/pSu //Si\nD s-yuStice NO. 48 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 11, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI Moskva še računa na Kixonov obisk v ZSSR Sovjetska vlada je sporočila ZDA, da še vedno računa na obisk Nixona v junim neoziraje se na njegove težave doma. MOSKVA, ZSSR. — V tukajšnjem poslaništvu ZDA pravijo, da vlada Sovjetske zveze še vedno računa na obisk predsednika ZDA v juniju, kot je bilo določeno. Nixon bo vrnil tedaj lanski obisk Brežnjeva v ZDA. Tekom tega obiska naj. bi sklenili in podpisali nove dogovore o izboljšanju odnosov med obema vodilnima silama sveta. Za pripravo tega obiska je napovedan prihodnji mesec obisk državnega tajnika dr. H. Kis-singerja. Delno pa bo to nalogo vršilo tokrat poslaništvo ZDA, ki ima v novem poslaniku Walter ju J. Stoesselu sposobnega di- N 0 V I GROBOVI ( Felix Danton V 65. letu starosti je v petek umrl v St.'John’s bolnici Felix Danton, 6422 St. Clair Avenue. Bil je samski. Vse svoje življenje je posvetil deškim skavtom. -Nad 50 let je požrtvovalno deloval kot vodniK skavtov v sveto-vidski okolici in bil gonilna moč skavtske čete št. 250. Bil je sin poljskih staršev. Veliko let je stanoval v poljski naselbini, okoli cerkve sv. Kazimirja, zadnje čase pa v slovenski naselbini. Pogreb bo v torek ob 9. iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 62 cesti s pogrebno mašo v cerkvi sv. Kazimirja ob 9.30, nato na pokopališče Kalvarija. Mary Ducic V 56. letu starosti je v petek umrla v Womans bolnici Mary Ducic, rojena Vidmar, 1407 E. 41 St., vdova po pred nekaj leti unlrlemu možu Walterju. Bila je mati pokojnega Walter]a L. in Kathleen Ducic, sestra Jamesa, Josepha, Franka Widmar, Ann Dyson iz Sanford, Florida plcmata in tudi osebnega prija-,---- - „--- — ----- telja in zaupnika Kissingerja. in pokojnega Johna. Ppgreb bo Novi poslanik je imel pretek-jv torek ob 9.15 iz Grdinovega li teden razgovor s predsedni-jP°Srednega zavoda na Lake kom ZSSR N. Podgornym in z'Shore Blvd. v cerkev Brezma-glavnim partijskim vodnikom L.! Spočetja s pogrebno I- Brežnjevim. Oba razgovora sta bila v prijateljskem razpoloženju. Pri teh razgovorih je sovjetska stran povedala, da računa na obisk Nixona v juniju neoziraje se na njegove težave v zadevi Watergate. V Moskvi smatrajo to za “notranjo zade- mašo ob 10. uri, nato na pokopališče Kalvarija. Antonija Koprivec V 73. letu starosti je po daljši bolezni umrla v petek popoldne v Huron Road bolnici Antonija Koprivec, rojena Pogačnik, 6621 Bonna Avenue, zadnje tri me- ,7r.» v-riA • . isece bivajoča v Stow, Ohio. Bila vo ZDA, privatno pa sodno, da . J . ^ .. .he vdova po pokojnemu Jakobu je to nepotrebno pretiravanje,;'1 . , . . i . v, , . 1 , , Koprivec, ki je umrl leta i94b ki škoduje ZDA v mednarodnih . ° v Borovljah na Koroškem, Iju- odnosih. Obe strani, Moskva in Washington, sta v skrbeh zaradi zastoja pri razgovorih o omejitvi strateškega orožja v Ženevi med ZDA in ZSSR ter pri razgovorih na Dunaju o vzajemni, u-ravnovešeni omejitvi oboroženih sil NATO in Varšavske zveze, dudi konferenca o varnosti in sodelovanju Evrope v Ženevi je v zastoju. Vse tri naj bi se zga-nile z mrtve točke, če naj ima na~£)ravi Nixonova pot v Moskvo v juniju kak smisel. V Moskvi bi posebno radi u-redili vprašanje povečanja in razširitve trgovine med ZDA in ZSSR. Dogovor o tem je bil dosežen v Moskvi ob Nixonovem obisku tam leta 1972, jba je naletel na ovire v Kongresu. Zad-nji teden je Kissinger pred senatnim odborom odločno nasto-Pd v podporo novega trgovinskega zakona, ki naj bi dovolil Sovjetski zvezi vse ugodnosti pri trgovanju z ZDA, kot jih imajo Prijateljske” države. V Kongresu se temu upirajo in vežejo 1° na sovjetsko sprostitev potovanja in selitve na tuje — predvsem Judov. bljena teta sledečih: Branka Pogačnik, Williama Pogačnik, Minke Benke, Johna Pogačnik, 12-krat stara teta, sestra Frančiške Grad, Denver, Colorado, Franca Pogačnik in Johance Čermelj, oba v Sloveniji ter pokojnega Feliksa Pogačnik. Rojena je bila v Zalogu, občina Devica Marija v Polju, Slovenija. V Ameriko je prišla leta 1951 iz begunskega taborišča Spittal Pogreb je danes ob 10. iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 10.30, nato na pokopališče Vernih duš. Jane H. Stark V Hillcrest bolnišnici je po kratki bolezni umrla 72 lat stara Jane H. Stark, rojena Zelle v ndiira! Načelnik Domovega odbora za peta in sredstva kong. Wilbur Mills, ki je govoril o umiku iz politike, je objavil svojo ponovno kandidaturo z napadom na predsednika Nixona. WASHINGTON, D.C. — Kong. Wilbur D. Mills, demokrat iz Arkansasa, je bil kot načelnik Domovega odbora za pota in sredstva, eden najmogočnejših vodnikov Kongresa. Posebno na področju davčne zakonodaje je v zadnjih letih vedno njegova obveljala. Lani je imel težave s križem in je dejal, da se bo u-maknil iz Kongresa in politike, če se mu stanje ne bo izboljšalo. Zadnji teden se je počutil toliko trdnega, da je objavil, da bo kandidiral za 19. kongresno dobo v letošnji jeseni. Ob tej priložnosti je ponovno izjavil, da bo predsednik Nixon odstopil. To se bo- po njegovem zgodilo bolj zaradi davčnih težav kot zaradi Watergate zadeve. Posebni kongresni odbor preiskuje vprašanje Nixonovih zveznih davkov in njegovega odpisa od njih v zadnjih letih v obsegu $576,000 na račun njegovih dokumentov. ki jih je izročil zveznemu arhivu. Kong. W. D. Mills je dejal, da bo kongresni odbor vprašanje proučil in objavil svoje izsledke v 30 do 40 dneh. Ti naj bi bili za Nixona uničujoči. V Beli hiši so označili tb Millsovo izjavo za “grd, cenen napad” na predsed-! nika. | Clevelandu, kjer je tudi do pred jdvemi leti in pol živela. Tedaj se je preselila v Lake Worth v Floridi. Pokojna je udova po pok- Johnu J., umrlem v lanskem septembru, mati pok. Johna F., Richarda C. (Painesviile, O.), Donalda L. (Deerfield Beach, Fla.) in Ralpha A. Stark-a, 18-krat stara mati, sestra Franka in Charlesa Zelle ter Marie MacMachan. Bila je hčerka pokojnih Franka in Mary, roj. Kristan, enih izmed zgodnjih slovenskih naseljencev I v Clevelandu. Pogreb pokojrie | bo v sredo ob 9.15 iz Želetovega 1 pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev St. Louisa na Taylor Rd. ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Kardinali pred senatnim odborom branili življenja nerojenih otrok WASHINGTON D.C. — Zadnji četrtek so bili pred senatnim odborom štirje katoliški kardinali, Medeiros iz Bostona, Cody , iz Chicaga, Manning iz Los: Angelesa in Kroll iz Philadel- j phie. Pričali so pred njim v podporo ustavnega določila zal varovanje življenja. Napor Egipta zbrati vodnika arabskih držav v Kairu včeraj na razpravo o obnovi dobav arabskega olja ZDA ni uspel in odločitev o tem so prepustili konferenci v Tripoliju, napovedani v sredo, 13. marca. KAIRO, Egipt. — Trenja v a- | rabskem svetu o času in kraju lažje uspel kot pa v Tripoliju. S Vsi so se jasno izjavili proti konference, ki_ naj razpravlja o svojim predlogom ni prodrl in prekinitvi nosečnosti, ki jo je obnovi dobav arabskega olja to bi po običajnih merilih pome- odcbrilo Vrhovno zvezno sodisče ZDA, so se včeraj končala z nilo, ca je zmaga njegovega sta- ket ustavno in proti kateri je zmag0 Alžirije, Libije in Sirije.'lisca v Tripoliju vsaj negotova, sen. James Buckley iz Nev/ Yor- ^ Poskus Egipta zbrati vodnike če ne celo kaj vec. ka predložil ustavno dopolnilo o ; arabskih držav v Kairu včeraj, j Vsekakor bo treba posakati varovanju človeškega