Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Telephone: CHclsea 3-11242 _______ )a za veku m Kcrr-- T NADANDOBIVATE ^ PO POŠTI NARAVNOST NA O SVOJ IM)M (brniii .sobot, fj nrdrlj in praznikov). ^ Čitajte, kar Vas zanima :: ^ 0 Rrrntirrd »m Nrrond I las«. Matter September 25IH. 191» at Ihf Post Office al- N'rw York. V V., undrr Art of <'«ngrean of March 3rd. 1879. No. 233. — Stev. 233. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 8, 1940—TOREK, 8. OKTOBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIli ISCEJO PRIJATELJSTVA Z RUSIJO Državni department želi sodelovanje z Rusijo; Anglija ponuja trgovsko pogodbo Ruski poslanik Konstantin Oumanski in državni podtaj-n i k Sumner Welles sta se sinoči ob 0. sestala v državnemu de-partmentu, vsled cesar so takoj nastala domnevanja, da hočejo Združene države skupno z Anglijo z Rusijo postaviti prijaznejše od noša j c z ozironi na trozvezo med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Amerikanci opozorjeni na odhod Kot poroča United Press iz j Kanglmja. so vsi ameriški kon-1 zuli na Daljnem Iztoku od državnega departinenta dobili j naročilo, da obveste A mori-; kance, da naj odpotujejo iz »Ja- j ponske, dokler je še dovolj prevoznih sredstev na razpolago, V tem naročilu sta vključena j tudi Kitajska in Hongkong. Oumanski in Welles sta se razgovarjala pol ure. Iz državnega departinenta je prišlo kmalu po konferenci kratko >fK>ročilo, da sta oba državnika samo nadaljevala razifovo re, ki so se pričeli poleti glede i odnošajev med Združenimi dr. ža vam i in Rusijo. Navzlic molku je bila konferenca važna l*"leti je bil v Združenih državah ameriški poslanik v Mo->k\i 1/aiHvnee iA. Steinhardt ter je takoj po svojem povrat-ku v Moskvo pr»ti koncu >ep-tembra imel daljši razgovor s sovjetskim vnatijim komisarjem \ jačeslavom M. Moloto-vom in diplomati sedaj domnevajo, da sta Welles in Oumanski izdelala podrobnosti razgovora mee kaka sluttxitna vlada rajši podala, kot pa borila, tedaj l»o \njnštvo vzelo položaj v svoje roke. Nedavno je \ r hovno |M»velj>tvo izdal > povelje na vsa pokrajinska poveljstva, da se postavijo v bran proti vsakemu vpadnikn, tudi če bi od katere strani prišlo kako drugačno in nasprotno povel je. V kabinetu ni edinstva (Slede obrambe pa v Cvetko-vičem kabinetu ni edinstva. Medtem ko so nekateri ministri ' za odločen odpor, so drugi mnenja, da se je treba vkloni-ti vsakemu pritisku, ki bi prišel od Nemčije, ali Italije. Javnost med seboj šepeče, du dr. Anton Korošce, ki je mini-j s ter za vzgojo in nosi priimek 14nekronani vladar Slovenije'' in njegov oproda tir. Mihael Krek igrata z italjanskimi kartami, kar pomeni, da se za-I vzeiuata *za sodelovanje z dr i žavama v osiŠču. j Omejitev za Zidc I Poročilo iz Beognida pravi, da je jugoslovanska vlada iz-j dala odredl>", po kateri jo o-mejeno število židovskih otrok v jugoslovanskih šolah. Po tej odredbi ni dovoljeno obiskovati šol otrokom onih Zidov, ki niso jugoslovanski državlja ni. Kesedilo odredite pa j«- ta-ko nedoločno sestavljeno, da I m m I o nastale velike zmešnjavo, [kajli pomen !>esedc "Zid" ni natančno dolrx'en. V .Jugoslaviji je okoli 7 določeno po odstotkih židovskega prebivalstva v kakem kraju. EVROPI PRETE BOLEZNI Dr. Joseph Barnes Burt, član Kraljeve zdravniške slu-žbe, je napovedal, da bodo, če ne pozimi, pa prav gotovo na spomladi izbruhnile v Evropi strašne nalezljive bolezni. — Sreča, da je med Evropo in Anglijo Rokavski preliv,— je rekel, — toda-bojim se, da nas ta mejo ne l>o zaščitila pred nevarnostjo. V zakloniščih se zbirajo pred bombnimi napadi danzadnem ljudje vseli slojev in starosti, mladi in stari, zdravi in bolni. Zdravstvenih odredb ni mogoče izpolnjevati. Ljudje žive kar na kupih v nezračnih prostorih. Dr. Burke je opozoril oblasti, naj kaj store v tem pogledu, ker ho sicer prepozno. Politična kampanja WILLKIE PLAŠI DELAVSTVO Prepričati jih skuša, da bodo deležni starosLne pokojnine edinole v slučaju, če se bo dežela iz-nebila Roosevelt a. — Tudi governerju Leh-manu je odgovoril. Ko je dospel republikanski predsedniški kandidat Wendell L. Wiilkie na svojem kampanjskem potovanju v državo Ohio, je začel pridigova-ti delavcem, da je denar, ki ga prispevajo #za social security, v nevarnosti. Namignil jim je, tla ne bodo deležni starostne pokojnine, če se pri prihodnjih volitvah ne iznelbe Roosevelta ter pošljejo republikanskega kandidata v Belo hišo. — t e plačujete svoje prispevke, — je skušal prepričati delavce, — zvezni vladi, katera leze od leta do leta v večji dolg, je ravuotako kot če bi plačevali prispevke za varo valil iuski družbi, o kateri dobro veste, da bo prej ali slej bankrotirala in da vam ne bo mogla izplačati zavarovalnine. Willkieja so posebne zbodle besede newyorskega goveraer-ja Lehmana, ki jih je izrekel •pred državno demokratsko konveneijo. Lehman je namreč izjavil: — Hitler, Mussolini, 8talin in japonska vlada bi bili neizmer- no veseli, če bi bil Roosevelt poražen. Wiilkie je očital Lehiuanu, da skuša uničiti enotnost v tej deželi ter poudaril: — Jaz nisem nič drugega in tudi nočem biti nič drugega kot edinole bra ni Tec demokracije. * * McNutt napoveduje prosperiteto Paul V. McNutt, federal