je polagoma, pa krepko nad glavo ulopljenca stegne ler je tako par sekund dolgo drži; potem je zopet ob životu položi in lahkoma pa krepko k prsnim stranem pritisne. — To raztegovanje in zopelno pokladanjc rok k životu se mora do lOkraL v eni minuti tako dolgo ponavljali, dokler jame utopljenec dihali.
Ko je utopljenec začel dihati, naj se ga mirno pusti na hrbtu ležečega in skuša naj se toploto života zvckšali in krvotok pospešili z tem, da se mu ude krepko z rutami navprek drgne, na žličico in spodnje dele života se pokladajo razgrevajoči vrči, opeke (ceglji), žakeljček z vročim peskom i. t. d. in se ali ves život z kod, pernicami i. t. d. odene, ali se ga previdno prenese v pogrelo posteljo. Ako more utopljenec že požirati, se mu da od časa do časa pili malo pogrele vode zmešane z malo vina ali žganja, ali kofela ali ruskega čaja.
To se mora, če Ireba tudi ure dolgo, ponavljali in se sme še le tadaj nehati, kadar rastoča mrzlola in bledost. pričujeli, da je smrt gotova, (iorka kopelj je neklerikral I udi dober pomoček, dovolili pa jo sme samo zdravnik.
2. Dozdevna smrt pri obestmeih ali zadavljenih.
§6.
Najprej se mora preči odrezati in odvezali vez, z katero je vrnt. zadrgnjen, pa previdno, da obešeno truplo ne pade na lla: potem ne Iruplo posadi v proslem ali v sobi pri odprtih oknih in durih, odpno se vsa lesna oblačila, poškropi obraz in prsi z mrzlo vodo. pa lakoj zopet obriše, krog glave se pokladajo mrzli ohkladki, osnažijo ušla in goltancc žlemov, šegela s peresom gollanec, pod nos se drži salmijakovec in na meče na
7
nogah položi ženolovo testo. Podplati so krtačijo, spodnji udi vpreic drgnejo z volnalimi rutami ali z ženofovim cvetom, na prsih se sožgč ali v vinskem cvetu pomočena cunja, ali pa se kaplja pečatni vosek na-nje.
Ako ni nikakega sledu spazili, da je ponesrečenec začel dihali, se morajo poskusili enaka preohračanja trupla in raztegovanje rok, kakor pri utopljencih, da se vzbudi dihanje. Islolako se ravna z dozdevno mrtvimi vsled podsulja ali pretiš njen j a.
3. Dozdevna smrt pri zmrznjenih.
§ 7.
Zmrznjenega se nikakor ne sme v razkurjeno sobo dejal i, temveč se ga mora ali na prostem ali pa na mrzlem kraju previdno sleči in takoj, če mogoče, s snegom na lahko pokrili lako, da so usta in nos proste.
("le bi ne bilo snega dohiti, se pokrije truplo z mrzlimi mokrimi, pa dobro izvitimi rutami, in kadar se prično udi vdajali, se jih mora na lahko ali s snegom ali z mrzlimi mokrimi rutami drgnili. Ko se je truplo ogrelo, se prenese v mrzlo sobo in se položi v nepogrelo posteljo, iu ako pri tem zmrznjeni ne jame dihati, se ga mora pa potem šc lako preobračati in razlegovali, kakor utopljenca.
Kazgrcvajočih pijač, na pr. mrzlega črnega kofeta z malo žganja zmešanega, se sme le takrat, pa po malem in previdno dajali, ako se stanje vidno zboljšuje.
Dostikrat je mogoče oteli ponesrečenca še tudi takrat, kadar je že več ur dolgo zmrznjen ležal. Pred vsem pa je treba velike previdnosti, da se mu ne zlomi kak zmrznjen ud.
Ob velikem mrazu se lahko primeri, da komu nos, ušesa, prsti na rokah ali nogah i. t, d. zmrznejo, kar se na tem spozna, da |Nislane dotični ud čudno helobarven. je mrzel in trd kot košček ledu in |M)|Hilnoma neobčutljiv, kakor hi bil zamrl. Ako se takemu človeku kmali ne pomaga, se je bali. da pride ob dotični zmrznjeni ud. Pomaga se pa najhitreje in najlažje z tem, da se iiiii zmrznjeni ud takoj lahkotna drgne s snegom toliko
časa, dokler da dobi /opel. rudečo barvo in občutljivost, to je, dokler pride kri vanj; ali Hog obvaruj, da bi tak nesrečnež Sel koj v toplo sobo in k razkurjeni peči!