življenja.1 nj uspel, ker se vabilu niso od- rm odločitve v Tripoliju. Zastopnik škofovske konfe- ^ zvajj zastopniki Alžirije, Libije: Vprašanje znižanja cen olja, renče- ZDA je dejal, da je to jn Sirije. Tako so se predstavni- Id je za ves svet izrednega po-prvič, da so štirje kardinali pri- ki ostaiih šestih arabskih držav, j^ena, bodo obravnavali na končali pred Kongresnim odborom.; Egipta, Savdije, Kuvajta, Abu! lerenci držav izvoznic olja na ------o—----- j Dabija, Katarja in Bahreinskih j Dunaju. Vesti od tam trdijo, da ! otokov, razgovarjali privatno o 3e odpor proti vsakemu znižanju zcj mirni -svojih pogledih in stališčih 0d-|cene močan in da bo zat0 vei’3et- tirallfglic-#-®rilce? Predsednik ZDA je pozval je bilo prvotno določeno za kraj jcd izvoznic olja, ki se je izjavila za znižanje njegove cene v prepričanju, da je sedanja cena pretirano visoka in škodljiva tako prodajalcem kot kupcem olja. Računajo, da bo minilo neka- Kongres, naj obnovi smrt- konference, no kazen za ugrabitelje-, pred.Sednik Egipta Sadat se morilce. ! ge dojg0 zavzema za ukinitev WASHINGTON, D.C. Na- prepovedi izvažanja arabskega ša dežela je zadnji čas doživela clja v ZDA_ Slično stališče je , , - ■ . vrsto ugrabitev, ki so povzročile nedavno zavzela Savdska Ara- iio ,e:1 mesec od ukinitve PreP°-splc-šno zaskrbljenost, pa tudi bij a. Njen oljni minister Ya- veai P0MlJanIa arabskega olja jezo in z njo združeno zahtevo mani je pred tednom izjavil, da v pa ao prvm pošiljk tega po odločnem nastopu zoper te je arabska oljna politika dose- 01ja.V Le bo SKieP v rri- vrste nasilja. Ogle sil se je zad- gia svoj cilj in je zato njeno p0iljU to:rej za fLA ^°den’ D° nji teden sam predsednik ZDA nadaljevanje v sedanji obliki PiVo ara“-’^ 0 ie v -Ie' rM~r HO fv F ____ m—murnSSim .JKSa-« * 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation •Published daily except Wed., Sat., Sun., and Holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 48 Monday, March 11, 1974 Jugoslavija po Titu II. neodvisno [politiko. Tudi podpora načelnika glavnega stana ! kamorkoli bo želel, je preneum-Jugoslovanske ljudske armade gen. Staneta Potočarja, o ,na, da bi jo mogli verjeti. Kri-kateri nekateri govorijo, mu ne more pri tem dosti pomagati. Odločitev o bodočnosti Jugoslavije po Titu bo po vsem sodeč padla v Beogradu, kot je vedno v preteklosti in tam imajo prvo in edino besedo r— Srbi! Za vse tiste doma, ki se boje povratka Sovjetske zveze in njene oblasti v Jugoslavijo, je edino upanje nadaljnje pomirjevanje ZDA in ZSSR, ki Moskvi ne bo dopuščalo “posega” v Jugoslavijo, ne očitnega s silo in ne podtalnega preko njenih pristašev v Komunistični partiji. K pomiritvi in ustalitvi položaja v Evropi in seveda tudi na Balkanu bo pripomogla sklenitev evropske varnostne pogodbe, o kateri se razgovarjajo sedaj v švicarski Ženevi in ki naj bi bila uspešno in svečano zaključena s sestankom na vrhu v Helsinkih v drugi polovici letošnjega leta. Tam naj bi bil sedanji položaj, sedanje ravnovesje sil, uradno potrjen. Vse evropske države, Sovjetska zveza, Združene države in Kanada pa naj bi se zavezale, da ga ne bodo spreminjale. j BESEDA IZ NARODA I I . _______ i Nekaj pripomb k sodobnim dogodkom CLEVELAND, O. — Februar vse premalo. Torej, ljubitelji pa je vendar pri- svobodne nošnje orožja, nada-nesel več zanimivih dogodkov | ljujte! kot drugi meseci, ki so dva ali Prejšnji teden se je zgodilo v našem mestu nekaj, kar bi se V mednarodni javnosti in v jugoslovanski politični e-migraciji ob razpravljanju o bodočnosti Jugoslavije po Ti- ^ kratek tu predvidevajo možnost razpada Jugoslavije zaradi notranjih narodnostnih sporov, predvsem spora med Hrvati in , Srbi, ki je Jugoslavijo v preteklosti znova potisnil na rob tri ^ dak)ši. prepada, možnost vojaškega prevzema vlade, ki bi s trdo v zvezi z ugrabitvijo hčerke ( roko ohranila jugoslovansko skupnost, kot je skušal to Sto- I Časopisnega milijonarja Hearsta nikdar ne smelo. Več sto polici-riti kralj Aleksander leta 1929 z znanim 6-januarskim reži-1se na žalost omenia tudi ime na_ |st(>v in gasilcev, ki so prisegli, mom, pa pri tem hudo pogorel, ali pa možnost sovjetskega šega mesta, ker je bil ugrabitelj | da bodo vzdrževali mir in red, poskusa preko svojih zvestih v Zvezi komunistov Jugosla-i baJe naš meščan. On se izdaja je demonstriralo pred mestno ' ' ” ’ ’ ‘ hišo in blokiralo njene vhode v kradel in ropal bogatim in delil podporo svoji zahtevi, naj me-revnim. Kot odkupnino je zah-: sto plača njihovo bolniško zava-teval hrano za vse revne v Ka- rovanje. Začetna plača policista ne en policist ali gasilec 16,000 dolarjev na leto. Prispevek mesta v pokojninski sklad je za 3% vije obnoviti v njej svojo oblast, kot je to upal Stalin po iz-1 za nekakega Robin Hooda, ki je ključitvi Tita iz Kominforma vse do svojega konca. Obstoji še tudi možnost ameriško-sovjetskega dogovora, ki naj bi ohranil v Jugoslaviji sedanje stanje in v Evro- h.f ... . + , ,. , v .. v . . innnn , pi sedanje ravnovesje sil! Na taki rešitvi ni zainteresirarLllform]1 za eno leto’kar lbl znes'iah gasilca a cez 10,000 d samo Washington, so tudi Rim, Bonn Pariz in London na lo 200 do 400 milijonov dolarjev. | larjev, po dveh letih službe pa Zahodu, na vzhodu pa poleg Moskve brez dvoma Bukare-1 Takih ZIieskov tudi milijonarji j čez 13,000; razen tega plača mesta, ki hoče ohraniti čim bolj proste roke ko že mora biti'ne strese-i0 iz rokava- oče ie bil, sto za te uslužbence 12 do 13% članica Varšavske zveze in sovjetsko-satelitskega p0spo- pripravl;ien plačati dva milijo-'plače v njih pokojninski sklad, darskega bloka, pa tudi Budimpešta in Praga, ki obe upata !na> a P°zneie Pristal na 6 mi' uniforme in drugo, tako da stana boljše čase, ko bi naj moskovska roka postala nekaj , liionov- lažja. ' Kdor je na TV opazoval prvo V Sloveniji so v skrbeh, da bi Sovjetska zveza poma- delitev hrane> se ie mo'ral zg™-, ............... gala svojim pristašem v Jugoslaviji do oblasti, če bi prišlo 'ziti: do'bro oblečena m dobro višji kakor za druge uslužbence, do le kakršnihkoli zmed in notranjih težav ob’Titovem od- hraniena množica je navalila na volivci so pa odobrili se za tri hodu. Strah jih je pred obnovo Stalinizma, ko so se nava- (tovornjak, da ga niso mogli niti odstotke višja plače, kot jih ima-dili v zadnjih 10 letih nekaj lažje dihati in prostejše obra- izprazniti. Ljudje so se pretepa- jo policisti m gasilci kjerkoli čati. Slovenski del partije je notranje razdeljen slično, kot 11 med seboi in razmetavali hra- drugje v Ohm. je celotna partija, v liberalnejše in konservativno krilo. no-Isti obrazi, ki so pri vseh de-1 Razumemo, da so vse plače Prvo hoče več svobode, zadnje povrnitev k disciplini in monstracijah tako zaposleni, da'prenizke (kdaj je že kdo zaslu-partijski pravovernosti. nimajo časa poiskati si primer- žil preveč?), ne moremo pa odo- Za enkrat je na vrhu pravoverna skupina ki hoče ob- ne službe (ne primerne njihovi bravati sredstev, ki so se jih u-noviti edinost in udarnost partijcev Slovenski komunisti izobrazbi. Pab pa številu njihove, službenci javne varnosti poslu-so za ohranitev Jugoslavije za vsako ceno zavedajo se da rase)-Ker 30 to isti ki jih! žili za dosego svojih zahtev, še je to edina pot, ki jim jamči obstanek na oblasti Razpad vidimo v samoPostr6Žnih trgovi-| težje je razumeti, zakaj je mest-sedanje Jugoslavije in ustanovitev neodvisne slovenske dr- nah’ ko Plačuiei0 s kuponi; ni svet soglasno podpiral zahte-žave bi brez dvoma pomenil konec komunističnega režima zvrhano nal°žene vozičke hrane, j vo policistov in gasilcev, ne da v Sloveniji in tega komunisti v Sloveniji ne marajo ker se ki si jo navaden delavec ne mo-j bi istočasno poskrbel tudi za do-zavedajo, da bi to bilo lahko za nje usodno četudi je doma re ali ne upa Privoščiti za trdo hodke. Za to naj poskrbi sam in med politično slovensko emigracijo veliko govorjenja o zasluženi denar> se mora človek J župan, ker je obljubil, da ne bo nujnosti “narodne Sprave”. ; vprašati: Ali so ti ljudje lačni I povišal davkov. V čem se razli- Slično razpoloženje kot v Sloveniji je na Hrvaškem. kruha ali žejni krvi ‘b°gatlnov’?