Security administrator, je govoril v Chicagu, in njegov govor je treba smatrati za začetek Rooseveltove kampanje v o-neni meslu. Govornik je napovedal, da bodo vse osebe, ki so zmožne delati in hočejo delati, prihodnje poletje zaposlene. — V splošnem businesu ni bilo že izza časa največje pro-gperitete takega razmaha kot se obeta sedaj.' Industrijalna delavnost je lani in letos dosegla skoro svoj višek. — Zaenkrat bo dobilo delo 'i milijonov 400 tisoč nezaposlenih. Z zaposlitvijo tei^a o-groninega števila se bodo razmere v deželi tako izboljša'o, da I><>do kaj kmalu zaposleni š<* ostali trije milijoni nezaposlenih. McNutt je pa dostavil, da bodo prihodnji štirje me>ecA najbolj kritično razd^obje v a-j meriški zgodovini. I (iovornik j<- kritiziral repu h llikansko >tranko, ker za svoje-ga voditelja ni izbrala pravega človeka. Republikanski predsedniški kandidat vsai; dan sproti jasneje dokazuje, da ne more voditi nifi svoje lastne stranke. — Republikanski kandidat je mož brez stranke. Kako naj vodi deželo, če niti stranke ne more voditi. * -*• ♦ "Wiilkie je pod komando bossov" Newyorski governor * celima m je izjavil: — Pred republikansko narodno konvencijo je Wendell L. Wiilkie vsplošnem odobraval Roosevelt<»vo vnanjo politiko, kakorbitro je bil pa izvoljen za | predsedniškega kandidata, jo je začel obsojati. To jasno dokazuje, da je deloma 'proti svojemu prepričanju poosla s pisano družbo mirovnih apostolov in politikov, ki stoje na stališču, da se ne sme Amerika prav nič brigati za ostali svet. Mogoče b> po letih uspelo Wiilkie ju, da bo pridobil republikanske voditelje zase in jim Vsilil svoje nazore. Ob koncu izjave je Lehman ponovil svojo prejšnjo trditev: — Prav rad priznavam Will-kiejevo dobro voljo, poleg vsega tega sem pa prepričan, da bi bil poraz Roosevelta najhujši udarec za demokracijo. Tega poraza bi ne bil nihče bolj vesel kakor evropski diktatorji. POROČENIH NE BODO JEMALI Po mnenju uradnikov je sedčnja postava pre stroga z ozirom na poročene in za tis.e, ki morajo za koga skrbeti. — Vsakih šest mesecev bo vpoklicanih 400 tisoč mož. Te dni IknIo objavljene kon-. " škripcijske odredbe, ki boda!w . i ... določale, kateri mladi možje j Vojakom naj bi ne naj bodo vpoklicani v vojaško prodajali opojnih pijač službo in kateri naj bodo iz- i , „ , . , , . . . ! Mrs. J). Leiirh < olvm, držav-vzeti. , . . " ... . . , - ,, , • , .. iua-predsednica \\'»mens Chri Jrostava je oila v svoii pr- i . r„ ... . . ji ,-, - , .. , 4 1 stian lciA-peranee l nion, m za-votni hki dosti boli stromal . ,- , . ,, ,,-, - . • ■... ^ f 'dovoljna s prodajo alkoholnih Kot je bila slicna postava te- 1 1 1 kom svetovne vojne. In pomisliti je treba, da so bile takrat Združene države v vojni, do-čim se sedaj za vojno šele pripravljajo. 1 Zdi se, da poročenim moškim zaenkrat ne ho treha v armado, ampa.- ho samski moški dosti boljši vojaki kot pa poročeni. Podpolkovnik Victor J. (>' Kolliher, pravni svetovalec v konškri|K*ijskem glavnem stanu, naro.'-il okrajnim d raft-nim odborom, naj odberej«» kolikor mog« če malo poročen i li moških. Vpoštevajo naj tudi tiste, ki morajo skrbeti napri-mer za sta l iso, brate ali sestie. Leta 11M7 je bilo podvrženih pijač ameriškim vojakom. Skli euje se na Praneijo, češ, če l»i francoski vojaki ne pili, bi Praneija ne bila poražena, j Prodaja alkoholnih pijač vojakom ni ni kako pal riot ieno dejanje, in jo je treha na vsak način preprečiti. — Propaganda, — je rekla, — igra v sedanji vojni važno vlogo. (V bodo imeli državljani "okajene možgane", bodo za propagando zt-lo dovzetni. * , * ¥ Vpoklic prvih rekrutov 8. novembra Podpolkovnik Lewi- fI« r-shev, načelnik kon-kri|n-ijske obla-t i, je rekel ča>nikarj»-m. da bo«|o prvi rekruti poklicani v vojaško >!užbo dne I", novembra. Armada bi naj raj»* imela može v starosti ot» in Delaware 1h» poklioanih le- vsakih šest mesecev vpoklicanih 4(M) tisoč. t os tisoč mož, in prihodnje leto isto število. Nemci na Rumunskem Kratke dnevne vesli Paderewsici pomotoma zadržan Iz Madrida priluij.t : ,i ; ti svoj SO. rojstni dan. Paderewsici, ki potuj«- - :-•<>-jo hčerjo ter svojim ta.iui!: in njegovo hčerjo, jo !»ri.~. ■ v petek v Saragoso, kjor | -o ga oblasti pridržale, i « ■ i ' v JJareeloni zadostil po> .« ' <, . . iristraejji. Mesto, da h: .-e ral vmiti v Borcelono. -lasti v Siiragossi mesto i ^ < vse potrebno uredile P-r sedaj Paderewski odp <«»\'ati na Portugalsko, kadar Zadnje poročilo iz S; t»a ]>ravi, da je I *adi • rada b>|ezni -.oje p v Ameriko nmral ne :ni preložiti Nacijski vandali Nedavno so \ irlavnein mestu r [•:; ruguav odkrili spone i dnemu junaku. l'«-!! i Artiira-u. Ko «o \ I j * ■ k zjutraj prebiva! i o opazili, da je -p t snažen, na podstavku j« J slikanih več k!juka-t: Nedavno je urugva.i da precej strogo na-t« ; Iti naeijem in je [»d i voditeljev aretirala. Pristali tiretirauos3ati na Rumunsko svoje vojaštvo, da zabrani Angležem, da ne bj poškodovali run umskih petr<»-lejskih naprav in da zagotovijo, da bo petrolej neovirano tekel v Nemčijo. Nemci bodo zgradili mornariško oporišče Nemei bodo zgradili veliko letališče pri Galatiju ob Do-1 na vi in mornariško oporišče j>ri Mama ji ob Črnem morju. Zgradili bodo tudi