4. Dozdevna smrt vsled solnčnega pika ali solnčarice. § »■
V poletnem času, kadar solnčni žarki silno pripekajo, se prigodi dostikrat, da dobijo ljudje, posebno delavni na polji, solncarico (solnce jih piči, ožge ali prepari). Tak človek so na-mali zgrudi, kakor bi bil istinilo pičen, ter se ga mora takoj v senco spraviti, vodoravno položiti z le malo više j ležečo glavo, odpeLi vsa lesna oblačila, ter mu do zdravnikovega prihoda prav pridno ledeno-mrzle obkladke na glavo pokladali; še boljše je, če je voda blizo, mu kar vodo z kako posodo na glavo vlivali (douchirali); dobro je prsi in vrat z mrzlo vodo poškropili, da se glohokeje sopenje vzbudi. Ako bi bil od solnca pičeni nezavesten ali celri dozdevno mrtev, kar se imenuje vročinski kap ali vročnica, se mora poskusili umetno z nalahkim stiskanjem prsi in trebuha v njem vzbudili sopenje, kakor je bilo že poprej povedano. Še le kadar je sopenje redno, se sme nadaljevali z notranjimi oživljajočimi in okrepčujočimi sredstvi, kakor so: požirek vina, malo žganja ali ruma z vodo zmešanega i. t. d.
Tukaj je omeniti, da je proti solnčarici najbolje, ako nosijo ljudje pri delu na polji navadne, ne pobarvane slamnike s Širokimi okraji.
5. Dozdevna smrt pri tacih, kateri so bili od strele zadeti.
S »•
Tacega nesrečneža se nikakor ne sme greti; zaradi lega naj se ga sleče na prostem zraku, poškropi obraz z mrzlo vodo, pa lakoj zopet obriše, na glavo naj se mu vliva mrzla voda, draži nos s salmijakovcem, šegače gollanec s peresom, da naj se mu mrzla klislira, drgne život, in poklada ženofovo leslo nanj. kakor pri obešcncih, in drugo ravnanje je kakor pri utopljencih.
9
m. Zadušenje vsled vsopenja škodljivega plina ali gaza.
§ 10.
Človek se more zadušili po ogljcnem sopuliu in plinu (gazil), ali v klelih, kjer vino, pivo ali mošt vre; ali v zadulilili hramih in jamah, na pr. pri gnojiščih, dolgo zasutih vodnjakih (šliruah), v rudokopih, v podzemeljskih strugah i. t. d.
Kjer in kadar se kaj taccga pripeli, se morajo vsa okna in vrata na sležaj odpreti, zadušeni iz zaduhlega kraja in izvini vsakega sopuha nesli, ker glavno načelo je, da se pri .slehernem po strupenih plinih ali gazili ponesrečenem ali v prostem zraku, ali pa vsaj v zelo prostornih krajih najprvo umetno vzhuja so-penje. Druga ravnava je kakor pri utopljencih, posebno pa se mora žličica po pravilih škropili z ledeno-mrzlo vodo.
Kdor hoče iti zadušencu na pomoč v zaprte hrame ali kleti i. t. d., naj si ulakne v ušla v jesihu napojcno gobico in naj si jih zaveže z ruto, v mrzlo vodo |h)iiiočeno, ter naj poprcd pije požirek vina ali žganja.
I'rcduo se poda reševalec v lake prostore, mora poprcd v nje spustili ali gorečo hakljo ali luč, ker, dokler v njih luč ugasujc, katera se v poskušnjo v nje spusti, se ne sme v nje spuščati. Zaradi lega se mora |ioprcj v tih prostorih zrak sčisliti z tem, da se ali v njih smodnik (pulver) sožge ali vanje strelja, nad odprtino s slamo kuri ali se mrzla voda kar s škafi v nje vliva. Mcšcvalcii se priveže dvoje vrvi okoli života, kalere se podvežejo pod pazduhami, ter se mu da še posebno vrvico v roke. z katero more znamenja dajali, če treba, da se ga izvleče.