(kujejo naši mestni očetje od u- življenje Razlika je do neke mere v tem, da se Hrvatje'čutijo”nekai Vsa čast ki 30 adkl^ili i graditelja Patricije Hearst? Vsi trdnejše, ko upajo, da svet njihov položaj in njihove zahte- sprejem hrane kot odkuPnino zai bi radi deliii ve pozna ter jim bi zato mogel pomagati. Po pisanju avstrijskega lista “Kleine Zeitung” v Gra-zu sodijo v Zagrebu, da obstoji resna verjetnot za povečanje sovjetskega vpliva v Jugoslaviji no Titovem ndhnrln Ne vidijo nobene potrebe po prihodu sovjetskih tankov’ k V mestni poboliševalnici na kot pridelal, p0 kuratel°- Isto bi ; svobodo ali celo dolžne žrtve! Krajevno zanimiv je bil dogo- premoženje dru-ne-jgih? Župan ima prav, ko se je zahtevi mestnih uslužbencev in svetovalcev uprl- Včasih so dali gospodarja, ki je več zapravil vičen je tudi predlog, naj bi se zguba CTS krila z dodatkom k davku na nepremičnine. Hišni posestniki so veseli, če dobe za stanovanj e 50 % več, kot so dobili pod stanovanjsko zaščito, davki so pa od takrat narasli za 200 od 300 odstotkov, nekatere mestne pristojbine pa celo za 1000 odstotkov. Vožnja z avtobusi je še vedno cenejša, kakor z lastnim avtom. Kdor se hoče voziti, naj plača! Velikopotezen je načrt za poživitev. Nekaj velikih trgovin v mestu hoče kar eno milijardo in dvesto milijonov zvleči iz žepov delavnega ljudstva za razširitev “posluge” v razna predmestja, predvsem pa za podvoze in nadvoze, tekoče trakove za pešce in drug luksuz sredi mesta. Ali ne bi bilo bolje, da se gospoda, ki se še komaj vali po raznih javnih uradih, malo sprehodi? Seveda, potem pa ‘business’ ne bo prodajal shujševalnih tablet in strojev za telovadbo. Najboljša rešitev bi bila, če bi gospodje prepustili (prodali) CTS zasebnim podjetnikom, pa bi bil kmalu red in nižje cene. Zaskrbljen meščan Warrensville Center Rd. Trije bilo treba storiti tudi z mestni-podtaknjeni požari v enem ted-1 mi svetovalci, preden nam za-. . nu, obdolžitve, da so stražniki fučkajo grunt. Sedaj razumemo, stare partizane, stare komuniste, pa tudi del oficirskega preskinbovali “gojence” z mami- kako je mogel župan Stokes na-zbora v oboroženih silah. V to skupino prištevajo nekateri kot seje to zgodilo leta 1956 na Madžarskem in leta 1968 na Češkem. V Zagrebu mislijo, da je v Zvezi komunistov še vedno veliko pristašev Sovjetske zveze. Med te li, preselitev 18 “coeds” v drugo hišo itd. In spet sami isti znani obrazi. Ce svet ni videl po slikah iz Kalifornije, kdo je v A-meriki lačen, je moral videti iz prenosa v Warrensvillu, komu rediti 27 milijonov dolarjev dolga, toda tistih razmer ne želimo nazaj. Kako so končno rešili to vprašanje, je poglavje zase. Ker župan ni hotel snesti besede, da tudi Rankoviča in njegove pristaše. V političnih krogih Zagreba, trdi “Kleine Zeitung”, se boje, da bi Sovjetska zveza po Titovem odhodu izrabila priložnost, ko bi bil Zahod v mednarodnih težavah, in pomagala na oblast svoji skupini v Jugoslaviji. Vse bi potekalo na zunaj mirno in v redu, le Jugoslavija bi prešla pod po- se godi krivica- Zakaj ameriške ne bo poviševal davkov ali vpe-polni sovjetski vpliv, ko bi Zahod moral zaradi svojih težav oblasti zaPiraj° samo pripadnike Ijal novih, so mestni očetje skle-drugod tak razvoj mirno gledati. Jugoslavija bi bila nato ene rase? Za dlC"3eg(> popolne in- nili, naj se letos vzame 1,700,000 izenačena z drugimi sovjetskimi sateliti. . . jtegracije bi morale poloviti pri- dolarjev iz sklada za kanalizaci- V Srbiji predvidevajo v glavnem dve možnosti; nastoo merno števil° PriPadmkov dru- jo, čeprav ni med policijskim vojske, ki bi po Titovem odhodu prevzela oblast in Jugo- gih ras in ^ih Pomešati P° vseh zavarovanjem in kanalizacijo slavijo ohranila kot celoto, ali pa nastop sovjetskega krila kazenskih zavodih. In če so že druge zveze, kakor da smrdi o- v Zvezi komunistov, ki bi z moralno in_______če bi bilo treba — lodili dekleta od fantov, naj se- ' boje po kloaki in bo smrdelo do tudi Z dejansko podporo Sovjetske zveze prevzelo VSO C- dai Poskrbe za reden prevoz na! volitev. Hišni posestniki, ki že blast in Jugoslavijo vključilo v sovjetski blok. Večjo ver- “Party” ab Pa naJ dajo vsakemu | sedaj plačujejo k računu za vo-jefnost dajejo zadnji možnosti. Tako vsaj trdi znani srbski , sv°i Cadillac. Letoviščarjem se do še skoro 100-odstotni dodatek politik Stevan Trivunac v čikaškem srbskem listu “Slobo- rnora P°streči z vsem luksuzom! i za kanalizacijo, bodo pa veseli, da”. j V februarju je bilo v Cleve-lče jim bodo mestni očetje nabili Nekateri zahodnoevropski listi poročajo o reorganizaci-ilandu več P°žarov kot kdajkoli še drugih 100 odstotkov za poli-ji jugoslovanskih oboroženih sil in njihovem opremljanju z Prei ln baie vsl podtaknjeni. Go- cijsko zavarovanje, novim sovjetskim orožjem, ki bi ga naj Tito dobil v zahva- rele 30 predvsem večje stavbe, lo, ko je Moskvi dovolil uporabo jugoslovanskega ozemlja Adam Clyton Powell je že dol za njen nastop na Srednjem vzhodu lansko jesen. Reorga-U0 mrtev, njegov nauk nizacija jugoslovanskih oboroženih sil naj bi se vršila po sovjetskem vzoru. Zahodno časopisje poroča, da je Stane Dolanc, sedanji P0 šolah, ropi in umori po vsej. od svojega zaslužka, dokazal, da i^čuiur uk glavni Titov pomočnik in zaupnik, tudi zaupnik Brežnjeva deželi bi morali že davno opom- spada v mestni svet, kakršen je. vežban'pevec kot in Kosveina. zadniih mesiecib nai Ki Kil r>nnr\i7nr. ir niti ,7»Iri'vnn.rIa-iEilr..o V.: iQ.ViL-r. ~ _ i - v ! m Za rešitev CTS je bilo v de-;Burn, bati več načrtov. D. Kucinich je baby, burn!” pa še živi. j s svojim predlogom, naj bi vsi Umor dveh otrok, streljanje' zaposleni plačevali po 6 tisočink 1 Kosygina. V zadnjih mesecih naj bi bil ponovno v Mo- niti zakonodajalce, da bi temu: Objava, da vsak lahko poklice! Tako, dragi prifatelii lab1- SkvL L-a bi to delal na svojo roko, je komaj možno verjeti, naredili konec. Kaže, da je bil mestni avtobus, pa ga bo prišel' povem, da si je ta ’ ° njegov položaj v partijskem vodstvu je prešibek za kako napad na senatorja Stennisa še iskat pred vrata in “Zvem” s® pripravlja FAIRFIELD, Conn. — Zimski čas je čas zabav, plesov in obiskov. Tako gre sosed k sosedu, prijatelj k prijatelju, igralci kart in šaha pa po društvenih lokalih, tako je govorjenja kar na vedre. Človek vedno zve kaj novega v takšni družbi. Rad bi napisal nekaj teh novic, ampak ne praskam rad po papirju, čeravno je papir zelo potrpežljiv, da vse prenese in vzdrži. Ljudje ne vzdržijo, najbolj občutljiva v tem oziru je inteligenca, ker ve, da resnica bode v oči. Če napišeš resnico, te pokrijejo s ploho priimkov, kakor tudi s pismi in članki s podpisom “Nisem član vaše narodnostne skupine” ter resnico ali celo laž pripišejo do-tičinemu, ki jim nasprotuje v njihovem delovanju. Tako sem se odzval zadnjo