Bogumil Gorenjko
V vinogradu
Spet ozelenela Ijuba trtica, nanji je zapela drobna ptičica:
,,Oj ti vinogradek, ti si domek moj, in ti zlati solnček, ti vladar si moj."
Pa zagleda mene, pa se me zboji, ptičica vesela z veje odleti.
Kaj se me boš bala, drobna ptičica, oj, le pevaj pesmi, pevaj od srca!
Tudi jaz bi peval, ko bi bil doma; a tujina, ptička, veš, je mačehal