Ako se najde, |»osebno zjutraj, v zakurjeni sobi nezavestnega in trdno smrčečega človeka, se sme takoj misliti, da je |h> ognjenem sopuhu zastrupljen in to tiin več, če se najde zaklopnira pri peči zaprta, v peči pa tleče drva ali oglje. Davno tako nevarno kakor prezgodno zapiranje zaklopnic pri pečeh so odprte ali nepopolno zaprle ostale plinove cevi: plin se namreč jako hilro razširja in je torej ne samo ondi spavajočim nevaren, kjer se ravno plinove cevi nahajajo, temveč tudi za vse obližje.
V prostore, o katerih se misli in kar se takoj po znanem smradu spozna, da je v njih izhlapil plin. ker niso bile cevi zaprte, se z lučjo ne sme iioditi, ker se plin naglo vname in |x>teni s strašansko močjo in velikim pokom vse razruši.
10
IV. Zastrupljenje ali otrovanje.
§ 11.
I'ml vsem se mora poizvedeti, z čim jc kdo zastrupljen ali otrovan. da se ve po tem ravnati.
liljuvanje, hude bolečine v želodcu in trebuhu, katere tudi pri najmanjšem pritisku še hujše postanejo, dajo sodili, da se jc zgodilo zastrupljenje po ojstrih strupih, kakor so na pr. mišica (arzenik), samonet (fosfor), kisline, posebno karbolna kislina, in Ing. Zastrupljenje po kislinah in lugu se še zlasti na tem spozna, da so ustnice (žuablji) sožgane; pri omamljenji, smrčečem sopenji in bledenji pa se sme mislili na zastrupljenje po zelišnih sirupih.
I'redno pride zdravnik naj se sploh in lakoj poskuša pri zaslrupljciit-u provzročili bljuvanje z tem, da se 11111 šegače gol-tanec s peresom in se mu tla pili votle otl surovega masla (pulra) ali žlcmnalih in oljnatih pijač. 1'osebno dobro de zaslritpljcucu pili mleko, kolikor ga le more in hoče, ali olje, bodi si kalero koli, kar je še lim bolje, ako bolnik po njcin jame bljuvali; to se tako tlolgo ponavlja, dokler mine pekočina in drugi prigodljcji.
C.e se je kdo z mišico zastrupil, je najbolje, tla se mu da milnice (žajfnice) pili; varovati pa se mora kislih pijač.
I'ri zaslrupljenji z lugoin je dobro dali obilo piti razredčenega jesiha; ako se je zastrupljenje po samonelu (fosforju) zgodilo, se ne smejo dajati oljnata sredstva; najboljše so stvari, 110 katerih se uzrokuje bljuvanje in pa obilo žlemnalih pijač.
I'ri zaslrupljenji po zelišnih sirupih pa, kakor so na pr. zobnik ali volčje jagode, naprslec, makovcc ali opij, Iro-hclika ali lajneš, kristavec ali svinjska dušica, norice, labak in strupene gobe i. t. d., se mora bolnika pripraviti, tla bljuje, za-čigardel naj se mu šegače goltanec s peresom in se 11111 tla pili votle otl surovega masla, poleni pa črnega kofeta iu naj se ga lutli z črnim kofetom klistira; dobre so tudi kisle pijače, kakor: jesih z vodo zmešan ali limonada: na glavo naj se 11111 pokladajo ledeno-mrzli ohkladki in se poliva z mrzlo votlo; na žličico in na meče na nogah se poklada ženofovega lesi a i. I. d.
11
V. Poškodovanje po zunanji sili.
§ 12.
I Vi poškodovanji po zunanji sili jo prod vsem dvoje važnih stvari omenili: 1.) krvavitev in njih nasledkov in 2.) /lomljenja kosli.