nedeljo v februarju povabilu na šahovsko partijo, ki so jo imeli v Slovaškem klubu. Nisem Bog ve kako dober šahist, ampak rad igram, ker pravijo: Vaja napravi mojstra. Po težkih šahovskih operacijah smo si privoščili malo kritike, katera poteza je bila najboljša itd. Kar naenkrat me g. Nace vpraša: Povejte mi, zakaj se Slovenci dele v razne skupine ter se vlečejo proč od svoje narodnosti? Ali bi ne bilo boljše, da bi se združili ter delovali skupno? Ja, veste, dragi gospod, tega pri nas v tujini ni mogoče, ker nimamo zadosti narodnih vodteljev. Tisti, ki bi bili sposobni, so nam hrbet obrnili, se pridružili angleško govorečim ter potegnili svoje s seboj, rekoč: Slovenian language is old fashion. Mogoče zato, ker ga govorijo že od mladosti in se jim ne zdi več moderno. Druga skupina je ostala old fashion ter se posvetila slovenski kulturi, ki jo širi s slovensko pesmijo v tujini. Ta ima zelo dobre organizatorje in voditelje ter nastopa pod imenom “Slovenska glasbena skupina Zvon”. Tretja skupina so “Štajerci”, ki so se posvetili godbi. Ti so imeli predzadnjo nedeljo plesni večer pri “Coffee Branko” v Bridgeportu. Bilo je zelo dobro obiskano, ljudje so bili razne narodnosti, mize dobro zasedene, saj so pa Fairfieldski Zvonarji zasedli polovico miz tako, da niti za ples ni bilo prostora. Res je, pravi g. Bogdanovič; kdaj bodo pa ti vaši Zvonarji začeli zvoniti? Saj veste, katere mislim! Niste vi tudi eden izmed njih? Seveda sem, ampak čisto navaden član, noben odbornik, kakor tudi nobeden iz-so drugi. Tako, je ta skupina v ga odpeljal kratkem času pridobila velik u- gled in dosti prijateljev. V kratkem bo s svojimi ploščami pokazala svoj dragocen uspeh. Nadalje bo naš “Zvon” pel v New Yorku na Osmi cesti v cerkveni dvorani Sv. Cirila 17. marca 1.1. ob 10. uri dopoldne pri prosvetni uri, ki jo vodi g. dr. Kalan. V to svrho bo pripravljen avtobus, ki bo že ob 8. uri zjutraj odpeljal proti New Yorku. , Drugi nastop, oziroma koncert, ki ga bodo naši Zvonarji imeli, bo 23. marca, v soboto, zvečer ob osmih v cerkvi sv. Barnabe v Johnstownu, Pa. Tudi za tja bo avtobus pripravljen; odpeljal bo v soboto zjutraj in se vrnili v nedeljo popoldne. Prav dobro se spominjam na leti 1956 in 1957, ko je pokojni g. dr. Andrej Farkaš, župnik nekdanje slovenske fare v Bridgeportu, organiziral kakšen nastop z dramatskim odsekom v Brooklynu, New York, in Forest City-ju, Pa. Gostovali smo z našo veseloigro s petjem “Pri belem konjičku”. Vodja je bil g. dr. Andrej Farkaš, sceno je o-skrbel g. J. Zadnik in režijo moja malenkost. Preč. g. dr. Andrej Farkaš je bil ugleden ame-rikanski državljan, velik Jugoslovan, z dušo in telesom zaveden Slovenec. Na žalost nam v tujini takšnih narodno zavednih voditeljev primanjkuje. Ne pozabite si v koledarju podčrtati datuma 17. in 23. marca t. L, to je dan slovenske kulture v pesmi in godbi, ki jo naši faifieldski Zvonarji poneso iz države Connecticut v državo New York in Pennsylvania med naše slovenske brate in sestre. Prepričan sem, da s tem nastopom bomo pokazali, da slovenski duh ne izumira v tujini, temveč živi v slovenski pesmi in kulturi. Na veselo svidenje! Stanislaus Mally ------o------ Jansz-gregor CLEVELAND, O. — Janez gre gor. Te besede mi bodo ostale za vedno v naj lepšem spominu. Z našim pok. škofom dr. Gregorijem Rožmanom sva si bila dobra prijatelja, zato je tudi večkrat prilika nanesla, da nas je obiskal na našem domu. Ko nas je ta čast doletela zadnjikrat, so naši otroci že toliko dorastli, da so za silo sami govorili z našim pok. škofom, kar je bilo njemu v veliko veselje. V tem slučaju je naš Janez svojo družbo nenadoma zapustil in odšel po stopnicah v naše zgornje stanovanje. Tedaj se je škof dr. Gregorij Rožman obrnil proti meni in rekel: Janez gre gor. Vendar je bilo pri tem mišljeno za dve stvari. Naš Janez je šel zares po stopnicah, ima pa temu primemo obe svoji imeni Janez-Gregor. Drugo ime je dobil, ker se je rodil na dan sv. Gregorija. Zato so mi naš škof nekoč sami omenili, da je to zanimivo, da ima naš Janez svoj rojstni dan, ko je njegov godovni dan. Pred krstom našega Janeza so me naš škof vprašali, katerega patrona bo naš Janez imel. Odgovoril sem mu odkrito, da se za to še nisem odločil, ker je Janezov mnogo. Nato mi škof rečejo, zakaj ne bi imel Janeza od Boga. Na vse to sem pristal, ker je Janeza krstil sam škof dr. Gregorij Rožman. Zato ni bilo čudno, če se je naš škof dr. Gregorij Rožman tako lepo pošalil z imenom našega Janeza Gregorja (Janez gre gor). Pok. Jože Grdina je celo nekoliko napisal o krstu našega Janeza v “Ameriškem Slovencu” in je tudi dodal gotove pripombe o njegovem drugem imenu Gregorij. Zelo je zanimivo, da se je mladina, ki je prišla iz Jugoslavije, že začela prebujati k pravi podobi našega pok. škofa dr. Gregorija Rožmana. Jože Vrtačnik Tiskovni sklad A.D. Rudolf Kolarič, Wickliffe, O., je dodal $2, ko je obnovil naročnino. Hvala! * Mrs. Angela Janesch, Cleveland, O., je dodala $1, ko je ob-vila naročnino. Hvala! * Paul Košir, Richmond Hts., O., je dodal $2, ko je obnovil naročnino. Hvala! w Louis Mohar, Cleveland, O., je dodal $2, ko je obnovil naročnino. Hvala! m Stanley Trauner, Milwaukee, Wis., je dodal $2, ko je obnovil naročnino. Hvala! * Franc Rihtar st., Cleveland, O., je dodal $2, ko je obnovil naročnino. Hvala! * Stanley Kalan, Cleveland, O., je dodal $2, ko je obnovil naročnino.. Hvala! * Jacob Strekal, Euclid, O., je prispeval $5.75 za tiskovni sklad, ko je plačal za oglase. Hvala! * Neimenovana iz Parme, Ohio, je darovala $5 v tiskovni sklad A.D., ko je nas obiskala. Srčna hvala! * Neimenovana, Cleveland, O., je dala $2 za tiskovni sklad. Hvala! Stefan Novak, Scarboro, Kanada, je dodal $5, ko je obnovil naročnino. Hvala! * Miss Mary C. Hribar, Redondo Beach, Calif., je dodala $2, ko je obnovila naročnino. Hvala! * Tony Gregorc, Youngstown, O., je dodal $2, ko je obnovil naročnino. Hvala! * Mrs. Mary Janchar, Gilbert, Minn., je dodala $2, ko je obnovila naročnino. Hvala! Mrs. Mary Romich, Cleveland, O., je dodala $2, ko je obnovila naročnino. Hvala! * Mrs. Katherine Pugel, Cleveland, O., je dodala $2, ko je obnovila naročnino. Hvala! * Ivan Jakomin, Cleveland, O., je dodal $2, ko je obnovil naročnino. Hvala! * Neimenovana, Euclid, O., je dodala $2, ko je obnovila naročnino. Hvala! * Peter Zupan, Canon City, Colorado, je dodal $2, ko je obnovil naročnino. Hvala! * Mary Kolegar, Cleveland, O., je darovala $2 v tiskovni sklad A.D., ko je obnovila naročnino. Iskrena hvala! * Mrs. Antonia Stokar, Independence, O., je dodala $2, ko je obnovila naročnino. Lepa hvala! * Mr. in Mrs. Matthew Grdadolnik, Euclid, O., sta dodala $5, ko sta obnovila naročnino. Lepa hvala! o Mrs. Mary Omejc, Valley, Wash., je dodala $1, ko je obnovila naročnino. Hvala! * Koloman Grabar, Rochester, N. Y., je dodal $2, ko je obnovil naročnino. Hvala! * Frances Ošaben, Barberton, O. , je darovala $2 v tiskovni sklad. Hvala! * Dominik Janež, Cleveland, O., je dodal $2, ko je obnovil naročnino. Hvala! * Mrs. Ana Lim, Pacific Grove, Calif., je dodala $2, ko je obnovila naročnino. Hvala! ■r- Jaklič: ZA MOŽEM S tem strašnim naklepom v ^rcu je Jerica odslej ostrezala ^kendrovo Lenčiko. Pa ji kar ni ^ogla blizu. Ob delavnikih sta še kje srečali, pa takrat Lenčka ni imela prstana, pa ni mo-Sa Jerica začeti, dasi je vse pokalo v njej. Zakaj potlej je bila ^edela tudi od drugih, da nosi Lenčika prstan. « Dobro je, da hodijo deklice Nadlegovat za moža preljubega sv- Antona. Ta je že marsikate-Na dekle uslišal, ko se mu je go-reče priporočala. Tam se dobe dostikrat tudi tekmovalke, ki ^ruga drugo izpodjedajo, pa se Nornenijo ondi z lepo ali grdo o Sv°jih vzornikih, kar včasih ko-risti... torej tam pod hribom, ki na N]em. kraljuje sv. Anton, se sni-eta neke nedelje Jerica in Len-Na; Lenčika se je vračala s to-varišicam od sv. Antona. Jerica je spela s tovarišicami k nje-^ na hrib ... Vendar enkrat!” vzdihne Je-tica hvaležno, ko vidi prihajati lenčiko. Strese se, ko se nekaj zabliska Na Lenčikini roki. Dj!... Cak! ... Sedaj boste Nekaj videle!” reče tovarišicam. Kje ste bile?” se zažene o- ?0rno Jerica in stopi pred Len-eiko. ( Zgoraj! ... Kam pa ve?” ‘Ta gori!” Kaj imaš pa tukajle? ... He? Pokaži!” ^ Jerica spretno ujame Lenčiki-roko in brž pogleda prstan. 