široko ee-1 sto čez celo Rumunsko ou vzhoda proti za padu. * Plače na Puerto Rico Iz San .Juana na Puerto Rico poiočajo: •Pcveih u iiidustrijnlni odbor, ki mu načelu je Franci,s J. Has-s. 7)T'ofd or na Katoliški univerzi, j je pript ročil, naj delavei na Puerto Rico, zapos'eni v tekstilni iiwlustriji, zaslužijo od 12 tako ali tako, bedo dc-zsntf.slu federalnega zakona 1 Javei vled določbe zakona na POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopi* mora odgovarjati potrebi Časa. Vsak cent prihranjen pri terjatyi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. OBRAMBNA KOMISIJA V ZAGATI iNarodno-dbrambna komisija in generalni pravdnik Jackson skušata rešiti naj koclj i ve jš i problem ramibnega programa—naraščajočo napetost med delavskimi unijami in velikimi korporacijami. kot je naprimer Bethlehem Seel Co. Sidney liillman, zastopnik delavstva v dbrambni komisiji, je rekel, da kršilci zveznih delavskih jjostav ne bodo do bili nobenega vladnega naročila, kar pa nikakor ni povoljen odgovor na težavno vprašanje. Obramibna komisija je prosila generalnega pravdnika Jacksona, naj odloči, če naj konupanija izgiibi vladne kon-trakte, kakorliitro Delavski urad dožene, da je kršila delavsko postavo, ali naj se pa še tako d<>lgo počaka, da bo s'odišče potrdilo razsodbo Delavskega urada. Hillman upa dobiti vkrat-kem od Jacksona točen odgovor. Doslej poverjeni kontrakti predstavljajo vrednost tisoč milijonov dolarjev. Oe 'bi jih skušala obranilwia komisija preklicati, bi imela razna sodišča odločilno besedo. splošnem bi bilo pa tudi težko odvzeti kontrakte Bethlehem Steel Co., kajti v Ameriki ni nobene druge dru-ioe, ki 4n mogla tekmovati ž njo. Zdi se, da naposled ne bo drugega kot da bo vlada prevzela in obratovala tovarne v katerih se je zaradi štrajkov ali drugih delavskih težkoč produkcija zakasnila. Kako bo odločil generalni pravdnik, se ne ve, vse pa kaže, da bo njegova odločitev velikega in dalekosežnega pomena. CIO odbor za organiziranje jeklarjev se že tri leta prizadeva organizirati JJethlehem Steel in razne druge manjše jeklarske dražbe. Zdaj so organizatorji pospešili svoje metode. Strajki in druga sredstva organiziranja resno ogrožajo produkcijo v teh tovarnah. John L. Lewis-, predsednik CIO, nenehoma dreza v vlado, da bi napram tem kompanijem ostreje nastopila. Lewis dolži kompanije kršitve Wagnerjeve in Walsh-Heal V je ve postave. Predsednika Roosevelta zato ne bo podpiral pri prihodnjih volitvah, ker vlada ne skrbi, da bi bilo določbam teli postav zadoščeno. Prijateljem je namreč namignil, da bi takoj začel agitirati za ponovno Roo-seveltovo izvolitev, kakorliitro t>i pokazala administracija nekaj dobre volje in stopila n a prste kršilcem -postav. Ako bo storila vlada v tem pogledu svojo dolžnost, bo sta Delavska federacija in CIO na velikem dobičku, kajti organiziranje jima bo znatno olajšano. o urah in mezdah (Wage and Hour Law) »c dne 24. oktobra tega leta morajo znižati tedenske ure dela na 40 ur v vseh onih obrtih, ki jih ta zakon pokriva. Ako kdo dela čez 40 ur j na teden, mora od teda j naprej dobivati poldrugikrat toliko na uro kot redno dobiva. IPrvi korak za znižanje tedenskih ur je bil storjen leta 1938 takoj potem, ko je bil zakon sprejet, ko je stopil v veljavo 44-urni teden. Zakon je določil postopno znižanja tedenskih ur, da ne bi industrija preveč trpela vsled takojšnjega prevelikega ^ni-žanja. Dni-gi korak je bil storjen leta 1030 ko je bil delavni teden znižan na 42 ur. Sedanje znižanje na 40 ur je končno in doleča od sedaj naprej, kaka mora biti skrajna nneia dolgosti delavnega tedna ob obstoječih mezdah. iZakon ni le določil skrajne količine delavnih nr na teden, marveč tudi, kaka mora biti najmanjša nifzda (minimum wage). V tem pogledu ne nastane letc>< nikaka razlika in sedanja minimalna mezda od .30 centov na uro ostane v veljavi do leta 1946, ko pride v veljavo minimalna mev>la od 40 centov na uro. PESMARICA t "Glasbene Matice*' Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. .— Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 YV. 18th Street, New York, Ni Y. DVA PREMERA ŽENSKE GOVORICE iKake posledice bo znižanje delavnih ur imelo na poslovno in socialno življenje, je težko prorokovati. I\o je lani stopil v veljavo 42-urni teden, so nekateri delodajalci ohranili še naprej svoj program 5 in pol dni dela, oziroma 44 ur in plačevali Overtime za dodatni dve uri. Bržkone bo sedanje znižanje imolo za posledico, da bo mnogo tvrdk ustanovilo delavni teden petih dni mesto da Ki nliranili 5 in pol dni dela in plačevali overtime za štiri ure. Ako se to zigodi, bodo delavci sicer izgubili dodatno plačo za overtime, ali pridobili dva praznika ob koncu vsakega tedna. V onih industrijah, ki imajo mnogo naročil vwled obo- bo'jš:an, ali v-led večjega počitka ali vsled večjega zaslužka. iFederalni urad, ki upravlja mezdo-urni zakon, takozvana Wage and Hour Division, se pripravlja, da stori potrebne za vrrf=ničenje dodatnega znižanja delavnih ur. Pripravlja se obširna publieiteta potom tiska, lepakov in radia. Državni department i dola bodo sodelovali in so naprošeni. da se prizadevajo za enake zakone v državi, kot jih je federalna vlada u-vedla za posle, ki so med-dr-žavni. Tokom zadnjih mjei-ecev so oblasti dobile ntnogo pritožb o prekršit vali toga zakona. Treba še uvesti preiskave o 35.000 pritožbah. Poroča se pa, da v enem izmed zadnjih mesecev je bilo več preiskav kot pritožb, in upa se, da s sodelovanjem državnih delovnih departmen-tov bodo preiskovanja in popravljanja napredovala v prill od njost i. Poroča se tudi, da se je delavcem od februarja naprej pridobilo $2.000,(MK) na mezdah naproti $618,000 v prvih petnajstih mesecih, odkar je zakon v veljavi. (Razpošiljajo se vprašal ne pole na tvrdke sirom dežele, da sposoben za vojaško službo, ali nesposoben zaradi pohabljenja. oženjen ali -amtski — Vsakdo se mora registrirati. Krajevni naborni u-rad bo po preiskavi dognal. kdo bo moral nositi vojaško sija pošiljala kar največ Iv* gov naslov. — 10- Ime delodajalca. —- 11. Krai de.a in kakš no delo. -——- Iščejo prijateljstvo z Rusijo (Nadaljevanje * 1. strani.) oro- suknjo in kdo ne, Registracijske ure bodo od 7. zjutraj od 9. •zvečer ter bo vsakdo imel dovolj časa. da w regiistrira, p redno gre na delo, ali pa, ko se vrne z dela. (Naloga žene je tudi, da poizve, na kaka vprašanja bo moral njen mož ali sin odgovoriti, kadar bo išel na registracijski urad, da se njeir\u ne bo treba ^ tem ukvarjati, ker je tekom dneva zaposlen loir*. . Vprašanja so: 1. Ime. — 2. Naslov. — 3 Telefonska .številka. — 4. Sta rost. — 5. Dan rojstva. — fi Kraj ro^tva. — 7. Ime onega. žja na Kitajsko. Rusija je sicer takoj .pripravljena stopiti v kako trgovsko zvezo z Združenimi državami, toda z Anglijo se noče tesno vezati. Ko je nedavno podtajnik za vnanje zadeve Rlehard Austin Butler priporočal ruskemu poslaniku Ivanu Maiskemu v Londonu, da bi bilo dobro, ko bi se Rusija z ozironi na tro- s svojim de-(^vezo med Nemčijo, Italijo in Japonsko, malo bolj približala Angliji in bi pomagala Kitajski, je bil Maiskv hladen in rekel, da se naj angleška vlada v tem oziru obrne na Mo-. skvo. Pa tudi v Moskvi niso ki ibo vedno vedel za njegov na- kazali posebnega zanimanja. jateljici Ani: — Veš, staiiuje tam nekje, kjer je Bog posodo oplaknil, ko je svet naredil. Vedno so govorili, koliko njen mož zasluži, pa stavim, da je na reliefu. Ce ne bi gotovo izbral kakšno boljše stanovanje. Pravi, da plača za tiste luknje osemnajst dolarjev. Prav verjetno je, da plača osemnajst dolarjev na leto, ne pa na mesec. V gornji floor, prav pod streho jo je odpeljal dedec. Da s*e mu ne sinili reva, ker mora vsak dan tolikokrat po tolikih stopnicah. O, ti mo,? | V kuhinji nima drugega kot mizo, štiri polomljene stole in kos peči. No, tisto, kar pri njih jedo, že lahko skuha na tisti peči, nikakor pa ne poštene jedi. Kdo ve, "d česa .i mislil! — Mary, dežnik si pozabila^ — je rekla Ana, ki se je poja vila na pragu z možem in o-trokom. — Ko je prišel z dela, sem mu ukazala kar koj pripraviti kar", pa smo se odpe ljali, saj je itak >ta sicer dve če. Število smrtnih oznanil, II vari, ki prav za prav nista v .prihajajočih po pnšti, oznanil, nobeni zvezi, vendar pa igrata ki omogočajo Co reel lesu obedo-odločilno vlogo v zgodbi, ki vati p: i gospodični Fluteevi, je vain jo liočeui pripovedovati, »prepično. To se slfši mnogo ITjjubosuifmiost -—ni mi treba mani cinično? Obenem pa tako bolje izraža misli gospoda Corel lesa. \A včasih nm je to nekoliko mhično. Kadar gre za tega ali onega izmed njegovih prijateljev, ki naj -e 11*11 posveti "toč-no opoldne v cerkvi Device Marije'' se mora vendar enkrat, dvakrat ali trikrat spomniti ta čas. ko sedi za mizo z zapeljivo Marijo Fluteevo. A to um nekoliko kvari — tek. Da če bi šlo za prijatelja, ki bi bil na njegov pogreb povabljen samo "pro forma" iz družabne vljudnosti ... bi m«u bila dvojni užitek zavest, da lahko ostane ta čas nemoteno s srvok> prijateljico in da je dorasel ljubosumnosti svoje žene. 141 Ali -te že opazili, kaan me- bližje pojasnjevati, kaj je to. To je velik kvar značaja . . . to bodo gotovo potrdili vsi zakonski možje. Odpor proti pogrebom je mcmla manj razširjen. Mivnge žene smatrajo celo ta obred za prijetno razve drilo. Nekatere so nedvnomr.o n aid a rje ne za izraze sožalja. Mnogim je pa pogreb dobrodošla priliika. da vidijo in opravljajo ljudi, da oblečejo primerno obleko, ko lahko opazujejo in sodijo kretnje in čustva drugih ljudi. •Skratka, pogreb jim je družabni dogodek. Nekako tako kakor svatih« — svatba v žalni obleki. Toda med te žene gospa Sor-cello-ova ni spadala. Ona je temperamentna, ona ljubi h in šč in trušč. Ce vidi človeka pliVkati, tudi nji solze zalijejo oči. Pogrebnega direndaja prav nič ne ljubi. Boji se cerkva in izogiblje se pokopališč. Njihova lega je tako nerodna. Človek mora vedno hoditi ali voziti se skozi umazano predmestje, preden pride na pokopališče. (Bazen tega ji žalna obleka zelo slabo pristaja. V nji se zdi deset le starejša nego je v starosti 8.'? let, sipravljen z ho rim? Mislim, da ste. Nekega lepega jutra, ali bolje rečeno, nekega dne točno op< Idne — je prišH Corcelles črno oblečen in s črnimi rokavieamri v roki ves srečen k gospodični Fluteevi. Marija!'' je vzkliknil z veselim glasom, 4u je jelo u-mirati vedno mnogo dobrih prijateljev, starih tovarišev iz mladih let in daljnih sestričen. Gospa Corcellesova zaenkrat ni rekla nič, samo v salonrh. kjer je navadno preklepetala svoje popoldneve, je večkrat NOVA SLOVENSKA KNJIGA "Po širokem svetu" se ime nnje knjiga, katero je objavil nedavno naš rojak Mr. Josip G rdi na v Clevelandn, O. Naslov knjige popolnoma odgovarja vsebini, kajti Mr. (Jr-diria popisuje svoje utise in doživljaje na potovanju po jugovzhodni Evropi in Mali A- ziji. Pisatelj popisuje to potovanje tako zanimivo, da se bo čitateljn zdelo, da vse - am vidi in doživlja. Knjiga bo zares v razvedrilo vsakomur, ki jo bo bral. Zato jo našim rojakom toplo priporočamo. Naročite jo lahko pri K nji garni "Glasa Naroda" 21<> W. IStli St., New York, N. Y. — Da ti ni-i Cena je $2.70, poštnina plačana. AMERIŠKI VOJAŠKI AEROPLAN V ameriških vojaških aeropla nih je vpeljan popoln telefon -ki sistem, po katerem se morejo letalci tekom poleta pogovarjati s poveljniškim ti radom na letališču. resnici. IZato je dejala gospa Corcel-le-ova »vseh j svojim znancem: '"Lahko zahtevate od mene kar hočete, samo tega ne. da bi šla na pogreb. Te a ne preveč ra »burja. "In no spremila'bi na zadnji poti niti svoje najboljše prijateljice." Gospod Corcelles priznava njeno stali-šče za povsem pravilno in enako kakor obsoja ljubosumnost svoje žene, jo smatra za velik kvar značaja, ceni njen odpor bon*. goirf in t. ljudmi ? NUi ga poznala * Jaz tudi ne Toda tu vidiš, da sem dobil od rodbine smrtno oznanilo in vabilo na pogreb." To je bil prijeten in zelo pozoren .mož. iSta nov al je na drugem koncu mesta in izrazil je željo, naj ga pokopljejo na daljnem pokopališču v l^agne-auxu. Njemu se moram zahvaliti, da i-va pridobila tri •sladke ljubica. . I" In odvisno je samo od naju, da-!i hočeva kmalu zopet >sku-proti popre«, pa j obedovati in zabavati se. j Ne glej me tako debelo is svoji KDAJ SE GLEDALEC SMEJE? \Mlad dramatik je natpisal veseloigro in jo nasolil z najboljšimi dovtipi, kar jih je zmogel. Gledalci naj bi se sme-iaii. Toda smejali se niso vedno tedaj. kadar je mladi mož to pričakoval, temveč na čisto drugih mi stih. Se bolj čudno pa je bilo to. da so -e ob raznih dnevih tedna, ko so se vršile predstave, različno smejali, ob sobotah pa je bilo r-meha največ. Smeh je mlademju možu, kakor je sam pripovedoval, povzročil že mnogo ugibanja. Mesta, ki so ob ponedeljkih in torkih izzvala samo tih smeh, so ii Obleka naredi človeka' Znan je pregovor, da obleka naredi človeka. So pa na svetu ljudje, ki z raznimi norost-mj omalovažujejo zdravo jedro tega pregovora. (Ruska carica Katarina I. ni nosila nobene obleke del j kako: p< l dneva in nobene obleke ui oblekla več kakor enkrat. Nič čudnega, da so po njeni smrti našli v več r^to o-urronmih omarah nad 30,l)<>0 po-v-e nvnovih oblek,"od katerih so bile nekatere vredne celo premoženje. mejnu isamo na pismeno soza-lje. To bi tovari« Bagi težko prenesel." Tedaj pa poreče gospa Corcellesova: fc '"Pojdi torej sam na pogreb, to bo vendar zadostovalo." '"Da, ne preostane mi >cč i vidno nič drugega," odgovori gospod Corcelles s prepričevalnim glaWoni in — gre k svoji prijateljici, gospodični Mariji Fluteevi. . Stvar je namreč tale: i nurtno ozminilo, pravi gospod i Podkupil sem nekega uradni-Corcelles: Ika I,eblancovega pogrebnega '"Alli, gospa Bageova je umr-. zavoda. ki nvL bo v bodoče vedla. Tako stari prijatelji! — no pošilja! smrtna oznanila,'ki Vlijudnof-t zahteva, da se ne o-| iih zavod tiska, kadarkoli bo naju mikalo malo pozabavati -e. Zdaj pa brž posvetiva tiih spomin najinemu dobrotniku Aniadeu Juliju, častitemu županu. potem se pa poljubiva in brž k ctbedu," To je grdo, kaj ne ? Da, toda mož, ki hoče skočiti čez zakonski plot, ise ne sme ustaviti niti pred najsvetejšimi stvarmi. Tako globoko 'lahko pade mož, ki je za^el na kriva pota. Ooreelles je cinično koval dobiček i-li nad j 10,000 parov nogavic, po omarah pa še 4000 parov čevljev in copat. 17 r-ob je imela velika kneginja natrpanih z omarami skrinjami in zaboji, polnimi sa-nwh oblačil. Neki madžarski! plemič iz preteklega -toletja je potroši! Chopinovih sodobnikov je vedel da uporablja veliki umetnik rokavice zato, da nad njimi »tresa svojo jezo in razburjenje. Kadar je bil Chopin slabe volje ali razburjen, zla>ti pred kakšnim nastopom,, je vz 1 par rokavic in jih pričel j»oča>i natikat; na roke. Znano je. da -o g!ace-n;kavice silno ozke. take da -e tesno oprimejo roke. "Predno jih je dobro navlekel na roke, je poteklo četrt ure. Ko so rokavic • dobro -tale nn rekah, je pričel Chopin počasi širiti in napenjati prste na roki. Kakor vsi pianisti je ime' tudi CHiopin izredno močno in iril>čno roko. čeprav je bila nežna in majhna kakor ženska roka. Chopin je toliko ča>a raz- i> v oje vr.-1 ni M) posebno pozdravi podrejenih do višjih. Na Kitajskem >e ljudje ob takšnih primerih mečejo na tla in se dotikajo - čelom zemlje. Pri Tod i h v Sprednji Aziji pada mlajši pred .starejšim na kolena in položi njegovo stopalo na glavo. Avemvi v severovzhodni Rodezij* -e valjajo v prahu. V Cgandi se smejo služabniki prikazati pred po-glavai'jem le na ta način, da s*' plazijo po tleh. Ob Kongu pozdrav jajo ] »od i c jeni višjega poglavarja tako. da pokleknejo -i na t rese jo prahu na desna -enca in tem za t »h-ka jo. SMRTNA KOSA — Dne 25. -» p! nibra je pre-mjni! Jakob Potočnik v starosti KI et. Doma je bil iz Sko- tezal in napenjal prste, da je na Gon nj-kem. odko- počil prvi Šiv. To je natl iler je prišel v Ameriko pred val tako dolgo, da so popokali ],.t; Zaim-ča žalujoči hčeri prav vsi šivi na rokavicah. Trephine, por. S'apnik, Mari- i Trajalo je to navadno ee"o j<, Little in pet vnukov. Nje- uro. potem pa je bil niopin Lrova -oproini Mary j - umrla -pet miren, ljubezniv in o«'ar- pred petimi leti. ljiv j?osy>ob|< k;lh H) bin dragocenih jsti nego pri na>. Orientalec -e ma lahko- tem težje pa je do- j j^ail{llov> Namesto eunrbov zafprfd došlecem večkrat ]»ok!oni. seči tih nasmeh, v katerem se izraža smil-el za fini humor. VOLKOVI NAPADLI STREŽNICO. Neka 60-1 etna ženska, ki je bila že mnogo let nameščena v živalskem vrtu v Opolju, se jejjc približala kletkam z volkovi " " kakor običajno s hrano. Eden izmed volkov je hlal-tnil po njeni roki, drugi je priskočil in roko potegnil skozi mrežo v manšete je ime! majhne ure. V .-vojen« gradu je zmerom. nf»s:l steklene čevlje, tako da je vsakdo mu:gel videti, da nosi po.l njimi zlate ali srebrne čevlje. Posebne vrste čudak je bil tudi varšavski bankir Gratz, ki nekaj svojih oblek lia- no kuverto in dovolil si je celoikletko, nakar so ji zveri zače- - pre- še to razkošje, da je prepustil svoji ženi odpiranje kuverte. Komaj je*pa gostpa Corcellesova pogledala v smrtno oznani-IV je kuiknila in bridko zapla-kala. "iKriž božii. Alfred Schmidt. Bože moj, Alfred je mrtev! Alfred. \1=e moje, moj zlati Alfred!" Gospa Corcelles je temperamentna žena. V navalu bolesti je zalučala svojemu možu v obraz odkrito priznanje: 14 Da, nmj ljubček je bil. Celih pet let. Oboževala sem ga. Alfred. n*oj edini Alfred! A zdaj je .mrtev. Stori z menoj, kar hočeš, meni je ®daj vseeno. 1— Bože moj! Bil je tako lep, tako mlad!" Mrzlično je hegla še enkrat po črno obrobljenemi listu in čitaia —umrl je v zgodnji mladosti treh let in dveh mesecev. '"Kaj?" rf\nih vco--teljno odejo znanega nemškega stratega Mol tke ja in še razne druge oblačilne kose znamenitih osebnosti. Seveda je za vse to potrošil ogromne vsote. iKo so posnjrti slovite pevke Henriette Sontag prodajali na dražbi njene obleke, so našteli 2200 pariških damskih čevljev, 4000 ovratnik rut in nad 200 svilenih plašče v ter nad 24,000 kosov raznega (spodnjega peri-la. V zapuščini slavnega skladatelja in pianista Cliopina so našli nad 400 glaee-rokavic. Bile so to najdražje in najfinejše rokavice tedanjega časa. Prav gotovo ibi predstavljala ogromno vrednost, ako ne bi imele vse oa v teh mislili in v bujni do-i ni Al j i ji si je slikala v mislih življenje v zavodu. V katerem razredu bo, kakšne knjige bo imela, kakšne nove ^oučcnkc, ičiteljiee, kako bo obečena ondi, kako 1k> pisala piišma domov, kje bo .spala, kako hodila v jedilnico in nad vsem — kako bo štela dneve in se vozila v Trst in bo prinašala dobrih stvari od tam in piavila součenkam o novostih in posebnostih Trsta. Tinina mati -e je ]H)laguma vživela v novo prihodnost *vojc hčere in je ni nič več nnueiila z očitki in vprašanji ,le radovedna je bila, kdo je ta Gornik in kakšen je, ki tako zelo ljubi njeno hčer, da j- piše dan za dnem dolga pustna. In res |e Tina prejela vsak dan pismo od Gornika, časih ji je pisal celo dvakrat na dan in ji poslal še brzojavko. V vseh pismih je živela bujna ljubezen, vse bosede so bile ljubezenske, polne hrepenenja j>o Tini. Pi?al ji je, da vidfi vsepovsod le :tjo in v delu mudi lo nanjo, ki je vendar ni osebno pri njem in zato mu je včasih, da bi znorel in skotili sam iz se)»ila pisanja in o ji tekle besede zares iz *nca.. Ali pozneje se je že dolgoeasila pri pisanju in j<» morala iskati besede, ker nii-o več lile iz duše kar same od sebe. In v teb zadnjih dn- li je le »s težnvo napolnila štiri strani pisem kega papirja. Že se je baia, da ji bo Andrej očital hladnost, a on. !cakor da vsega tegir ni videl in občutil — nasprotno — vsako njegovo pismo je bilo bolj goreče in hrepeneče. Tenia j je nektiga diie nenadoma stal doktor Pire pred Tino. Tinina mati ga j«- .-prejela z vso ljubeznivost jo, ker je bila jiiiblila. da je prišel Gornik. A ko je videla začudenje in nekako hladnost v Tininem obra-zu, je koj spoznala, da -se je bila zmotila in je tiho odšla iz sdbe.. •"Bo že kak Tračan," je dejala, "domačin ni." "Pozdravljeni, klanjam .-e, gospa/' je dejal Pire in snieh-Vjaje >«gel Tini v roko, ki nru jo je podala v nekaki zmedenosti, zakaj v resnic je bila pnt^-nečena. ko je zagledala Pirea pred si l* j. In kei je vedela, da vidi Pire njeno iznenade-nje. ji' zardela če« in čez in dejala: 44All, vi, gospod doktor! Kako da -te prišli!" "Po opiavkih, gospa., in potem tudi da i>og\edam, kaleč vami je." "Za res me je iznenadil vaš obisk 'in ko je potrkalo, sem že mislila, da je prišel Andrej — (Gornik," je pristavila glasneje. "Pa sedite, prosim!" 44 In na gospoda Mlakarja niste prav nič mislili — a, oprostite, — vid:« il. da sem neokusen, oprostite." Poredno se je nasmehnil, Tina pa je prebledela in odvrnila: *4 Zakaj me nponunjate!" "Nič hurslga. ni" hudega, gospa; a kar tako — sem menil, da ne boste tako brž pozabili — o, oprostite, oprostite, že spet &em se zaletel." Hotel ji je poljulbiti roko, ki jo je Tina odmaknila in nagiibančila čelo.. "Tak ne zaletavajte prosim, več — saj vote, da mi je to neljubo. Ali — če že prav hočete — kaj menite, da se bojim? f'etudi vas je mogoče on poslal ..." » "Nikakor — nasprotno odšel je že v Anueriko." "Zares? O, hvala Bogu." Tina je v toliki odkntosiv-rosti sklenila roke in se oddahnila, da je Pircu šlu v glasen ^meh, a je del roko na usta in odvrnil: "Joj, jo j, te ženske, ženske — kakšne ste!" "Pa kaj! Oucite se?" ! — čudim so ne, le vnovič spaznadiv kako nestalne ste ženske. Pa kaj — zdajle se ne bova raagovarjala o tem — povejte mi rajše. kako se vam je godilo ves čas, odkar .-te odšli iz Trsta?" ' "Hvala, dobro," je dejala Tina. '"Dobro? K j, ej — ko bi to nekdo shišal!" ' 44Pa kaj ALi je kaj -labega v tem?" "Bog varuj — vendar je čudno slišati, če je komu dobro, ki so mu — recimo — odrt zali glavo — haha!" •"Glavo odrezali? Kaj sem 'brra glave, ka li?" 44Bi morali biti, gospa, bi morali — hebelie — kaj? Pa kaj to meni mar, kajne?" ' "Ros — zdaj ia-zumem —" "Prav da se le lazumeva. No, torej čestitam!" ; "fV..*i?" "Vaša zadeva ie urejena." "Ločitev? Končano torej?" ! Do pičice. čestitam." "Hvala. Torej je vendar pri^Ho do tega — no, hvala Bogu!" *4Glejte, koliko veselja sent vam prinesel! £>e meni se »di dobro. A žal vam ni n*pč?" "Zaradi ločitve?" "Zaradi ločitve, da." "Da bi mi bilo žal? Se tega bi mi bi-lo treba! Vesela aem, vedela — saj sem prosta zdaj." • '"Živijo piostosi!" < 144Kaj se nri rotate V* « "Ah ne. gr* ipa..n*e ne smete razumeti napak. A sem tak •človek, kaj hočete!" ( "IzkuNnjavee torej?" • 44Pa isakiKŠnjavec. že prav." "In kako je v Thstu?" je obrnila Tina pogovor. "4Hočete reči če on — on že ve?" i "Kdo?" r "Ah, saj res! — To ie sitno, kajpa, da je sitno!" • <4,Kaj bi bik> *itno?" . 1 (Nadaljevanje prihodnjih.) Delavski pregled ALI SE BO BETLEHEM STEEL VKLONILA? Izvršilni ocjbor CIO je dovolil voditeljem jeklarske unije napovedati štrajk. — Philip Murray je v posdbnem pismu pojajsnil predsedniku korporacije stališče unije in organiziranega delavstva v splošnem. Prejšnji teden se je vršila v Washington u važna konferenca okrajnih ravnateljev in organizatorjev CIlO odbora za seveda, da se bo korporacija pokorila .postavam dežele." V pismu ni štrajk niti z besedo omenjen, pač pa očita organiziranje jeklarjev — ! Murray korporaciji "nepostav-fcWOC, Steel Workers Organi-' zing Committee. Razpravljali so o nesoglasjih med organizacijo in Betlileem Steel Corporation. Po temeljitih razpravah so dobili voditelji odbora pravico na svojo lastna ipest urediti zadevo, to se pravi, da jim je tudi dovoljeno napovedati štrajk, če bi se pod nobenim drugim pogojem ne mogli s korpora-eijo sporazumeti. Tozadevno dovoljenje so jim dali izvršilni odborniki CIO, med njimi predsednik Jolm L. no ravnanje z delavstvom'', kar je tudi povzročilo štrajk v njeni tovarni Sparrow Pt., Md. Kampanjo proti Bethlehem Steel bo vodil Van A. Bittner, okrajni ravnatelj SWOC, Le wisova desna roka ter svetovalec zastopnika Sidneva Hill-mana v narodno-obrambni komisiji. Zdi se, da bodo jeklarji spravili Bethlehem Steel v resno zagato. Postava namreč izrecno določa, naj dobe vladne Lewis, ki je natančno poučen kontrakte le tiste kompanije, ki se pokore vsem postavam in seveda tudi AVagnerjevi postavi. Unija ima na razpolago do volj dokazov, da je korporacija ponovno prekršila postavne določbe, tikajoče se delavcev. Korporacija ima že za tisoč milijonov dolarjev vladnih kontraktov. Izguba teh kon-traktov bi bila zanjo usodna. o celi stvari. Načelnik oo predlojra od^o-< te n a za toliko časa. da se bodo glede njenih določb sporazumeli zastopniki delav tva z zastopniki delodajalcev. Newyorski župan kot ^ posredovalec Newyorski župan La (iuar-dia je v petek naznanil, da se je z njegovim posredovanjem posrečilo uravnati stavko tisoč članov 1 očala H. International Brotherhood . of Electrical Worker!-. Vsled stavke so bile prizadete tri velike kompanije. Delavcem bo povišana plača za 10 odstotkov in bodo imeli vsako leto teden dni plačanih počitnic. Stavka razvažalcev ' V Newarku, N. .J., in okolici je pred nekaj dnevi zastav-kalo nad 300 truck dri ver je v, vsled česar je promet zelo prizadet. Pošiljatve, namenjene v narodno-obrambne namene, fco zelo zaostale. Newarški župan Meyer C. Ellenstein je o lvaniji \Tesiiieilo svojo pretnjo in za-savkalo. Pravijo, da za mleko ne doibivajo primerne cene ter da je štrajk edino sredstvo, s katerim lahko prisilijo prekupčevalce, da jim plačajo nekaj I administracija več. $1.81. Kakorhitro bo unija dobila poročilo iz Ruthland okraja v državi Vermont in iz Bradford okraja v Pennsylvaniji, bo skli eala konvencijo, na kateri bo padla odločilna beseda. Za štrajk so glasovali far-merji v 25 okrajih. Za sto funtov mleka zahtevajo $2.50, dočini sta zvezna in državna določili ceno Archie Wright, predsednik Po zatrdilu unijskih uradni- Dairy Fanners unije, je rekel: I kov ima unija še enkrat toli- — Kakorhitro bomo priprav ljeni, bomo zastavkali. ko članov kot jih je imela za-easa Štrajka leta 1939. UVOZ ČEVLJEV IN IZVOZ ŽELEZA Anglija kupi od Združenih držav ogromne množine jekla in železa. — Takoj za Anglijo je Kanada na vrsti. — Uvoz čevljev se je zmanjšal za 50 odstotkov. Amerika ne kupuje več čevljev od nemških, čeških, švicarskih in francoskih tvrdk, vsled česar je uvoz strahovito padel. Meseca avgusta je bilo naročenih iz inozemstva samo nekaj nad 197 tisoč parov čevljev, kar je najnižja množina v zadnjih tridesetih mesecih. V prvih osmih mesecih tekočega leta je bilo importiranih 984 tisoč parov čevljev za vsoto 893 tisoč dolarjev.V primeri s prejšnjim letom je u-voz nazadoval za petdeset odstotkov. Iz poročila trgovinskega de- partmenta je razvidno, da je meseca avgusta dosegel izvoz jekla in železa rekordno višino. Angleži so najboljši odjemalci. Kupili so 1 milijon 41» tisoč ton železa in jekla za 54 milijonov dolarjev. Lanskega avgusta so kupili samo 185 tisoč ton za 12 milijonov dolarjev. Kot odjemalka železa je bila meseca avgusa druga v vrsti Kanada, tretja pa Japonska. Tudi Argentina, Brazilija in južna Afrika so ga nekaj kupile. PRAVICA STAVKANJA NA TEHTNICI Amendment, ki naj bi za jamčil delavstvu najuspešnejše orožje, je naletel na vestranske ugovore. — Značilna izjava senatorja Wheelerja. V senatu in poslanski zbornici je 'bila »prejeta predloga demokratskega senatorja iz In-diane, ki doloea težke kazni za {Delavske organizacije in volitve Ameriška Delavska Federacija. ki ima baje več kot štiri milijone članov, bo po svoji stari navadi nestraiuska z ozi-rom na bodoče predsedniške volitve. To je sklenil izvršilni odbor Ameiiške delavske federacije, ki je tudi pripravil plakate, vsebujoče delavske rekorde demokratskega in repu-blikam kega pren.Vodniškega in ] >od p ro< lse< 1 n i šk ega kandidata. Ft deracija je to svoje stališče zapustila samo enkrat in si-cer leta 1924. ko je ofieielno podpirala kandidaturo wiseon-sinskega 'progresivnega senatorja Roberta M. La FoKetta. OIO se še ni ofieielno odločil in se najbrž tudi tie bo. V začetku leta je predl-ednik John Tj. Lewis napovedal predsedniku Rooseveltu 44sramoten poraz", če bo vtretje kandidiral. Ne o iz i raje se na to, je pa dosti mogočnih OIO uniji sklenilo podpirati predsednikov tretji temnili. 'Ameriška Delavska Fodera-eija bo priporočila kandidate, ki so ji naklonjeni ter bo nasprotovala tistim, ki nasprotujejo njenim intere? mi »Predsednik federacije, William Green, je izjavil: 44Vsakega, ki bo nasprotova* Smithovim aniondmontom k Wagnerjevi postavi, bomo smatrali za našega nasprotni-1 ka. Vsak tak kandidat bo skoro gotovo poražen." Green ni hotel odgovoriti časnikarjem na »vprašanje, kateremu kandidatu bo oddal on svoj glas. sabotažo v industrijah, ki izivr-Aujejo naročila za narodnoc.b-rambni program. Kdorkoli poškoduje, ali skuša poškodovati narodnoob-ranrfbni Qiiateriiial ali prostore, kjer ise ta materijal izdeluje, naj ho kaznovan z desetletno ječo ali s 10 tisoč dolarji globe. Senator Minton je v zadnjem trenmtiku predlogo umaknil Štirje painter ji obtoženi i iStavka nemvorških sobosli-karjev je končana, toda z njenimi posledicami se bo bavilo še f od i šče. !Policija je namreč aretirala štiii štrajkarje, ki so z neizbri- kajti John L. Lewi tn pojaann« Id mi.> ul U tiam-ljriir Cena iJENAK. Spiral dr. K&rl EogUA. r.'M Rtrmil l>fii«ml j>r«»lilfiu je *t-lo zapleten tu trturra __ 1" K« ul omit«*?«; otonli tf.Mkoiuur jmhu.-k<> _ 1'iiMiielJ. ki j« n čeAkl n»rif-f;)>n|»la v denarju. Cena 5QC DOMAfl ZIIRAVNIK. Sj.isal Selmsrijan Kn.ij.p. L'10 strani. Ona $1 25 IMMA^K /IVAI.I. Spi.-al Damir Feip-I. ~~ strani. tena .50c DOMAČI f.l\l N OZ D R A VNIK, npl«al K m njo l mi lar. 27» a«rani. Ona tr-la vez Cena $1-50 Zel., korlnina knjica r.n ri*U«>KK Xlrln>na .75c K\TJ K«A O IfOSTOJXKM VKDHNMT. Ill strani KRATKA SRBSKA DRAMATIKA. Cena .*»0c. t:s str:«ni Cena 30c. Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Vejnovojša zbirka navodil za kuhinjo »n dom. Cena 50c MLEKARST\4l. .Spisal Anton iv?c. s allkaml 1M* ji ram. Knjiga a* mlekarje ln IJuhltelJe oilekarstra apion. Ona .50c NAJVEČJI SPISOVNIK. — 15« strani. Ona 50c NAAk ftKODIJIVE ŽITAIJ v 1'DDoni In ISE-SEDI. Opijal 1'tmii Krjave«*. S J. i strani. llrnS o«« 25c OR RT NO KNJIGOVODSTVO strani. Ve«.. Knjica Je namenjena t prvi vr»tl ?s stavl.no. uineitio lt» strojno ključavničarstvo '»r le is-»(.livarstvo. Ona $1._ ODKRITJE AMERIKE, spisal K MAJAK Trije deli: Iti'J. 111. K« nI rani Cena »neliko ve» Poljuden In natančen opl« o.lkrliia ooveca svefa. Spis se čila kakor zanimiva po»eat ter Je sestavljen i*» najlniljšlb vlrib. Cena 50c 1'RAKTlC.M KAtlNAK Trda *ej. 251 m,r... 1'rir.^na knji£ioirebno. Cena 75c. I KOHI KMI SDDORNE t-II.O/,OMJB ftpinsl dr. f. \ eber. JI1 aviaui. KuJiko toplo priiHircHiuu lukniiiur, fct ae Loče seznaniti a kuvuiuiI Ci .muj. sudoUu« lilMulije. Cena 50c SM1VENSKO NEMŠKI SLOVAK. Seslavil I»r. F. Bradač. — Gli5 strani. <>"• $1.25 UMNI ^ERELAR. Spisal Frank Lakniajer. UK I strani. Ona _ VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. Sestavil H. Podkrajšek. — 437 strani. Ona $1 __ VELIKI VSEVEDE^. 114 strani Zbirka zanimivih In kratkočasnlh spretnosti; bnrkt In šaljivi jH.nkn-»|; vedelevalns la- Im Ih; pui.kllranje; zsxtavlec. Ona _ ZDRAVILNA ŽELlAf.%.