1. Krvavitve in njih nasledki. § 13.
I Vi vseh krvavitvah se mora v dvojni smeri ravnati, namreč mastno kri ustavljajoče, to je, mora se vse poskusili, da se na doličnem mestu vslavi krvavenje, in la ravnava se imenuje mestna ravnava; na drugi strani pa se mora vživljevanjo sploh poskušati, to je, morajo se zaprečiti nasledki i/krvavenja — brez-krvnosl — kakor so: zaspanost, vrtoglavost, omotica, omedlevica i. t. d., in to se imenuje splošna ravnava.
a) Mestna ravnava, i Ved vsem se morajo hude krvavitve vstaviti, poleni pa ranjenca primerno položili in prenesti.
Kri se najložje vstavi, ako se hrezsolitrasla kresilna goba, netilo (cunder), razlolčena pegla (kolofonija) in arabska guma ali pa obkladki v mrzli vodi ali jesihu pomočeni neprenehoma menjaje na rano pokladajo, ali se v sili v razredčeni železni kislini pomočeno cofanje pritisne na krvavečo rano.
Č.e je krvavitev tako močna, da kri kar curkoma hriz-glja, tedaj je golovo, da je Iripalna žila (arterija) načeta in se mora najpoprej krvolok med rano in srcem zaprečiti, kar se doseže najhitreje z tem, da se arterija kar moč trdno pritisne s palcem ali na rani sami, ali pa likoma nje proti srčni strani tako, da neha biti in se pritiska lako dolgo, dokler pride zdravnik. Dobro je ludi tisti ud, kjer se nahaja rana. trdno podvezali z o vezo, trakom ali pasom, ter pod podvezo na tistem mestu, kjer žila bije, podtakniti klobčič ali kaj cnacega.
Za ranjenca je najprimernejša lega na hrbtu z višje ležečim zgornjim životom, dokler ni videli znamenj brezkrvnosli: pri prcpcljavi ali prenašanji pa jo na to gledati, da poškodovani del telesa po mogočosli naravno, varno in sploh lako leži. kakor manj bolečin prizadene. Kadar so rane velike, se mora poskusiti, njihove robove eden blizo druzega skupaj spravili, in če je ranjenec omotičen, naj se mu dene ledeno-mrzle obkladke na glavo.
12
Kadar pa so kažejo znamenja brezkrvnosti, se mora zgornji del živola nižej položiti, kakor spodnji, da ne odteka vsa kri od možganov, temveč k njim.
b) Splošna ravnava. Pri občni ali splošni ravnavi je na nasledke krvavitve — brezkrvnost — gledali, zlasli pa, kako jim je v okom priti z tako imenovanimi notranjimi in vna-njimi sredstvi.
Poglavitna stvar je, da se pomagač prikazkom brezkrvnosti krepko v bran postavi, in sicer ob enem z mestnimi pomočki. Pri krvavitvah sami mestni, kri vstavljajoči pomočki za-se nič ne pomagajo: oboji pomagajo le tedaj, kadar se skupno vporab-Ijajo. V prvi vrsti je Ircba pri izgubi krvi umetno nadomestiti zgubljeno toploto živola, kar se more tako zgodili, da se pridno in neprenehoma greje toliko časa, dokler se bolnik polili začne. To se najlažje doseže z tem, da se še vrhu odeje z koci, prav vroče rute na prsi in trebuh pokladajo, poleni pa še med raztegnjeni roki oh životu, ob vnanjih straneh nog, med koleni in ob podplatih na nogah z vrelo vodo ali z vročim peskom napolnjeni lončeni vrči ali vroče opeke (ceglji) polagajo.
Kadar se pa pokažejo znamenja brezkrvnosti, se mora ob enem glava bolnika nižje položiti, kakor život in pomagač ne smo samo dali oživljajočih zdravil, temveč je lo tudi njegova dolžnost, in sicer se sine dati po žlici vina, kakor jo treba, vsako četrt ure ali pa tudi vsacih 6 minul, toliko časa, da bolniku od-Icže, ne pa kar po inaseljcu ali še več; ravno lako kofc-žlico dobrega žganja ali ruma i. I. d. /raven je pa treba, se tudi še vseli |tomočkov posluževali, kaleri so bili pri omedlevici omenjeni. Posebno dobro se lakim bolnikom prileže nekoliko kapljic llof-mauovcga ali melisnega cveta, ali skledica iz mete napravljenega čaja, ali žličica cimelove tinkture z vodo zmešane, in kadar se že bolj zave, skledica dobre goveje ali vinske juhe.