0 j° je presunilo, ko je vide-prstan! Ravno takega je nosi-ona. Kdo ti ga je dal?” zavrišči Jorica. Lenčika zardi. “Kaj te skrbi?” K j egov je! ... Precej sem ž Njim!” Lačne ji lomiti roko, da bi snela prstan. Ke vem, če blazniš kali? Pu- “D Prst, toe!” se brani Lenčika. aj sem prstan, hinavka! — (ftan je moj!...” “Ti blazniš!... Primite jo!...” Lenčika! . .. Jerica! ... O, da Vain ni sram! ...” . Sram naj jo bo, sram! — vdovca lovi!” “Lažnivka! . ” “Ta J.a prstan je moje rajne se-. e- • •. Komanov Marko ti ga o dal.... Prstan je moj!... Daj t>a sem!” p Kaj meni Marko mari! — rstan je moj!” ^ Ka! ... Tvoj! ... Ti bom že 2 a- • • • Sram te bodi, sram! . .. ^a vdovcem, za našim Markom rs aš in ga loviš! ... Daj sem Prstan!” ‘Ali mi ga je on dal?” Kaj misliš, da ga ne po-ti ga je dal!... Hi- havka!” dr^eae^a se za roke in sikata uga v drugo. Lenčika stiska te •’ . a L ne more Jerica iz-rdeč^^ Prstov, v obraz je bila Sečea 0!J jeze in sramote. Pro-],■ se je ozirala v tovarišice, le 1° se Pa vse poredno smeja-J, kaj takega se rado vidi. bi er.^Ca -j0 napenjala moči, da Sp Prišla do prstana. Pa brez u-“Ar' ^ien^La se ji je upirala. ^erica 116 z^ePaJ”' stkne “Kak!” Z ^a’ La to!” vikne Jerica, glavVlCo Potegne Lenčiki ruto z zu 2 drugo pa ošine po obra-no’Su a Se L kar kri pokaže na Pa 5 ' ^a' 1 • • Lu imaš! ... To! %Cot0n-:-Pa še eno!” jo oivi Je zagnala po tleh in da So 6 °^a^a z rokami po glavi, se j; Sp P Lar lasje razsipali in prQsk cedila iz nosa in iz Lenčika se spusti v glasan jok. Tovarišice so komaj ukrotile besnečo Jerico. “Beži, Lenčika! Beži!” “Jaz ti pokažem! ... Jaz!... O, bo že videla! ... Moj prstan!” je sikala Jerica... Lenčika pobere ruto in jo u-bere domov glasno se ihteča. “Jej!... Jej! ... Jej! ...” “Ha! ... Jaz ti pokažem!... Jaz!... Boš ti prestrezala moške? ... Ha! ... Meniš, ako imaš prstan, da imaš tudi že njega? Ha!... Maiika še nimaš, pa ga tudi ne dobiš!” Tako je kričala Jerica in zrla kakor zmagujoč petelin za Lenčika ter jo pobrala potem po drugi poti domov. Jezila se je še, postajala in pretila za Lenčiko: “Čak! ... Čak! ...” \ Tovarišice so se umaknile po ovinkih v vas, potem, ko so jih ločile. Hehetale so se v pest in na glas, vzklikale hudomušno: “Ali ste videle? ... Te!... Te! ... O, ljubi p r st a n č e k ! ... O ljubi vdovček! ...” Tisti dan je imel potem mir sv. Anton. VIII. Vsa razmršena, okrvavljena in objokana prisopiha Škendro-va Lenčika po vasi. Z eno roko je skrivala oči, z drugo pa vlekla ruto za seboj. “Glejte! Glejte! ... Kaj pa to?” so se spraševali možje, ki ( so vasovali na klopeh ob hišah. | “I, kaj pa je? ... O, za pet ran!” so vriščale sosede in se radovedno zgrinjale pri Škendro-vih. Vsaka bi rada pomagala, pa Lenčika je odklanjala sleherno podporo. “Zaprite vrata!” veli prestrašeni materi. Mati zaloputne ženskam vrata pred nosom. “Kam rinete? ... Nič vas ne potrebuj emo! ” “Glejte! .... Glejte! ... Ha! . .. To pa vendar nekaj pomeni!” so se zgledovale ženske in se umikale z dolgimi nosovi. “Skriti hočejo... Pa se pokaže!... O, gotovo se pokaže, kaj je bilo.” Postajale so v gručah, pozve-dovale in ugibale, kaj je. In možje istotako. Niso radovedni tako, kakor so ženske, vendar morajo vse vedeti. “Otrok moj! ... Kaj ti je?” vpraša Škendrovka vsa prestrašena. “O, mati! .. . mati! ...” dahne j Lenčika in potok solz ji lije po J licih... j “Otrok! ... GoVori! ... Kaj ti ! je Lenčika?” “O, nič, nič!” “Pa vsa krvava!.. Vsa zmrše-j na! ... Vsa opraskana! ... Jej! j In vsa objokana! ... Povej, kdo I te je? ... Povej, da mu izpraskam oči!” vika mati. “Jerica me je! ... Jerica!... Ta, ki bi rada Komanovega Marka.” “Ta?... Tebe?... Pa zakaj?” “Zaradi Marka! ...” šepetne Lenčika in zakrije oči. Škendrovki se je nekaj posvetilo, pa vpraša hčerko: “Ali bi ga tudi ti rada?” “O, rada ... rada!” Mati se nasmehne. “Pa sta se!... Pa tako grdo!” “Ona me je!” “Ti pa nje nič?” “Nič!” “O, jo bom pa jaz!... O prvi priliki, ko jo dobim!... O, jaz ji razbrazdim obraz, da bo vedela, kdaj se je mojega otroka dotaknila!” se je hudovala škendrovka. “O, mati nikar! ... Kaj si bo mislil Marko!... Kaj bi dejal!” “Kaj meni mar!”. “Pa je meni! ... Jaz ga imam rada ...” «rpi KOLEDAR društvenih prireditev MAREC 17. — Kosilo Misijonske znam- karske akcije v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Kosilo se bo serviralo od 11:30 - 1:30. 24. — Društvo Najsv. Imena pri fari sv. Vida priredi svoj vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami v farni dvorani pri Sv. Vidu od 8. zjutraj do 1. popoldne. APRIL 20. —D8PB TABOR priredi svoj spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7-30 zvečer. 21 — Pevski zbor Slovan priredi svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. 21. — Koncert Mladih harmonikarjev v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 3:30. 27. — KONCERT PEVSKEGA ZBORA KOROTAN ob 7.30 zvečer v SND na St. Clair ju; po koncertu zabava s plesom. MAJ 5. — Koncert “Slovenskih fantov” v Slovenskem narodnem domu v West Parku, 4583 West 130 St. Začetek ob 4. popoldne. 12. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo. 17.-19. — Praznovanje 50-letnice obstoja Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 19. — SKD Triglav v Milwaukee ju, Wis., praznuje MATERINSKI DAN ob dveh popoldne s kratkim sporedom pred kapelo v Triglavskem parku. 26. — Društvo SPB Cleveland— SLOVENSKI SPOMINSKI DAN: sv. maša ob 10.45 pri Lurški kapeli na Providence Heights, Chardon Road, za žrtve vojske in komunistične revolucije. 26. — Otvoritev Slovenske pristave. Igra orkester Sonet. 27. — SKD Triglav v Milwau-keeju, Wis., priredi SPOMINSKA SVEČANOST. Ob 11. dopoldne sv. maša v kapeli Triglavskega parka, nato spored in kosilo. 29. — Zbor SŽZ “Dawn Choral” priredi Kartno zabavo v Euclid Park Clubhouse. Začetek ob 7. zvečer. JUNIJ ■ 2. — Piknik Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ na društvenih prostorih na White Rd. 9. — Spominska proslava društva Tabor na Slovenski pristavi. 13., 14., 15. in 16. — Farni karneval pri Sv. Vidu. 16. — SKD Triglav priredi piknik v Triglavskem parku pri Milwaukee ju. 23. — Slovenski dan na Slovenski pristavi. ŠE ČILA IN BISTRA — Alice Roosevelt Longworth, hčerka predse dnika ZDA Theodor ja Roosevelta, je zadnjič v Wa-shingtonu, D.C., kjer uživa še vedno ugled velike dame, obhajala 90. rojstni dan čila in bistra. 26. —Klub slovenskih upokojencev Waterloo okrožje priredi “Golaževo kosilo ob 12. uri in piknik na SNPJ farmi. Igral bo Strumbly orkester. 30. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi. JULIJA 4. — Piknik Slovenske pristave. 4. — Mladinski dan v Triglav parku pri Milwaukeeju. 7. — Piknik društva “Tabor” na Slovenski pristavi. 14. — Piknik Misijonske znam- karske akcija (MZA) na Slovenski pristavi. 20. —Orkester “Veseli Slovenci” priredi “Domačo veselico” na Slovenski pristavi v Genevi. 21. — Misijonski piknik v Triglavskem parku pri Milwaukeeju. 28. — Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti na Slovenski pristavi. AVGUSTA 4. — Ohijska feredacija KSKJ društev priredi vsakoletni Ohio KSKJ dan v Parku sv. Jožefa na .White Road. 7. — Federacija klubov slov. upokojencev priredi piknik na farmi SNPJ na Heath Rd. 11. — Plavalne tekme na Slovenski pristavi. 18. — Fara Marije Vnebovzete priredi Žegnanjski festival v šolski dvorani. 18. — Belokrajski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 18. — Športni dan SKD Triglav v Triglavskem parku pri Milwaukeeju. Ob 11. dopoldne sv. maša pred kapelo, nato kosilo, tekme in piknik. 31. — Pevski zbor Gallus iz Celovca poda zvečer ob 7.30 koncert v SND na St. Clair Avenue. SEPTEMBER 1. — “Koroški piknik” na Slovenski pristavi. 8. — Koroški pevski zbor Gallus poda koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue ob 4. popoldne. 15. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 22. —• Oltarno društvo fare sv. Vida pripravi kosilo v šolskem avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek serviranja ob 11.30. 28. — Plesna skupina Kres priredi spored narodnih in umetnih plesov. Za zabavo igrajo Veseli Slovenci. OKTOBER 6. — SKD Triglav priredi VINSKO TRGATEV v Triglavskem parku pri Milwaukeeju. 19. — DSPB TABOR priredi jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Večerja in ples. Igrajo Veseli Slovenci. Začetek ob 7.30. 19. — Klub nevburških slovenskih upokojencev priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. 20. — Občni zbor Slovenske pristave. 20. — Jesenski koncert Glasbene Matice v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju. 27. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete pripravi kosilo. NOVEMBER 9. — Belokranjski klub priredi MARTINOVANJE v SND na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 17.—Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Igral bo Ed Rodnick orkester. 24. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. 24. — Dawn Choral Group poda svoj letni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue v Euclidu. Slovenski narodni dom na St. ClaSr Avenue v Olevelandu obhaja §Q-letn!co CLEVELAND, O. — Po zad- hrvaških in srbskih društev, njem poročilu o 50-letnici Slo-1 končno zastopniki društev in venskega narodnega doma na | delničarjev Slovenskega narod-St. Clairju sem prejel več oseb-! nega doma na St. Clair-ju. nih in telefonskih vprašanj, če j Zvečer je bil slavnostni ban-bi mogel dobiti še kaj podatkov, ket, ki je bil zaradi množice go-o sporedu slovesnosti, ko so 1.1 stov razdeljen na tri dele: prve-marca 1924 slovesno odprli naj-: ga so začeli servirati ob 7. uri, večji Slovenski narodni hram v ! drugega ob 8. uri in tretjega ob Ameriki na St. Clair-ju v Cleve- 9. uri. Med banketom je igral landu. Najprej popravek: V zadnjem članku je bil dan, ko so slovesno odprli Slovenski narodni dom, naveden 2. marec 1924. Pravilno je 1. marec 1924. Prvi moj vir je namreč poudaril nedeljske slovesnosti, to je 2. marca 1924, dočim so se uradne slovesnosti začele v soboto, 1. marca 1924. Prosim bravce oproščenja in da datum popravijo, kdor zapisuje zgodovinske podatke. Zbral sem nekaj podatkov o sporedu slovesnosti odprtja Slovenskega narodnega doma, da olajšam delo tistim, ki bodo o 50-letnici kaj več napisali. Sobota, 1. marca 1924: Ob 2. uri popoldne so se zbirala društva in posamezniki na East 62. orkester “Cankar”. S pevskimi točkami sta v duetu nastopali Mimi in Josie Milavec. Nedelja, 2. marca 1924: Ob 2. uri popoldne koncert. Sodelovali so: Mladinska godba Slovenskega doma v Collin-woodu pod vodstvom L. B. No- loga je jamčiti izplačila privatnih pokojnin in preprečiti zlorabe, ki so bile zelo razširjene. Podjetja so propadla ali celo za druge namene porabila denar iz pokojninskega sklada, delavci pa so se morali obrisati za pokojnino, za katero so mnogo let vplačevali. Zakonski predlog mora biti o-dobren v Senatu, besedilo izenačeno in nato poslano v podpis predsedniku ZDA, predno bo dobil zakonito moč. Jugoslavija išče posojilo v Nemčiji Nemška opozicija je izvohala, da se vlada pogaja z Jugoslavijo o posojilu 700 milijonov mark. _ Posojilo bi se porabilo pred-vak-a; pevski zbor “Zarja”, kij vsem za dobavo strojev in nado-je zapel “Naš narodni dom” v|mestnih deloVi mešanem zboru in še nekaj dvo-| Opozicija sumi, da hoče Jugo-spevov; pevsko društvo “Lira” slavija izsiliti to posojilo kot “QWrov. v,« . ...... . . . - _ . je zapelo “Slovan na plan! osemglasno, mešani zbor in “Pastir”, moški zbor; nato solistke vojno odškodnino, kar bi lahko izkoristile tudi druge države, predvsem Poljska. S tem bi se in moški zbor “Slovanski svet”; Mary Grill in Frances Susman, dvospev; dr. William J. Lausche, . . „ piano solo; Mary Udovič in Jos- cesti m St Clair v smeri proti sie Lausch dvospeV; nato pev- jezeru. Od tukaj je potem pa-rski zbor «Zvon>,. Ivan Zorman; rada korakala po Norwood | iano.sol0) «odmevi iz slove. Road, Carl Ave. m Addison! nije„ besedilQ in lasba Ivan Irma Kalanova, Josie Lausche- \ ponovjj0 vprašanje . vojne od-tova; solist Louis Bede; potem; škodninej ki je bilo že z lon_ je nastopil pevski zbor “Jadran” donskim dogovorom rešen0. Road proti Slov. narodnemu do- j Zorman mu. Odhod iz zbirališča ob 3.' uri. Društva so se uvrstila s svojimi zastavami na čelu. Ko se je parada začela, so se vse zastave zbrale okrog zlatega 'ključa, ki bo slovesno odprl vrata Slovenskega narodnega doma. Potem je nastopil kvartet: L. Belle, J. Homovc, L. Eršte, J. Ferluga; Gertrude Kolar, piano-solo; Anica Petrovčič, samospev; nato je nastopila godba “Bled” pod vodstvom J. Ivanuša. Zvečer je priredilo dramatično društvo “Ivan Cankar” igro v štirih dejanjih “Brat Martin”. Nastopali so tudi telovadci “Slovenski Sokol” s prostimi vajami na drogu in mladenke Miss M. Debevec in M. Fabian z umetniškimi in folklornimi plesi. Med igro “Brat Martin” je igral orkester “Ivan Cankar”. V tem opisu so v glavnem zbrani podatki sporeda ob slove-vesnostih odprtja Slovenskega narodnega doma na St. Clair-ju v Clevelandu. V sporedu so sicer navedene vse pesmi, skladbe in točke, ki so jih podajali pevci, godbe in posamezniki, kar pa bi bilo predolgo vse podrobno navajati. Sam pogled na pestrost in obširnost sporeda ob tistem slovenskem narodnem prazniku v Clevelandu pred 50 leti nas navdaja s ponosom. Naš stari slovenski rod v Ameriki ni žrtvoval denarja le za postavitev lepih zgradb, znal je v nje vdihniti tudi slovensko narodno dušo in v tujino presaditi bogato slovensko kulturo, ki se je pestro razcvetela po naših Slovenskih domovih. Slovenski domovi v Ameriki naj nadaljujejo to poslanstvo tudi za naš mladi rod! Jože Melaher Ko je parada prišla pred Slovenski narodni dom, so slovesno z zlatim ključem 'odprli vrata Slov. narodnega doma, kar je bilo kratko opisano v zadnjem poročilu. Pri tem je godba igrala najprej ameriško himno “Star Spangled Banner” in “Hej Slovani!”