2. Prva pomoč, kadar se komu zlomi kost. § 14.
Kadar pokličejo koga k človeku, kaleri je bil suiijcn, udarjen ali je padel ali sploh kako bil poškodovan, se more lakoj in najprej mislili, da ima zlomljeno ali slrlo kost. Zalo se mora naj-
13
prvo pogledali, ali in kako more poškodovani dotični ud vzdihovali ali premikati, če nima morda pri tem nekih posebnih bolečin; zlasti se mora pa na to pazili, ali ni morda poškodovani ud skrajšan ali podaljšan ali še ceh') iz njemu lastne premikovalne osi zahrnjen, tudi je treba pogledali, če ni otekel ali •/. zasedeno krvjo obdan i. t. d.
Če se nahajajo vsa la znamenja, tedaj se sme mislili, da je kost zlomljena in se mora torej skušali poškodovani ud, primerjajo ga z zdravim, spraviti v njemu prikladno lego. Zalo naj se najprej poskuša zlomljeni, navadno nekoliko skrajšani ud na lahko potegniti tako, da se ga malo višje nad mestom, kjer se misli, da je zlomljen, nepremično obdrži (fiksira) ter se ga poleni na njegovem zdoljnem konei v njegovi naravni smeri ali osi prav lahkoma povleče; poleni se položi bolni ud na ne preveč z rezanieo i. I. d. napolnjeno, žlebaslo vhokano blazinico, pod katero se, da se ranjeni ud ne inore po strani zahračati, na ohc strani podlože polenčeki ali skupaj zvite rute in se lako vse skupaj s povoji Irdno poveže. Holnika se pollej primerno položi, da more zlagonia ležali in da mu ni Ireba se sklanjali ali celo vstajali, dokler ne pride poklicani zdravnik; med tem pa se pridno pokladajo mrzli in dobro izvili ohkladki na rano.
Ako bi bila poškodba lako težka, da bi morda oelri ftpice zdrobljenih kosti skozi kožo molele, tedaj se mora dolični ud nemudoma kolikor inoč varno položili, zalo da se mišičnim krčem (mišičnemu cukanju) v okoin pride. Potem se rana pokrije z karholizirano valo ali z cunjo, katera je bila v 1 — 2"„ raztopljeni karboli pomočena in dobro izvila: če bi pa obojega ne bilo dobili, je dobra ludi snažna, v olju pomočena cunja. Čez to povozilo, katero se pa zaradi lega, da zrak do rane ne pride, proč vzeli ne sme, se do zdravnikovega prihoda pridno pokladajo mrzli ohkladki.
Ko bi rana ob enem silno krvavela in hi se kazala znamenja hrezkrvnosti. lačas se inora poškodovani ud, in sicer navadno nad prvim navzgornjim členom. Irdno prevezali z kako ruto ali Irakom, ali v sili tudi z vrvijo i. t. d. Poleg tega se morajo razun mestnih pripomočkov tudi vsa splošna kol dobra znana sredstva vporahljali. Ako bi se moralo poškodovanega iz lica
14
mesta prenesli ali prepeljali, bi se moral tako, kakor zgoraj povedano, obvezani ud vrhu lega še med slamnate snopiče, mehko mrvo ali snažen mali položiti in poteiii vse skupaj z širokim trakom ali ruto trdno poviti in bolnik previdno na nošalih (Iragah) ali vozu spraviti domov.
VI. Opeklina.
§ 15.
Kadar se kdo opeče, naj se 11111 položi na opečeni del vate ali obkladke v enakomerni zmesi lanenega olja in apncnc vode pomočene: ako pa se je polil z hudičevim oljem, liigom ali enakimi žgočimi tekočinami, tedaj naj se mu navežejo ohkladki iz mrzle vode. Pri opečeninah po apnu je dobro, opečene dele obvezati z v olju pomočenimi platnenimi enujami.
Zlo važno je, da se pri obširnih in še posebno pa pri globokih opeklinah, prilepljena (prisušena) oblačila prav previdno odslranjajo in pač nikdar proč ne trgajo, ker bi inače mogoče bilo z obleko vred tudi povrhno rano varujočo kožico odtrgali. Zaradi tega naj se rajše poprcd dotični prilepljeni deli z oljem razmočijo, in če bi ne bilo mogoče jih tudi še poleni odpravili, tadaj je pa bolje, da se prilepljena obleka krog rane obstriže ali izslriže, ter se počaka, da jo pozneje odvzame zdravnik.