. V dvorani je naprej pozdravil vse odlične goste, predstavnike društev in organizacij in vse navzoče predsednik Slov. narodnega doma. Nato je nastopil naraščaj dramatičnega društva “Ivan Cankar” pod vodstvom Mr. John Steblay in Miss Julie Močnik. Nato nastop mladenk pod vodstvom Mrs. J. F. Terbižan, deklamacija Miss Vera Candon — “Naš Narodni Dom”, napisal Ivan Zorman. Isto je zatem zapel pevski zbor “Zarja”. Govorniki: Guverner države Ohio, Hon. A. Vic Donahey; Jugoslovanski poslanik v Washing-tohu dr. A. Tresič-Pavičič; mestni župan C. C. Townes; mestni upravitelj W. B. Hopkins; mestni blagajnik Adam J. Damm; mestni svetnik 4. okraja John M. Sulzmann; S.N.P.J. Math J. Turk, glavni tajnik; S.S.P.Z. William Russ, glavni tajnik; J.S.K.J., Rudolf Perdan, glavni predsednik; S.D.Z, John Gornik, vrhovni predsednik; direktorij Slov. narodnega doma, Lorain, O., predsednik Louis Balant; Slovenska Zadružna Zveza, Cleveland, O., predsednik John Washington, D.C. — Predstav-Ferjanc; direktorij Slov. narod- niški dom je z veliko večino iz-nega doma v Collinwoodu z ! glasoval predlog, ki jamč ameri-Mladinsko godbo in dramatič- škim delavcem in uposlencem, Kongres hoče zavarovati privatne pokojnine nim društvom “Lilija” — odbornik Anton Stefančič; odsek Naprednih žena Slov. delavskega da ne bodo izgubili pokojnin, za katere so določeno dobo plačevali, četudi bi sami v dotičnem doma v Collinwoodu — pred- podjetju odpovedali službo pred sednica Agnes Palčič; Zavedne Slovenke, odsek Slov. narodnega doma - predsednica Jossie Močnik; “Ameriška Domovina”, urednik Louis J. Pirc; “Enakopravnost” — predsednik William Sitter; nadalje zastopniki pokojninsko starostno ali službeno dobo. Predlog podjetjem ne predpisuje, da morajo uvesti za svoje delavstvo pokojninski sklad, niti koliko pokojnine morajo plačati, pač pa hoče zavarovati izplačilo privatnih pokojnin. V tem smislu predpisuje postopek za upravljanje pokojninskega sklada, koliko mora delavec v pokojninski sklad plačevati in po kateri dobi je uposlenec upravičen do pokojnine, tudi če Prijaiel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS SL Clair Are. A E. 68 St. 361-421* MALI OGLASI V najem pet sob, spodaj, hiša za eno družino. Odrasli. Kličite 731-9431 po 5. uri. (51) EUCLID v Sv. Viljema okolica, zidan bungalow z tremi spalnicami, rekreacijska soba, 2% garaža posebej, velik lot in v najčištej-šem stanju. BEVERLY HILLS Euclid ranč na hribu, tri velike spalnice, jedilna soba, velika kuhinja, dve kopalnice, klet in garaža za dva avta. SE LAMKO TAKOJ VSELITE $34,900, novi ranč z tremi spalnicami. Polna klet. vdelana peč. EUCLID od E. 260 St. z aluminij am obita bungalow z tremi spalnicami. Cenjeno za hitro prodajo. Rabi nekaj nova dekoriranja. $25,900. UPSON REALTY 499 E. 260 St. 731-1070 ODPRTO OD 9. DO 9. ZVEČER ______________________ (50) Help Wanted Male WATCHMAN Opening for watchman, seven nights per week. Liberal company paid benefits. Three weeks vacation. RICKMAN BROS. 1600 E. 55 St. 431-0200 ext. 252 (49) Oskrbnik Zakonski par ali družina lahko dobi stalno službo kot oskrbniki na prostorih približno 25 milj izven Clevelanda. Kličite 431-0628 (48) JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) Machinist Company paid benefits, overtime, day or night shift, clean shop. FREDON CORF. 1400 E. 222 St. Euclid, O. — 531-1780 (48) Začetek ob 4. popoldne. DECEMBER 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. 31. — Slovenski delavski dom na 15335 Waterloo Rd. priredi ^ službo sam odpove, je odpuščen Silvestrovanje. | ali njegovo podjetje propade. JANUAR 1975 ! Ta predlog velja samo za pri- 18. — “Pristavska noč” v Slo-'vatne pokojninske sklade in je venskem narodnem domu na' bil izglasovan s 375 proti 4 gla-St. Clairju. j sovom. Glavni namen pred- SAMSKI MOŠKI zaposlen pri Kollander Travel išče opremljeno malo stanovanje ali sobo s kopalnico v okolici E. 185 ceste. Kličite 692-2225 (50) Help wanted — female Seamstress Wanted General sewing — full time. JAY-DEE CLEANERS 878 E. 222 St. — 731-7060 (48) mam.......................... Johan Bojer: IZSELJENCI “Da, da, fant moj. Zdaj pa moraš v hišo, da boš kosil. Pridem kmalu za teboj.” Noči so bile pogosto tako dolge. In spomini iz onega časa, ko je še videl, in je bil svet zanj eno samo veliko polje delavnosti — so prihajali in odhajali. Še nekaj dni pred nesrečo se je v avtomobilu vračal z nekega zborovanja v Northvilleu. Hladen, jesenski dan je bil in gledal je preko prerije, ki je bila tistikrat, ko so on in njegovi tovariši prišli prvič semkaj z vozmi in voli, sama divjina, zdaj pa je bila ena svetovnih žitnic, povsod so ležale velike in majhne farme, tisoče kvadratnih milj naokrog — cerkve so kazale proti nebu in v grobovih okrog njih so počivali rojaki po trudapolnem dnevu. Nova Normandija, o da. Toliko smo dosegli, le ker smo prišli dovolj daleč od doma. Ali nihče ni vprašal, za kakšno ceno. Gruče dreves pri večini farmarjev, sveti gaji, večkrat pravi gozdički, ki so jih večidel zasadile žene, so bili znak tistega večnega domotožja po deželi gozdov. In ko se je tisti dan zmračilo, so pričeli farmariji kakor dogovorjeni zažigati na širnih poljih kopice slame, ki je bila odveč. To videti, je zanj zmeraj pomenilo neko čudovito doživetje. Neskončna ravnina je vzplam-tevala na vseh straneh in čim bolj se je temnilo, tem bolj čud- oblečen in z naočniki. Napravil je bil nekoliko korakov s svojo posebno drsajočo hojo. Vdihaval je ta vonj po morju, po morski travi in vlažnem pesku. To je bilo nekaj, kar je poznal in po čemer je bil hrepenel. Vsi so ga gledali. Nihče ga ni poznal. Fant je imel mornarsko obleko s kratkimi hlačami. Bil je rdečeličen in plavolas, z nežnimi potezami na obrazu in z očmi, velikimi od začudenja nad vsem tem, kar je bil doživel na vožnji in kar je doživljal zdaj. To so bile povesti starega očeta, spremenjene v živo resničnost. Vse to, kar je bil slišal o sinjih fjordih in gorah, o gozdnatih bregovih, čolnih, jadrnicah, trumah morskih ptic —vse to je zdaj videl pred seboj. Ni se mu sanjalo. Bila je resnica. Bil je domači kraj starega očeta. “Morten — ali si tukaj?” “Da, kovčeg je že naložen. Tukaj je voz iz Boarding-house.” “Pension se mu pravi norveško.” Šele, ko sta sedela v vozu, se je starec zavedel, da ni imel zdaj nikogar v tem kraju, ki bi ga mogel obiskati. Bil je tujec. O Kvidalu ni vedel ničesar. Ali so stara poslopja še stala, ali so bila podrta? Šele zdaj se je vprašal, kaj prav za prav išče tukaj, ko niti vidi ne. O pač, kljub temu je videl. Deloma so bili spomini, deloma je bil mali Morten, ki je gledal darle vprašal fanta, če se ni bil doval, da je videl tamkaj, kako umazal, in je segel kdaj pa kdaj so mesta zrastla v nekoliko ted-po ovratnici, da bi se prepričal, nih, da je bila plinarna v Nida-če je vse v redu. jrosu dogotovljena, preden je Slišal je stare in mlade gla-lkdo še Prav vedel> da bo Prišla> sove okrog sebe, večidel so bili,03 ie razvoi od kamnite dobe pač ljudje iz mesta, in nekateri ;Pa do stolatja motorjev, za kate-so rekli, da so v časnikih brali ireša ie Evropa potrebovala ne-o njem. Znan Amerikanec na|k^j tisoč let, pretekel dakotski obisku v domovini. Ali na vsa|farmar v eni sami življenjski vprašanja o Ameriki je le krat-|dobi- Rekli bi mu> da se baha-ko odgovarjal. Ali je tamkaj |Prav- Molčal je o tem in spet mnogo norveških občin? O da, i sPe^ izpraševal, kako je tu-približno štiri tisoč. In župni-ikaF kov? Ne tako malo. Približno! Tako, tako. V tukajšnjem tri tisoč norveško luteranskih, kraju je vse manj in manj ljudi? Ki pridigajo norveško? O, ne, j Mladina se izseljuje in stari ne zmeraj. In visoke šole? Da, 1 umirajo. Gorska posestva se iz-visokih šol imamo precej. Zakaj 