VII. Kadar koga stekla ali stekline sumljiva žival vgrizne.
8 Ki.
Ako od slekle živali, na pr. psa, mačke, volka ali druge živali, vgriznjeni iz rane krvavi, se mora najprej krvavitev |>ospe-šili po umivanju z vročo vodo. potem pa se mora rana z zelenim milom (žajfo), lugom ali slano vodo dobro izmili, ter nemudoma poklicati zdravnik.
To velja tudi pri lacih, kateri so bili od strupenih kač pičeni. Tu je prav dobro, ako nima pomočnik ran v ustih, ila ponesrečencu rano izsesa. kar sine storili brez vsacega strahu.
15
Vin. Kako ravnati, kadar v naravne odprtine človekovega života katera reč zaide.
§ 17.
Ako je komu kaj v grlu obtičalo, naj se mu le srčno s prstom kazalcem seže v požiralnik in poskusi pfujo stvar izvleči; če pa to ni mogoče, naj se mu šegače goltanec s peresom, da začne bljuvati, ali naj se mu da piti mlačne vode od surovega masla in se ga tolče s plošnafo roko po hrblu med plc-čami z kratkimi pa krepkimi udarci, da se lako mogoče izbije ptuja stvar.
Stvari, katere so padle v oči ali katere so v nos ali ušesa zašle in katerih ni mogoče z roko izpraviti, naj se puste lako dolgo v njih tičali, dokler ne pride zdravnik, ker je mogoče z nespametnim drezanjem take stvari še globočeje v dolični organ porinili ali ga celo poškodovali.
IX. Prva pomoč pri nekaterih drugih naglih in težkih bolestnih prigodljejih.
S 18.
1.)	Pri udarcu ali kapu na možgane se mora zgornji život višje položili, takoj orahljati vsa oblačila, posebno ovratnico, potem pa se pokladajo prav pridno mrzli ohkladki na glavo in ženolovo testo na žličico, na meče in podplate, kadar je izzut; tudi klislire z jesihom so neklerikral dobre.
2.)	Pri padavici (epilepsiji) se lako ravna: opusti naj se, enkrat za vselej rečeno, neumna vraža, da se takemu nesrečnežu palci na rokah odpirajo, ker to ni samo brezvspešno, temveč tudi nevarno, da se mu jih izpahne ali polomi. Pazili se mora. da se bolnik o napadu ne poškoduje, hitro naj se mu odveže zavraliiica in porine naj se 11111 takoj s platnom oviti žlični roč med zobe (kočnike) — ako je žlica pri rokah, sicer je dober lesen cvek, — in sicer za to, da se v jezik ne vgrizne ali si ga še celo odgrizne, in kadar božjast poneha, naj se da bolniku hladnih pijač in neprenehoma mrzle obkladke na glavo.
H.) (":o kdo silno iz nosa krvavi, da se kri lako rekoč ne da ustaviti, se mora tacega bolnika posadili za to, da mu kri
l(i
v (hišnik ne pride, ter se mu pridno pokladajo obkladki v ledeno -mrzli vodi pomočeni na čelo in na tilnik. Večkrat je dobro, če se nosov hrustanec prelisne; včasih pa pomaga tudi, da se roke nad glavo kviško drže, posebno na Listi strani, na kateri človek iz nosa krvavi.
Skozi nos pihati ali vsekovaLi se bolnik ne sme, kakor je tudi škodljivo v nos hrizgljali tekočine, ker se z tem strjena Vri, katera daljno krvavenje zadržuje, šiloma izplavi iz nosa. Dobro de tudi, ako se koščeki ledu v nosnice utaknejo, in v najskrajui sili se mu morajo nosnice zamašili z čopiči colanja, kateri se v raztopljeno železno kislino (1 žličica na 3 žličice vode) |»omočijo, dobro ožino in na nili pri vežejo zaradi tega, da, ako bi lak čopič pregloboko v nosnico šinil, se ga leliko izvleče po nilki.