'preminjajo v planine in nekda- je Amerika prav za prav tako obogatela? Nasmehnil se je in malo počakal z odgovorom: Zato, ker smo bili mi, ki smo prišli tja, revni. Opirati smo se morali sami nase. Ne, veliko rajši je neprestano in neprestano izpraševal. Ljudje so se čudili, kako dobfo je poznal domačo politiko. Bilo je. kakor bi bil ves čas sedel tam zunaj in strmel preko morja. In j kako gre tukaj v občini? Ali so I zgradili novo cesto na drugi strani jezera, o kateri so toliko govorili ob njegovem času? Ah tako, s tem se zdaj peča neki odbor? Spet se je nasmehnil. No da, tempo je nekoliko različen tamkaj in tukaj v starem svetu. Ko bi jim zdaj pripove- no so se svetili vsi ti nemirni j zanj. In zdaj se je sklonil k plameni proti jasnemu jesen- fantu in mu rekel, tako tiho, da skemu nebu, dokler se ni nazad-' voznik ni mogel slišati: “Ali že vidiš belo hišo na bregu, porastlem s smrekami, z Bila je jesenska pravljica, ki se rdečimi gospodarskimi poslopji je ponavljala vsako leto. To je v ozadju?” nje zdelo, kakor bi se zemlja sama hotela okrasiti s solnci. nje planine so zapuščene. Hm. Sklonil je glavo in vzdihnil. Vedel je, da se je valil izseljenski val dalje in dalje na zahod. Zdaj je bila prerija obdelana, zdaj je pot držala do Tihega oceana, prav do Aljaske. Da, da, o tem ne more soditi. Ljudje iz okraja so prihajali k njemu in ga izpraševali o znancih. Da, da, kar vprašajte. Ali se spominja Ane z Ramsoya in Pera Folia? Kako se godi otrokom? Da, da, še dovolj do- bro. Naj starejši, Izak, je profesor prava na vseučilišču v Ma-disonu. Sin številka dve obdeluje farmo po svojem očetu. — In otroci polkovnikove hčerke, ki jo je popihala s hlapcem? Moral je pomisliti. Da, ti — nekateri so farmarji. Naj starejši sin je lesni trgovec v Chicagu. Naj kar izprašujejo in izprašujejo. Žalostno je bilo le to, da nihče njegovih znancev ni prišel k njemu. Bili so mrtvi. Ali po nečem si ni upal vprašati: po Kvidalu. Ali se je bal izvedeti kaj žalostnega? Dokler ga ni lastnik penzijona nekega dne vprašal, ali ne namerava tjakaj. O1 da, seveda namerava. Da, morebiti ve, da je posestvo zdaj izpremenjeno v planino. Zadnja dva lastnika sta se le s težavo preživljala tamkaj. In tako se je dogodilo, da je neko veliko posestvo kupilo malo kmetijo in pošiljalo čez poletje tjakaj krave na pašo. Starec je sklonil glavo, kakor bi ga bil kdo udaril. (Dalje prihodnjič) DRAG! NAROČNIKI !N NAROČNICE! Lepo prosimo, pošljite nam naročnino že ob prvei® obvestilu, prihranite nam ponovno delo in stroške' Sporočite takoj, če želite spremembo v naročnistvii; Pridobivajte nam novih naročnikov. Priporočite D35 list svojemu slovenskemu sosedu in znancu! AMERIŠKA DOMOVINA Oglašajte v "Amer, Domovini” Po mera narejene mmk® §y©l© S1IJI m veš Bogata izbira najboljšega blaga — Naročite sedaj za Veliko noč! NEW YORK DRY CLEANING CO. 6124 Glass Ave. tel. 431-6465—Odprto od 10. dop. do 6 zvečer Zaprto ob sredah A Ženini in mreste! Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 bilo tistikrat. Zdaj tega ni mogel več videti. “Da, stari oče. Kmalu se bomo pripeljali tja. In posestvo je Kmalu nato pa so njegove prav tako kakor Skaret zunaj misli bile spet v domovini. In v preriji.” tudi od tamkaj se je zlival vanj marsikak spomin, ki mu je bil drag. Pričel se je igrati z neko drzno mislijo.- Dogodilo se je, da je ležal in se sam smehljal temu, tako neizvršljiva je bila misel. Ali kljub temu—. Tako je prišel dan, ko je dosegel, da ga je smel fant spremljati na majhnem obisku pri Olufu, župniku v Jowi. Vsi so mu odsvetovali. Ampak mali Morten je bil ves v ognju. Ali so morebiti mislili, da ni dovolj velik, da bi pazil na starega očeta med potjo? In končalo se je s tem, da sta se odpeljala. Sicer je bilo čud- “To je Lindegaard, Morten. Kal Skaret je marsikak dan tam delal kot kočar.” Fantu so se oči vse bolj širile. Starec je pokazal na desno. “Ali pa vidiš tam daleč pod skalami, na levo od velike ceste, nekaj sivih hiš? Za skednjem mora biti majhen gozd.” Fant je gledal in gledal. “Da, stari oče. Ampak hiše so zdaj prepleskane. Rdeče so. Ne vidim nobenih sivih.” “Da, da, potem so jih pač popravili. To pa je Kalov dom. In tam so otroci marsikdaj prezebali in stradali.” no koliko denaria in obleke ie V PenziJonu sta stari in mali no koliko denarja m obleke je Morten dobila skupno sobo. Eno hotel imeti Morten s seboj. Stan , ,. ..... . „ . , ,okno je moralo biti tudi ponoči ljudje imajo pac svoje muhe. ,od Bilo sredi ^ Ampak peljala sta se dalj ka- e, . , . , , ; . , j t u. j Starec je vedel, da so bile zdaj kor do Jowe. Peljala sta se do .. , , . . .T ,T , , . ^ noči svetle kakor dan in ni se New Yorka. n nekega jutra, ko naveliča, ležati ,n Mati va_ je fant stopil k staremu očetu , , . , , v . ... ... love, ki so neutrudno šumeli m v sobo, je starec sedel m se sme- , , . T. . . , 1, . pljuskali ob obalo. Kmalu po jal v telefon. , v. . . . A . .v . , . .. polnoči je spet vzšlo solnce. Za- Kaj praviš, ko bi napravila v na- 7 cutn je, kako je sobo napolnila ■ rdeča luč, zastori so frfotali v _ , . . _ , .j lahnem vetru, ki je prinašal s Fant je onemel. Samo stopi-j , . . . . . , , . . , . f iseboj vonj po morju m katranu, cal je sem in tja m strmel v sta- r, Vv , . 7 ... v , , Zaslišal je hrup morskih ptičev rega očeta. j ut- “Pravkar sem naročil za naju1 dva prostora na parniku. Ampak NOVICE- i vsega sveža N O VICE- II lih pofrehujete !'10VICE- M Jih dehil® ie mit NO VICE- popolnema iieprlsirasske NOVICE- kolikor mogoče originalne NO VICE- hi so aisimive vam vsak dan prinaša v liilo Ameriška Domovina Povejte fo sosedu, ki Se ni naročen nanjo majhno potovanje tja onkraj v domovino, Morten?” zdaj moraš pisati domov. Narekoval ti bom, vzemi papir.” XI Pristajni most, ki je vodil s fjordskega parnika na obalo, je bil samo ozka brv, in kadar je bilo morje nemirno, je bilo vsakomur težko priti preko njega. Stari mož je moral zelo nerad sprejeti pomoč nekega drugega potnika, ki je, loveč ravnotežje, šel pred njim in ga vodil za roko, dočim mu je fant sledil in ga držal za drugo. Zdaj pa je stal na obali, z be- limi lasmi in belo brado, lepo prsti videli. Ali včasih je ven- spoznal posamezne glasove. Gotovo so sedeli na kaki pečini zunaj ob fjordu in pozdravljali vzhajajoče solnce: morske srake s svojimi rdečimi nogami, priba s čopom na tilniku, beli in modri galebi, gage, rjava samica in črnopegasti samec — kdo bi mogel spati? Saj si moral prisluškovati temu čudovito veselemu zboru, ki je bučal jutru nasproti. Precej dolgo je trajalo, preden so drugi gostje pri mizi spoznali, kako je bilo z njegovimi očmi, zakaj gibal se je tako spretno, zajemal iz posod in si zavezoval prtič pod brado, kakor bi bili ZA ŽENSKE PRAVICE — V komisiji Združenih narodov za položaj žena so govorile na nedavni seji tudi te zastop nice na gornji fotografiji: (od leve) Shirley Hendsch 'iZ • ZDA, Mrs. Aydko Oba iz Japonske in vodnica zastopsW0 ZDA Patricia Hutar. PREKRIVANJE V RIMU — Oblasti v glavnem mestu Italije se boje za spomenike starodavnosti. Na sliki vidimo Avrelijevo obzidje prekrito z najlonskimi plahtami, ki ga naj varujejo, dokler ne bodo našli uspešnega načina za njegovo trajnejše zavarovanje. Za vsakovrslna tiskarska dela °e priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE .6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil-Spominske podobice in osmrtnice. Najlepaa izdelava - Pirvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE