Slovenska strategija trajnostne pametne specializacije - od S4 do S5 - Porocilo o dosežkih S4 in izvajanju S5 Sektor za koordinacijo pametne specializacije – S5 S5.mkrr@gov.si Slovenska strategija trajnostne pametne specializacije - od S4 do S5 Porocilo o dosežkih S4 in izvajanju S5 Sektor za koordinacijo pametne specializacije – S5 S5.mkrr@gov.si Copyright © MKRR, 2023. E-izdaja (pdf) je pod pogoji licence Creative Commons 4.0 CC-BY-NC-SA dostopna v elektronski obliki (pdf) na www.dlib.si (Narodna in univerzitetna knjižica v Ljubljani) in na spletnih straneh www.mkrr.si. Izdalo in založilo: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj Elektronska publikacija Uredil Marko Hren Jezikovni pregled Oblikovala Avtorji poglavij Motiv na naslovnici Natalija Poš Kontakt: s5.mkrr@gov.si Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 168497667 ISBN 978-961-96425-0-4 (PDF) Urednikov predgovor Publikacija s Porocilom o izvajanju S4 predstavlja dokumentarno gradivo o pripravi in izvajanju ter ucinkih prve (2015-2022) in o pripravi druge generacije (2023…) Strategije pametne specializacije v Sloveniji. Niti v konopu zaslug za ucinke S4 v soodvisnosti akterjev petorne vijacnice inoviranja so številne – segajo od posamicnih kreativcev nevladnega sektorja do visokih uradnikov in funkcionarjev Vlade RS, Evropske komisije in OECD. Naloga izrekanja zahval se kaže kot preveliko tveganje. A družbene in tehnološke inovacije so eno samo tveganje. Zahvala za pripravo S4/S5 in za interpretacijo rezultatov dela na strategiji gre vsem ekipam, ki so pri delu priprave in izvajanja slovenske S3 sodelovale in si zaslužijo poimensko (po abecednem redu imen) zahvalo: Alenka Pahor Žvanut, Ana Cvetko Vele, Andreja Jenko, Bojan Suvorov, Eva Sever, Gorazd Jenko, Jože Petkovšek, Klemen Košir, Matej Forte, Natalija Poš, Peter Wostner, Romana Jenko, Simona Hocevar … in nismo našteli vseh, ki so v ekipah sodelovali vsaj za kratko. Sestave in vodstva ekip so se tekom let namrec izrazito dinamicno menjavale, skupna vsebnost vsem pa je bila visoka motiviranost in predanost poslanstvu strategije: uveljavljanju in celoviti transformaciji domacih akterjev v ekosistemu podjetništva in inovacij v cez-regijskih, globalnih verigah vrednosti, sprva z geslom prehoda v Industrijo 4.0., danes pa z geslom dvojnega, zelenega in digitalnega prehoda in t.i. globokim, (an. deep tech) inoviranjem. V slovenskem jeziku pa je beseda za zeleno, izvirno in pametno ena, kratka in jedrnata: bistro. Rezultati izvajanja S4/S5 so na rovaš izjemnih dosežkov deležnikov v RRI ekosistemu s katerimi so ekipe S4/S5 odlicno sodelovale, za kar gre zahvala številnim posamicnim ter posebej mrežnim igralcem (Strateška razvojna inovacijska partnerstva, zbornice, združenja idr.) ter kolegom na pristojnih agencijah in resorjih vlade RS, ki so sodelovali pri uveljavljanju kompleksnega svežnja ukrepov. Nenazadnje, ob boku S4 so ves cas stali analitiki in evalvatorji v analitskih oddelkih GZS, IER in na univerzah, ki so in bodo robustno spremljali ucinkovitost našega skupnega podjema. Pricujoce porocilo je sprejela Delovna skupina vlade RS (imenovana s sklepom Vlade RS številka 02401-15/2023/4 z dne 13.7.2023) za Slovensko trajnostno strategijo pametne specializacije na seji 4.10. 2023. Marko Hren Vodja sektorja za koordinacijo pametne specializacije KAZALO 1. UVOD .............................................................................................................................................. 9 1.1 KLJUCNI POUDARKI IZ POROCILA................................................................................... 10 2. CILJI IN USPEŠNOST S4 ............................................................................................................. 12 3. USPEŠNOST NOVEGA MODELA RAZVOJNEGA SODELOVANJA ............................................ 19 3.1. Državna raven ...................................................................................................................... 20 3.2. Deležniška raven.................................................................................................................. 22 3.2.2 Prednostna podrocja S4 .................................................................................................... 24 3.2.2.1. Zdravo bivalno in delovno okolje (PMiS, IKT HM, PSiDL) .......................................... 25 3.2.2.2. Naravni in tradicionalni viri za prihodnost (Krožno, Turizem, Hrana) ...................... 31 3.2.2.3 (S)INDUSTRIJA 4.0 (ToP, Zdravje/Medicina, ACS, MATPRO) ..................................... 40 4. CILJAN, CELOVIT IN PRILAGOJEN SVEŽENJ UKREPOV ...................................................... 52 4.1. Financni del svežnja ukrepov ............................................................................................. 52 4.1.1 Raziskave, razvoj in inovacije ........................................................................................ 58 4.1.2 Razvoj cloveških virov ................................................................................................... 60 4.1.3 Podjetništvo in internacionalizacija ................................................................................ 62 4.2 Nefinancni del svežnja ukrepov – »Razvojna država«..................................................... 65 4.2.1. Inovativna in zelena javna narocila ..................................................................................... 65 4.2.2. Izdaja dovoljenj in odprava regulacijskih ovir ...................................................................... 67 4.2.3. Ucinkovito pravosodje ......................................................................................................... 68 4.2.4. Davcne olajšave .................................................................................................................. 69 4.2.5. Gospodarska diplomacija in promocija ................................................................................ 70 5. GLOBALNO INTEGRIRAN PRISTOP – INTERNACIONALIZACIJA (ANALIZA MEDNARODNEGA SODELOVANJA) ................................................................................................. 73 5.1. Vecstransko mednarodno sodelovanje ................................................................................ 73 5.1.1. Javno-javna partnerstva na podrocju raziskav in inovacij ............................................. 73 5.1.2. Konzorciji Evropske raziskovalne infrastrukture ............................................................ 74 5.1.3. Javno-zasebna partnerstva na podrocju raziskav in inovacij ........................................ 74 5.1.4. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo in Skupnosti znanja in inovacij .................. 75 5.1.5. Tematske platforme pametne specializacije ....................................................................... 77 5.1.6. Vanguard iniciativa ........................................................................................................ 77 5.1.7. Centralno upravljani programi in instrumenti ................................................................. 78 5.1.8. Okvirni program EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 ........................................ 78 5.1.9. Medregionalni instrument za naložbe (I3) ..................................................................... 80 5.2. Evropsko teritorialno sodelovanje .................................................................................... 80 5.2.1. Transnacionalno in medregionalno sodelovanje ........................................................... 80 5.3. Projekt InnoRenew .............................................................................................................. 81 5.4. Partnerstvo SiEnE ............................................................................................................... 82 5.5. Enterprise Europe Network ................................................................................................ 82 5.6. DVOSTRANSKO MEDNARODNO SODELOVANJE ........................................................... 82 Evropsko teritorialno sodelovanje – cezmejno sodelovanje .......................................................... 82 Bilateralno znanstveno in tehnološko sodelovanje........................................................................ 83 6. OD S4 do S5 – SLOVENSKA STRATEGIJA TRAJNOSTNE PAMETNE SPECIALIZACIJE V NOVI REALNOSTI SVETA ................................................................................................................... 83 6.1. Dinamicnost in osredotocenje ............................................................................................... 84 6.2. Trendi in tveganja .................................................................................................................. 84 6.3. S5 ohranja cilje S4 in se usmerja v zeleni prehod skozi globoko inoviranje ......................... 87 6.4. Kljucne spremembe na prednostnih podrocjih, prilagajanje gospodarstva ........................... 88 6.5. Nadgrajen, prilagojen in ucinkovitejši sistem upravljanja S5 ................................................. 90 6.6. Kljucne spremembe v svežnju ukrepov ................................................................................. 92 6.7. Primerjave virov financiranja – novosti, NOO ........................................................................ 93 7. Viri in literatura: ........................................................................................................................... 96 8. PRILOGE ..................................................................................................................................... 101 PRILOGA 1: Dodatni ekonomski in razvojni kazalniki S4 ................................................................... 102 PRILOGA 2: Seznam ukrepov vezanih na izvajanje S4 2016 – 2022 in sofinanciranih iz EU (EKP) sredstev (ESRR in ESS) ..................................................................................................................... 113 PRILOGA 3: Uspešnost novega modela razvojnega sodelovanja – prispevki SRIP-ov ..................... 127 SEZNAM KRATIC ACS Slovenski avtomobilski grozd ( AI umetna inteligenca (artificial intelligence) AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve AN akcijski nacrt ARRS Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije B2B medorganizacijsko sodelovanje BDP bruto domaci proizvod Big Data velepodatki CCN skupno komunikacijsko omrežje (common communication network) CLEC racunalništvo z nizko porabo energije po meri (customized low-energy computing) CP1 cilj politike 1 - Konkurencnejša in pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter regionalne povezljivosti na podrocju IKT (Program EKP 2021–2027) CP6 cilj politike 6 - Sklad za pravicni prehod (Program EKP 2021–2027) CRP Ciljni raziskovalni program DEAS Data Economy Alps Strategy DID metoda razlik v razlikah (diffference-in-differences) DKP diplomatsko-konzularna predstavništva DSV S5 Delovna skupina vlade za podporo izvajanju S5 EBIT kazalnik dobicka podjetja EBITDA dodana vrednost podjetja/organizacije EDP proces podjetniškega odkrivanja (Entrepreneurial Discovery Process) EGIS Evropsko gospodarsko interesno združenje EII evropski inovacijski indeks (European Innovation Scoreboard) EIT Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (European Institute of Innovation and Technology) EK Evropska komisija EKP evropska kohezijska politika ESRR Evropski sklad za regionalni razvoj ESS+ Evropski socialni sklad plus EU Evropska unija FFS fitofarmacevtska sredstva FP fokusna podrocja FTE ekvivalent polnega delovnega casa GIS-T geografski informacijski sistemi in tehnologije GZS Gospodarska zbornica Slovenije GZS-ZKŽP Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij H(O)M horizontalne mreže; enotno upravljane gruce KETs (npr. IKT KETs) ali netehnoloških inovacij (npr. Mreže za prehod v krožno gospodarstvo) HPC visoko-zmogljivo racunalništvo (high-performance computing) I3 instrument oziroma program EU za medregionalne naložbe v inovacije (Interregional Innovation Investments Instrument) IFR Mednarodna zveza za robotiko (International Federation of Robotics) IJS Institut Jožef Stefan I(K)T informacijsko-(komunikacijske) tehnologije IoS internet storitev (Internet of Services) IoT internet stvari (Internet of Things) JN javno narocilo JR javni razpis JRO javne raziskovalne organizacije JRC Skupno raziskovalno središce (Joint Research Centre) KG krožno gospodarstvo KETs kljucne omogocitvene tehnologije (Key Enabling Technologies) KIC skupnosti znanja in inovacij (Knowledge and Innovation Communities) KOC kompetencni centri za razvoj kadrov KTO pisarne za prenos znanja (Knowledge Transfer Offices) MATPRO materiali kot koncni produkti MDDSZ Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti MDP Ministrstvo za digitalno preobrazbo MF Ministrstvo za finance MGRT Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo MGTŠ Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport MK Ministrstvo za kulturo MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MKRR Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj MIZŠ Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport MJU Ministrstvo za javno upravo MOP Ministrstvo za okolje in prostor MP Ministrstvo za pravosodje MPS Mednarodna poslovna šola MSP mikro, mala in srednje velika podjetja MVZI Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije MZ Ministrstvo za zdravje MZI Ministrstvo za infrastrukturo MZEZ Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve MZZ Ministrstvo za zunanje zadeve NEPN Celoviti nacionalni energetski in podnebni nacrt Republike Slovenije NIP nacionalna inovacijska platforma NOO Nacrt za okrevanje in odpornost UMAR Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj PMiS pametna mesta in skupnosti PNK Platforma za napovedovanje kompetenc PRI Partnerstvo za regionalne inovacije (Partnership for Regional Innovation) OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Organisation for Economic Co-operation and Development) OP 2014-2020 Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 PO1 prednostna os Mednarodna konkurencnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja (OP EKP 2014–2020) PO3 prednostna os Dinamicno in konkurencno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast (OP EKP 2014–2020) PO10 prednostna os Znanje, spretnosti in vseživljenjsko ucenje za boljšo zaposljivost (OP EKP 2014–2020) PP prednostna podrocja PPI javno narocanje inovativnih rešitev (public procurement for innovative solutions) PSiDL pametne stavbe in dom z lesno verigo RIS regionalna inovacijska shema (Regional Innovation Scheme) RO raziskovalne organizacije ROE cisti dobicek/povprecno stanje kapitala (Return on Equity) RR raziskave in razvoj RRD raziskovalno-razvojna dejavnost RRI raziskave, razvoj in inovacije RS Republika Slovenija S3 strategija pametne specializacije S4 Slovenska strategija pametne specializacije (Slovenian Smart Specialisation Strategy) S5 Slovenska strategija trajnostne pametne specializacije (Slovenian Sustainable Smart Specialisation Strategy) SAŠA Savinjsko-šaleška subregija SBRA Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje v Bruslju SDP Služba za digitalno preobrazbo SIJ Slovenska industrija jekla SIS Slovensko inovacijsko sticišce SKD standardna klasifikacija dejavnosti SKM standard kupne moci SPIRIT Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije SPOT Slovenska poslovna tocka SPP Sklad za pravicni prehod SRIP strateško razvojno-inovacijska partnerstva SRIP KG SRIP Mreže za prehod v krožno gospodarstvo SRIPT SRIP Turizem SRIP ZM SRIP Zdravje - medicina SRS 2030 Strategija razvoja Slovenije 2030 SURS Statisticni urad Republike Slovenije SVRK Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ToP tovarne prihodnosti TRL lestvica tehnološke pripravljenosti (technology readiness level) TTO pisarne za prenos tehnologij (Technology Transfer Offices) TWFE metoda dvojnih fiksnih ucinkov (two-way fixed effects) UL Univerza v Ljubljani UM Univerza v Mariboru UI umetna inteligenca VFO vecletni financni okvir oziroma dolgorocni financni proracun EU za obdobje 2021–2027 VKR vzhodna kohezijska regija ZKR zahodna kohezijska regija ZRISS 2030 Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije 2030 ZZrID Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti 5G mobilne komunikacijske tehnologije pete generacije 6G šesta generacija brezžicnih komunikacij 1. UVOD Evropska komisija (v nadaljevanju EK) je pred zacetkom programskega obdobja 2014–2020 predstavila koncept strategije pametne specializacije (v nadaljevanju S31) z namenom spodbujanja in osredotocenja vlaganj držav in njihovih regij v raziskave in inovacije s financno podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljevanju ESRR). Namen uvedbe koncepta pametne specializacije je bil podpreti pripravo metodološko poenotenih regionalnih/državnih prioritet na podrocju raziskav, razvoja in inovacij (v nadaljevanju RRI) in tehnološkega napredka s sistematicnim izvajanjem t. i. procesa podjetniškega odkrivanja (v nadaljevanju EDP). S3 se je v kratkem casu prelevila iz orodja za presojo konkurencnosti regij v kljucno orodje za dvig konkurencnosti evropskih verig vrednosti. 1 V angleškem jeziku Smart Specialisation Strategy. 2 Dotlej je država na obravnavanem podrocju financirala projektne konzorcije in ne strateških (npr. Centre odlicnosti in Kompetencne centre s sredstvi EKP 2007-2013). Tovrstna sodelovanja so se po zakljucku vecinoma prekinila. 3 Na izsledke se sklicujemo v posamicnih poglavjih porocila. Leta 2015 je bila izdelana Slovenska strategija pametne specializacije, poznana pod znamko S4. Zasnovana je bila ambicioznejše od zahtev Evropske unije (v nadaljevanju EU), v izhodišcu kot orodje za preobrazbo gospodarstva za namen izboljšanja ekosistema in financiranja ukrepov na podrocju RRI, cloveških virov, podjetništva in internacionalizacije. Ambicija koncepta S4 je bila omogociti prehod od sledilca do soustvarjalca globalnih trendov na prednostnih nišnih podrocjih. Vse do leta 2015 Slovenija ni imela vzpostavljene kulture in stabilnih mehanizmov2 za podporo razvojnim grozdom, ki so že bili uveljavljeni v mednarodnem prostoru. S konceptom S4 je bil zato uveden nov poskus za sistemsko povezovanje deležnikov RRI (javne raziskovalne organizacije (v nadaljevanju JRO), podjetja, izobraževalne institucije, nevladne organizacije …). Ta ambiciozni nacrt je z izdatnim sofinanciranjem s sredstvi evropske kohezijske politike (v nadaljevanju EKP) predstavljal spremembo razvojnega modela in upravljanja S4 s t. i. strateškimi razvojno-inovacijskimi partnerstvi (v nadaljevanju SRIP). Glavni namen povezovanja deležnikov v SRIP je bil spodbujati medsebojno sodelovanje pri ustvarjanju in izvajanju strategij razvoja, zagotavljati podporo povezovalnim procesom in vplivati na gospodarsko politiko, intenzivirati mednarodno promocijo razvojnih zmožnosti in krepiti zmogljivosti za vkljucevanje v mednarodna razvojna partnerstva. Promocija in pospeševanje povezovanja v gospodarstvu doma in v mednarodnem prostoru sta bila bistvena kot instrumenta za povecanje konkurencnosti. Za S4 je bil oblikovan edinstven razvojni model vecnivojskega upravljanja, s katerim je vlada nameravala zagotoviti ucinkovito in neposredno sodelovanje med državo, gospodarstvom in institucijami znanja. Struktura S4 je prvotno temeljila na treh prednostnih podrocjih (Zdravo bivalno in delovno okolje, Naravni in tradicionalni viri za prihodnost, (S)Industrija 4.0) in devetih prednostnih podrocjih uporabe (Pametna mesta in skupnosti, Pametne zgradbe in dom z lesno verigo, Mreže za prehod v krožno gospodarstvo, Trajnostna pridelava hrane, Trajnostni turizem, Tovarne prihodnosti, Zdravje – medicina, Mobilnost, Razvoj materialov kot koncnih produktov), v okviru katerih so bila opredeljena fokusna podrocja (v nadaljevanju FP) in tehnologije ter produktne smeri. V casu izvajanja strategije so med letoma 2016 in 2023 bile izvedene številne dodatne empiricne analize3 izkazanih primerjalnih prednosti in tržnega potenciala podrocij uporabe, saj je bilo treba za vrednotenje kompleksnega svežnja ukrepov (in posebej SRIP) metodologije še razviti in preizkusiti. Že vrednotenje delovanja SRIP v obdobju 2017–2021 (Bucar M. (ur.), 2022) je pokazalo, da so strateška partnerstva dober instrument za povezovanje gospodarstva in znanosti. Instrument je upravicil pricakovanja, razumljivo pa je, da se uspešnost instrumenta lahko odrazi šele na srednji in dolgi rok. Dolgorocno je treba vzpostaviti stabilnejše jedro za združevanje podatkovnih tokov in sprotno analitiko za presojo tržnega in razvojnega potenciala po podrocjih ekonomske aktivnosti prek RRI sticišca in stalnega procesa podjetniškega odkrivanja, ki ga sistematicno izvajajo SRIP v sodelovanju z Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj in drugimi deležniki. V obravnavanem obdobju porocila so svetovne trge pretresle številne krize (financna kriza, kriza na podrocju cloveških virov, prestrukturiranje razmerij v verigah vrednosti, energetiki in mednarodni trgovini ob pandemiji, agresiji Rusije na Ukrajino itd.), ki so mocno zaznamovale tudi slovensko gospodarstvo in izrazito posegle v kakovost življenja ljudi, vendar je takšna ranljivost gospodarstva prinesla tudi nekatere nove priložnosti. Po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljevanju UMAR4) je Slovenija v minulem desetletju v vecini panog zmanjšala razkorak v produktivnosti za povprecjem EU, vendar se je izboljšanje upocasnilo v obdobju pandemije covida-19. Že pred pandemijo je še hitrejšo rast produktivnosti zavirala nizka raven investicij. Na konkurencnost so v letu 2021 dodatno vplivali stroškovni pritiski, tudi zaradi cen surovin in energentov. Tej dinamiki sprememb v mednarodnem okolju se je leta 2022 moral prilagoditi tudi proces priprave nadgradnje S4, ki ga je vodila Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (v nadaljevanju SVRK), ki je bila januarja 2023 preoblikovana v Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (v nadaljevanju MKRR), in sicer notranja organizacijska enota, zadolžena za koordinacijo pametne specializacije, ki je novelirala strategijo S4 v Slovensko strategijo trajnostne pametne specializacije (v nadaljevanju S5, ang. Slovene Sustainable Smart Specialisation Strategy). Slednja se usmerja v zeleni in digitalni prehod, t. i. dvojni prehod (ang. twin, double transition) in krožno gospodarstvo na podlagi koncepta globokega inoviranja (ang. deep tech innovation). 4 UMAR, Porocilo o produktivnosti, 2022. 5 Cetverna vijacnica (ang. quadruple helix) in peterna vijacnica (ang. quintuple helix) inoviranja sta ustaljena koncepta pojmovanja vpliva deležnikov v razlicnih fazah inoviranja. Glej npr. Carayannis, 2014. 1.1 KLJUCNI POUDARKI IZ POROCILA Novelirana S5 se je naslonila na vrsto študij in analiz, vkljucno z analizami ucinkov dosedanjih ukrepov, ki jih predstavljamo v posameznih poglavjih porocila. Splošna ocena je, da so bili ukrepi S4 primerno nacrtovani in da so prinesli dobre rezultate, za preboje med vodilne inovatorje pa bodo potrebna bistveno intenzivnejša vlaganja, kar podrobneje utemeljujemo v posameznih poglavjih porocila. V drugem poglavju se porocilo osredotoca na cilje in uspešnost S4. Na podlagi ekonomskih kazalnikov in podatkov, pridobljenih od SRIP, smo analizirali uspešnost izvedbe koncepta S4 glede na nacrtovane kazalnike uspešnosti, vkljucno s produktivnostjo dela, ki je eden izmed kljucnih orientirjev za presojo uspešnosti. Kazalniki uspešnosti so bili preseženi (povecan delež izvoza storitev z visokim deležem znanja v celotnem izvozu in dvig celotne podjetniške aktivnosti) ali pa je njihova dinamika rasti primerljiva z evropskim povprecjem (delež visokotehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu), kar skupaj z uspešnimi rezultati produktivnosti dela kaže na delno uspešnost doseženih ciljev S4. Hitrorastoca podjetja predstavljajo najbolj dinamicen del gospodarstva zato so z razvojnega vidika pomembna za rast in konkurencnost gospodarstva, spodbujajo inovacije in internacionalizacijo. V zadnjih desetih letih Slovenija beleži trend rasti hitrorastocih podjetij z manjšim odstopanjem v obdobju krize covida-19. V naslednjem poglavju porocila je opisan vecnivojski model upravljanja, s katerim je vlada želela zagotoviti ucinkovito in neposredno sodelovanje med državo, gospodarstvom in institucijami znanja. Posledicno je bila v S4 predvidena trinivojska struktura upravljanja S4: državna raven kot raven odlocanja, nacionalna inovacijska platforma (v nadaljevanju NIP) kot posvetovalno-izvajalsko telo v cetverni vijacnici5 inoviranja in izvedbena deležniška raven z ustanovitvijo SRIP. NIP v praksi ni zaživel, vendar se je z ekstenzivno dinamiko sodelovanja med deležniki in uporabo vseh ostalih strukturnih mehanizmov kljub temu vzpostavil uspešen in delujoc model upravljanja, ki ga je odlikovalo mocno sodelovanje med državno in deležniško ravnjo. V nadaljevanju porocila so v strnjeni obliki predstavljena prednostna podrocja uporabe oziroma SRIP s pregledom zastavljenih ciljev, najpomembnejših dosežkov, njihovega delovanja, krepitve sodelovanja med posameznimi SRIP in njihovega vkljucevanja v mednarodne verige vrednosti. Zunanji evalvator v sklepni oceni delovanje SRIP6 jedrnato povzame: »Strateška partnerstva ocenjujemo kot dober instrument za povezovanje gospodarstva in znanosti. Kljucni rezultati SRIP se kažejo v ucinkovitem procesu delovanja vecine SRIP, povezovanju znotraj SRIP in med SRIP, vzpostavljanju novih partnerstev in krepitvi zaupanja med clani, skupnih prijavah na nacionalne in mednarodne razpise, izobraževanju in usposabljanju kadrov ter skupnem delovanju na mednarodnem nivoju.« 6 CRP, 2022. 7 UMAR, 2022c. 8 Gow, D. (ur.). (2023). , Technological capabilities and the twin transition in Europe: Opportunities for regional collaboration and economic cohesion, Bertelsmann Stiftung. Cetrti del porocila je namenjen svežnju ukrepov in je razdeljen na financni in nefinancni del oziroma razvojno državo. Osrednji del financnega dela se nanaša na sveženj ukrepov S4, ki so bili financirani s sredstvi EKP. ESRR je financiral ukrepe prednostnih osi 1 in 3 , medtem ko so bili ukrepi v okviru prednostne osi 10 financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada (v nadaljevanju ESS). Vsa razpoložljiva sredstva na omenjenih prednostnih oseh so bila porabljena, saj je višina potrjenih odlocitev o podpori presegla razpoložljiva sredstva. Že v prvih treh letih izvajanja ukrepov S4 (2016–2018) se je izkazalo, da je delež razpoložljivih razvojnih sredstev glede na razvojne možnosti, kompetence in potrebe deležnikov na omenjenih oseh Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (v nadaljevanju OP EKP) (pre)nizek. Pomanjkanje sredstev je najbolj ocitno na podrocju potrebnih vlaganj v RRI, še posebej za sofinanciranje skupnih razvojnih podvigov na TRL 3-6, kjer so tudi ucinki dolgorocno najvecji. Pomemben del porocila predstavljajo globalno integrirani pristopi in analiza mednarodnega sodelovanja Slovenije v proucevanem obdobju. Ugotovljeno je bilo, da se je mocno okrepilo mednarodno sodelovanje na strateški, programski in projektni ravni. Cilj krepitve je bilo mocnejše pozicioniranje slovenskih inovacijskih deležnikov v regionalnih in globalnih verigah vrednosti (internacionalizacija navzven), krepitev raziskovalno-razvojnih oddelkov in kompetenc zaposlenih v podjetjih in institucijah znanja in privabljanje tujih vrhunskih kadrov in visokotehnoloških podjetij (internacionalizacija navznoter). Analiza mednarodnega sodelovanja je pokazala, da bo prav relacijski kapital kot neotipljiv strukturni intelektualni kapital, pridobljen s sistematicnim vkljucevanjem Slovenije v evropske cezregijske verige vrednosti (S3 platforme, Vanguard, EIT/KIC, I3 itd.), kljucen za prihodnjo konkurencnost slovenskega gospodarstva. V zadnjem poglavju so med drugim predstavljeni UMAR izsledki7, ki kažejo, da so slovenski RRI akterji pravocasno osredotocili svoje razvojne vizije in potenciale v t. i. dvojni prehod in krožno gospodarstvo, pri cemer pa UMAR opozarja, da dejanska vlaganja trendu prilagajanja ne sledijo in so odlocno prenizka, da bi dolgorocno obdržali konkurencnost v prestrukturiranih verigah vrednosti. V poglavje je vkljucena tudi študija Rescende Carvalha iz leta 2023,8 ki temelji na podatkih o patentnih prijavah v cezregijskem sodelovanju RRI akterjev in potrjuje tezo, da bodo pri transformaciji gospodarstva v globoke tehnologije v ospredju cezregijski konzorciji v peterni vijacnici inoviranja. Na to se nanaša tudi poglavje porocila o internacionalizaciji s podrobnim pregledom vpetosti slovenskih RRI akterjev v cezregijske platforme in povezave. Porocilo je sklenjeno s predvidevanjem, da bodo v prihodnosti nišna usmerjenost, diverzificiranost in cezregijska narava inoviranja v konceptu globokih tehnologij prinesle povsem nove razsežnosti pri osredotocanju RRI institucij in podjetij ter S5 kot celote. Koncept S3 in z njim S5 je zaradi nuje zelenega in digitalnega prehoda ter koncepta uveljavljanja globokih tehnologij prerasel v kljucno orodje EU za pospeševanje transformacije potencialno konkurencnih ekonomskih aktivnosti in povezanih verig vrednosti, ki slonijo na cezregijskem sodelovanju. 2. CILJI IN USPEŠNOST S4 Za spremljanje uspešnosti S4 je bila rast dodane vrednosti na zaposlenega v gospodarskih družbah opredeljena kot kljucna ciljna spremenljivka. Ta je v obdobju2012–2022 konstantno narašcala, zadnjih dve leti s pospešeno rastjo, in leta 2022 dosegla bruto vrednost 56.620 EUR na zaposlenega. Produktivnost dela je namrec eden kljucnih orientirjev tudi za presojo uspešnosti strategije pametne specializacije S4. Preglednica 1 LETO 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Dodana vrednost na zaposlenega v EUR 38.433 39.489 40.757 41.469 42.463 43.478 44.753 47.120 47.590 53.057 56.620 Vir: AJPES Za presojo uspešnosti S4 smo med drugim uporabili ekonomske podatke SRIP, saj je bila njihova vzpostavitev osrednji ukrep EKP v obdobju 2014–2020, ki je bil namenjen ucinkoviti izvedbi S4 v Sloveniji. Pri izracunu dodane vrednosti na zaposlenega smo primerjali ekonomske podatke clanov posameznih SRIP v letih 2014 in 2022 ter njihovo rast v primerjalnem obdobju. Primerjalno je Slovenija v zadnjih devetih letih v gospodarskih družbah dosegla 38,92-odstotno rast dodane vrednosti na zaposlenega. V spodnji preglednici so prikazani podatki o dodani vrednosti na zaposlenega po posameznih SRIP, in sicer narašcajoce glede na dosežene rezultate v letu 2014 (osencena polja oznacujejo najnižji in najvišji rezultat). Najnižjo dodano vrednost na zaposlenega je v letu 2014 beležilo podrocje trajnostnega turizma. Podrocje v letu 2022 ni doseglo slovenskega povprecja, medtem ko je uspešno presegalo povprecno slovensko dinamiko rasti produktivnosti dela. Glede na to, da je turisticna panoga v letih 2020 in 2021 zaradi pandemije covida-19 doživela popoln upad turisticnih tokov in s tem turisticnega prometa, je to vendarle izjemen rezultat. Vsi ostali SRIP so v izhodišcnem letu 2014 beležili višjo dodano vrednost na zaposlenega od slovenskega povprecja in so se vecinoma obdržali nad povprecjem tudi v letu 2022 (osencena polja prikazujejo najnižji in najvišji rezultat). Slabše se je odrezalo le podrocje trajnostne predelave hrane. Po pregledu dinamike rasti dodane vrednosti na zaposlenega v posameznih SRIP sta povprecno agilnost slovenskih podjetij v zadnjih devetih letih presegli le podrocji trajnostnega turizma in razvoja materialov kot koncnih produktov (osenceni). Slednje je doseglo najboljši rezultat po dinamiki produktivnosti dela in mocno prednjaci v primerjavi s preostalimi SRIP. Najvišjo produktivnost dela v nominalni vrednosti v letu 2022 je doseglo podrocje mrež za prehod v krožno gospodarstvo. Preglednica 2 SRIP Dodana vrednost Dodana vrednost sprememba V Trajnostni turizem 37.166 52.185 40,41 % I Tovarne prihodnosti 44.702 61.555 37,70 % O Pametne zgradbe in dom z lesno verigo 45.122 57.591 27,63 % I Razvoj materialov kot koncnih produktov 45.367 72.776 60,42 % I Zdravje - medicina 47.751 65.256 36,66 % V Trajnostna predelava hrane 49.191 57.664 17,22 % O Pametna mesta in skupnosti 50.771 62.415 22,93 % I Mobilnost 52.306 65.893 25,98 % V Mreže za prehod v krožno gospodarstvo 66.271 85.234 28,62 % Legenda prednostnih podrocij: Zdravo bivalno in delovno okolje – O, Naravni in tradicionalni viri za prihodnost – V, (S)Industrija 4.0 – I Vir: Porocilo GZS, 2023 Ob dodatnem pregledu vec ekonomskih kazalcev9 in kazalnikov po posameznih SRIP v primerjavi z ostalimi organizacijami v gospodarskih panogah, v katerih se nahajajo clani SRIP, so se v primerjalnem obdobju 2022 napram 2014 kot najuspešnejši (z najmanj negativnimi odkloni od povprecja panoge) izkazali naslednji SRIP: Mreže za prehod v krožno gospodarstvo (negativno odstopanje od panoge samo pri neto cistem dobicku in ROE) in Pametne zgradbe in dom z lesno verigo (negativno odstopanje od panoge samo pri prodaji na tujih trgih in številu zaposlenih) ter Zdravje – medicina (negativno odstopanje od panoge samo pri neto cistem dobicku in ROE). 9 V analizo so bili zajeti naslednji kazalci in kazalniki: cisti prihodki od prodaje (v %), prodaja na tujem trgu (v %), število zaposlenih po delovnih urah (v %), dodana vrednost podjetja/organizacije (v %), EBITDA (v %), neto cisti dobicek (v %), ROE, vlaganje v raziskave in razvoj (kot sprememba vrednosti neopredmetenih sredstev v sredstvih poslovnih bilanc podjetij oziroma organizacij). 10 Zadnji podatki so na voljo za leto 2020 (UMAR, Porocilo o razvoju, 2023). 11 Izhodišcni podatki spremljanja uspešnosti strategije S4 so iz leta 2012. Najuspešnejši SRIP na podlagi kazalnika dinamika dodane vrednosti na zaposlenega, tj. Razvoj materialov kot koncnih produktov, kaže pozitivno odstopanje clanov SRIP v primerjavi s povprecjem panoge, v kateri delujejo, in sicer najvec pri vlaganjih v raziskave in razvoj. Kljub temu je v splošnem ekonomska rast clanov tega SRIP pocasnejša od panoge. Najvecje število pozitivnih odstopanj od panoge po prednostnih podrocjih beležijo SRIP, ki so vkljuceni v prednostno podrocje Naravni in tradicionalni viri za prihodnost. To so Trajnostni turizem, Trajnostna pridelava hrane in Mreže za prehod v krožno gospodarstvo, ki jih opredeljujejo hitra rast prihodkov, stabilna rast dodane vrednosti, hitra rast zaposlenih, vecji denarni tok iz poslovanja in vecji dobicek. Rezultat potrjuje uspešnost strateške usmeritve S4 v trajnostne tehnologije in storitve za zdravo življenje. Za vse SRIP smo izracunali tudi oceno tržnega potenciala, ki temelji na preteklih podatkih ekonomske uspešnosti, in sicer za prihodnjih pet let. Analiza je pokazala, da do leta 2027 v splošnem lahko zaznamo vecji tržni potencial pri prodaji na tujih trgih. Skladno s tem se bo ugodno vecal denarni tok iz poslovanja in dobicek. Vlaganja v raziskave in razvoj bodo stabilno rasla. Najvecje izzive je pricakovati na kadrovskem podrocju, kjer bo stopnja zaposlovanja narašcala minimalno, zato bo (verjetno sinteticno bolj kot realno) narašcal tudi kazalnik produktivnosti dela. V nadaljevanju smo z namenom celovite analize podrobneje analizirali kazalnike produktivnosti po posameznih (prednostnih) podrocjih S4, s katerimi predstavljamo širšo sliko dinamike produktivnosti in znacilne razlike v rasti produktivnosti, ki bi naceloma glede na usmerjene ukrepe morala biti višja od slovenskega povprecja. Pri zajemu podatkov smo se oprli na izhodišcne vrednosti iz S4 (leto 2012) do danes znanih podatkov. Nekateri so že dostopni za leto 2022, vecina pa za leto 2020 ali 2021. Skladno s tem je treba upoštevati, da še ni na voljo vseh podatkov, ki bi dali popolno sliko o uspešnosti izvajanja S4. Skozi pregled posameznih kazalnikov v casovnih vrstah je lepo razvidna dinamika gibanja rezultatov v zadnjih osmih do desetih letih, kar nakazuje prihodnje trende. Na agregatni ravni se uspešnost izvedbe koncepta S4 odraža v obdobju od leta 2015, ko je bila sprejeta strategija S4, do vkljucno leta 2023,10 pri cemer so bili zastavljeni naslednji cilji11 po posameznih ciljnih kazalnikih: 1. povecanje deleža visokotehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu: dvig z 22,3 % na povprecno raven EU-15, ki znaša 26,5 %; 2. povecan delež izvoza storitev z visokim deležem znanja v celotnem izvozu z 21,4 % na 33 %, kar pomeni prepolovitev zaostanka do povprecja EU; 3. dvig celotne podjetniške aktivnosti s sedanjih 11 % vsaj na raven povprecja EU, to je 12,8 %. Povecanje deleža visokotehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu Po letu 201312 se je delež izvoza visokotehnološko zahtevnih proizvodov v blagovnem izvozu zvišal na najvišjo raven in zmanjšal zaostanek za povprecjem EU, kar sovpada z okrevanjem po financni krizi v letih 2008 in 2009. Tehnološka zahtevnost izvoza proizvodov se je nato povecevala. Delež tehnološko visoko zahtevnih proizvodov v blagovnem izvozu se je povecal predvsem za farmacevtske izdelke, ki pa se po letu 2013 ni vec poveceval zaradi vpliva padca vrednosti tecajev in cen na nekaterih kljucnih trgih. Visokotehnološki izvoz se je sicer v celotnem obdobju povecal v absolutnih vrednostih, najbolj izvoz elektronskih in telekomunikacijskih naprav, v zadnjih letih tudi izvoz letalskih izdelkov. V letu 2020 je znašal delež izvoza visokotehnološko zahtevnih proizvodov 21,6 %. Najvecji delež v blagovnem izvozu Slovenije še naprej ostaja izvoz srednje tehnološko intenzivnih proizvodov, predvsem vozil in strojev (2020 39 %). Gre za skupino slovenskih proizvodov, ki je mocno integrirana v globalne verige vrednosti in tako najbolj obcutljiva za nihanja v tujem povpraševanju. Pri tem je treba upoštevati tudi vmesno tržno nihanje zaradi pandemije covida-19 in posledicno upad aktivnosti v avtomobilski industriji na globalnih trgih. Tudi na ta racun se je v Sloveniji leta 2020 v strukturi izvoza povecal delež visokotehnološko zahtevnih proizvodov ob višjem povpraševanju, zlasti delež izvoza medicinskih in farmacevtskih proizvodov, višji pa je bil tudi delež elektricnih strojev in naprav (obe skupini predstavljata vec kot polovico izvoza visokotehnoloških proizvodov). 12 Izhodišcni podatek za delež visokotehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu (22,3 %) je bil iz leta 2013 in pri pripravi strategije S4 prevzet iz Porocila o razvoju 2015 (UMAR). Po koncnih podatkih iz Porocila o razvoju 2018 (UMAR) se je vrednost kazalnika v tem letu znižala na 20,0 %. Dodali smo še podatek za leto 2012. 13 Podatek o izvozu visokotehnoloških proizvodov za skupino EU-15 je bil na voljo za leto 2017, po tem letu se beleži samo podatek EU (glej Porocilo o razvoju, UMAR, 2023). Preglednica 3 LETO 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Delež visokotehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu – Slovenija v % 19,4 20,0 19,5 19,7 19,6 19,8 19,0 20,0 21,6 Vir: UMAR Slovenija v primerjavi s povprecnim deležem EU13 v proucevanem obdobju beleži dokaj stabilen in nekoliko višji delež izvoza visokotehnološko intenzivnih proizvodov. V letu 2020 je povprecni delež izvoza visokotehnoloških proizvodov v EU znašal 18,8 %, kar je v primerjavi s Slovenijo 1,8 odstotne tocke manj, predvsem na racun kompenziranja povprecne višje rabe naravnih virov v EU. Slika 1 Vir: UMAR V strategiji S4 je bila kot izhodišcna vrednost za ta kazalnik navedena vrednost 22,3 % za leto 2012 in ciljna vrednost 26,5 % za leto 2023. Na podlagi zadnjih podatkov iz uradnih Porocil o razvoju, ki jih je pripravil UMAR, smo identificirali popravek izhodišcne vrednosti za leto 2012, in sicer na 19,4 %. Ker je prvotna ocena in hkrati želeni cilj predvideval dvig kazalnika z izhodišcne na ciljno vrednost za dobrih 18 %, bi bila primerjalno za novo izhodišcno vrednost primerna ciljna vrednost 23 %. Le-ta v letu 2020 še ni bila dosežena, vendar pa bi bila lahko glede na trend narašcanja dosegljiva ob nekoliko pospešenem izvozu v letih od 2021 do 2023. Zaradi sprememb merjenja kazalnika na ravni EU – v casu priprave strategije S4 je bilo v bazenu 15 držav EU, danes jih je 27 – ta nacrtovani kazalnik uspešnosti strategije S4 ne daje primerljivih rezultatov koncnega in izhodišcnega stanja. Dejstvo je, da delež visokotehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu v Sloveniji raste s približno enako dinamiko kot v EU, kar lahko štejemo kot pozitiven rezultat. Povecan delež izvoza storitev z visokim deležem znanja v celotnem izvozu Storitve, zlasti na znanju temeljece, v sodobnih gospodarstvih pomembno prispevajo h krepitvi celotnega gospodarstva. V Sloveniji imajo velik pomen za povecanje konkurencnosti predvsem v predelovalnih podjetjih, saj omogocajo vecjo diferenciacijo produktov na trgu, ponudbo celovitih rešitev za kupce ali pa uvajanje novih poslovnih modelov.14 Te storitve temeljijo na vecji uporabi raziskovalnega dela in znanja ter so opredeljene na podlagi stopnje terciarno izobraženih oseb v sektorjih gospodarske dejavnosti, s katerimi gospodarstvo praviloma ustvarja višjo dodano vrednost. 14 European Service Innovation Centre, 2014, v Porocilu o razvoju, 2015. Konkurencnost na znanju temeljecih storitev Slovenije je v primerjavi s povprecjem EU nizka, vendar se njihov izvoz v zadnjem obdobju povecuje. Kljub vsemu še ne dosega povprecja EU, saj ta raste hitreje kot v Sloveniji. Slovenija je v obdobju od leta 2012 do leta 2020 povecala delež izvoza na znanju temeljecih storitev za skoraj 12 odstotnih tock, pri cemer je bila razlika v deležu med Slovenijo in povprecjem EU v letu 2012 6,3 odstotne tocke, v letu 2014 pa 14,2 odstotne tocke in se je s približno enako razliko obdržala do leta 2020. Države EU so pri izvozu na znanju temeljecih storitev bolj agilne. Delež izvoza teh storitev je z ustaljenih 24 % v letih od 2017 do 2019 poskocil v letu 2020, predvsem na racun pandemije covida-19 in upada izvoza turisticne dejavnosti. Ne glede na to pa je razkorak med Slovenijo in povprecjem EU v letu 2020 bil sorazmerno velik, in sicer 15 odstotnih tock. To pomeni, da Slovenija žal zaostaja za Evropo predvsem v agilnosti in mednarodni vpetosti na znanju temeljecih gospodarskih panog. Preglednica 4 LETO 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Delež izvoza storitev z visokim deležem znanja v celotnem izvozu v % 18,5 19,8 22,3 22,3 23,1 24,2 24,0 24,0 30,4 Vir: UMAR V strategiji S4 je bila izhodišcna vrednost za ta kazalnik 21,40 % za leto 2012, ciljna vrednost za leto 2023 pa 33,0 %. Na podlagi zadnjih podatkov iz uradnih Porocil o razvoju, ki jih je pripravil UMAR, smo identificirali popravke izhodišcne vrednosti na nižjo vrednost, to je 18,5 % za leto 2012. Ker je prvotna ocena in želeni cilj predvideval dvig kazalnika z izhodišcne na ciljno vrednost za dobrih 50 %, bi bila primerjalno za novo ciljno vrednost ustrezna vrednost okrog 29 %. Rezultat je bil dosežen že v letu 2020 in bo glede na linearni trend po naši oceni narašcal tudi v prihodnje, kar lahko štejemo kot pozitivno. Dvig celotne podjetniške aktivnosti Visoke stopnje podjetništva temeljijo na izkorišcanju poslovnih priložnosti in izvajanju visokokakovostnih podjetniških dejavnosti. Te so lahko koristne za gospodarstvo, saj spodbujajo inovacije, ustvarjajo delovna mesta in povecujejo BDP.15 Z nekaj ciklicnimi nihanji (približno na tri leta) Slovenija v zadnjih desetih letih beleži rast podjetniške aktivnosti in je presegla ciljno vrednost 12,8 % kazalnika uspešnosti S4 že v letu 2016 (14,70 %). V celotni podjetniški aktivnosti je v primerjavi z evropskimi državami zaznana nižja podjetniška aktivnost med nastajajocimi in novimi podjetniki. Kljub temu smo v zadnjih letih zabeležili porast zgodnje podjetniške aktivnosti, kar pomeni, da so ukrepi ustrezni, potrebno je le njihovo kontinuirano izvajanje na daljši rok. Pri oblikovanju podjetniške politike in podpornih ukrepov bo v prihodnosti vec pozornosti treba posvetiti obstojecim mlajšim podjetjem, ki se na trgu šele uveljavljajo. Pri ustaljenih podjetnikih dosegamo primerljive rezultate, v zadnjih letih pa jih v mednarodnem merilu celo presegamo. Ti podjetniki predstavljajo stabilnejši del gospodarstva, zato je pomembno, da se zagotavljajo doloceni ukrepi tudi za njihovo stabilno rast. Tudi njihovo poslovno okolje se je v zadnjih letih zelo spremenilo. Vecinoma gre za mala in srednje velika podjetja, ki so omejena s financnimi viri in potrebujejo pomoc, da bi se lahko odzvala in prilagodila na spreminjajoce se družbene razmere predvsem na podrocju digitalizacije in trajnostnega razvoja. 15 Rebernik idr., 2022, str. 12. Preglednica 5 LETO 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Podjetniška aktivnost 11,21 12,13 11,09 10,12 14,70 13,70 13,17 16,25 12,94 15,15 16,11 Vir: GEM Strategija S4 je za spremljanje uspešnosti do leta 2023 predvidela še dodatno serijo ekonomskih in razvojnih kazalnikov za spremljanje ucinkov in rezultatov izvajanja ukrepov EKP 2014–2020 in trendov razvoja inovativnosti. V nadaljevanju je prikazana dinamika posameznih kazalnikov ucinka oziroma rezultata za spremljanje uspešnosti strategije S4. Dolocene vrednosti so bile kot izhodišcne iz leta 2012 oziroma do 2015. Ne glede na to smo smiselno prikazali posamezne kazalnike od leta 2012 dalje. V spodnji tabeli so osenceni kazalniki, ki so presegli nacrtovane cilje in so pokazatelj uspešnosti strategije S4. Pregled posameznih kazalnikov s komentarjem je podrobneje predstavljen v Prilogi 1. Preglednica 6 Kazalnik Merska Rezultat / Zacetno Leto Nacrtovano Koncno Leto Vir Delež sredstev iz tujine za financiranje vseh bruto domacih izdatkov za RRD odstotek R 8,60 2012 8,60 26,40 2021 SURS Uvrstitev Slovenije nad povprecje EU v European Innovation Scoreboard16 mesto R 12,00 2014 11,00 13,00 2022 EIS Delež sredstev v izdatkih javnega sektorja za RRD, ki je financiran iz poslovnega sektorja odstotek R 9,70 2012 12,00 5,80 2021 SURS Delež sredstev gospodarskih družb za financiranje raziskovalno razvojnih dejavnosti v BDP odstotek R 1,76 2012 2,00 1,04 2021 SURS Delež inovacijsko aktivnih podjetij odstotek R 46,50 2012 55,00 55,2 2020 SURS Število raziskovalcev pri podprtih subjektih Ekvivalent polnega delovnega casa U 0 2015 790 (prej 350) 1.107 2022 MKRR (eMA2) Število podjetij, ki sodelujejo z institucijami znanja Podjetja U 0 2015 210 (prej 135) 242 2022 MKRR (eMA2) Število podjetij, ki so dobila podporo Podjetja U 0 2015 5.400 14.382 2022 MKRR (eMA2) Število hitrorastocih podjetij število R 3.725 2012 5.000 4.145 2021 AJPES Dodana vrednost na zaposlenega v MSP EUR R 31.175 2012 38.000 50.270 2022 AJPES Višja snovna produktivnost BDP/DMC R 1,39 2012 1,50 1,51 2021 EUROSTAT/SURS Število podjetij, ki so uvedla ukrepe za ucinkovito ravnanje z viri število U 0 2014 1.000 410 2022 MKRR (eMA2) 16 Leta 2016 se je porocilo preimenovalo iz Innovation Union Scoreboard v European Innovation Scoreboard. S4 je predstavljala izvedbeni nacrt za prehod v visoko produktivno gospodarstvo, ki temelji na inovacijski sposobnosti podjetij, spodbujanju razvojne transformacije in diverzifikacije produktov ter iskanju novih, propulzivnih tržnih niš. Ambiciozen nacrt je zajemal spremembo razvojnega modela in upravljanja S4 preko SRIP. Vmesno porocilo o izvajanju S4 za obdobje od leta 2016 do 2018 s pregledom in oceno stanja in trendov na podrocju inovativnosti, ki je bilo na predlog SVRK in tedanje delovne skupine državnih sekretarjev, pristojnih za S4, obravnavano na vladi leta 2019, je, po tem, ko je bila v tisti fazi izvajanja dodeljena vecina sredstev, z nekaj indici že pokazalo na potrebo oziroma kljucno usmeritev v vecjo intenziteto ukrepov, ki bi pospešili produktivnost slovenskega gospodarstva v primerjavi z EU. Produktivnost dela kot kljucna spremenljivka uspeha S4 je v obdobju izvajanja strategije S4 konstantno narašcala, v zadnjih dveh letih s pospešeno rastjo, vendar še vedno prepocasi v primerjavi s povprecjem EU. Nacrtovani kljucni kazalniki uspešnosti S4 so preseženi (povecan delež izvoza storitev z visokim deležem znanja v celotnem izvozu in dvig celotne podjetniške aktivnosti) oziroma je njihova dinamika rasti primerljiva z evropskim povprecjem (delež visokotehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu), kar skupaj z uspešnimi rezultati produktivnosti dela kaže na delno uspešnost doseženih ciljev strategije S4. V sklopu razširjenega nabora kazalnikov uspešnosti strategije S4 smo presegli nacrtovane cilje pri deležu sredstev iz tujine za financiranje vseh bruto domacih izdatkov za RRD in deležu inovacijsko aktivnih podjetij, dodani vrednosti na zaposlenega v MSP, snovni produktivnosti ter pri naslednjih kazalnikih ucinka: število raziskovalcev pri podprtih subjektih, število podjetij, ki sodelujejo z institucijami znanja in število podjetij, ki so bila podprta s sredstvi EKP. Slabše smo se odrezali pri nacrtovanih kazalnikih rezultata strategije S4, tj. uvrstitev Slovenije nad povprecje EU na lestvici Evropskega inovacijskega indeksa (ang. European Innovation Scoreboard) po deležu sredstev v izdatkih javnega sektorja za raziskovalno-razvojno dejavnost (v nadaljevanju RRD), in deležu sredstev gospodarskih družb za financiranje RRD v BDP ter pri kazalniku ucinka, ki meri število podjetij, ki so uvedla ukrepe za ucinkovito ravnanje z viri. Konkretno imajo slednji trije slabši rezultati vpliv in se posredno odražajo v uvrstitvi Slovenije na lestvici Evropskega inovacijskega indeksa. Pri tem velja izpostaviti, da ima pri izvajanju S4 pomembno vlogo neposredni financni ukrep podpore SRIP iz sredstev EKP po fokusnih podrocjih oziroma prednostnih podrocjih S4. Z vidika širšega nabora ekonomskih kazalnikov so bili uspešnejši SRIP na prednostnem podrocju Naravni in tradicionalni viri za prihodnost, kar sovpada s krovno strateško usmeritvijo S4, vendar pa so rezultati na podrocju razvoja v visokotehnološke rešitve na nišnih podrocjih nižji od pricakovanih. Nova struktura upravljanja pametne specializacije prek SRIP je prinesla le delno uspešne rezultate. Z vidika rasti produktivnosti dela sta bili najbolj uspešni prednostni podrocji S4 Trajnostni turizem in Razvoj materialov kot koncnih produktov. Zaradi navedenega bo v prihodnje model upravljanja strategije pametne specializacije in tudi sveženj ukrepov treba nadgraditi predvsem v smeri vecjega spodbujanja hitrorastocih podjetij, vecanja konkurencnosti na znanju temeljecih storitev in izvoza znanja, spodbujanja podjetniških investicij v RRD, vecjega povezovanja visokošolskih institucij z gospodarstvom preko projektov, ki so usmerjeni h konkretnim rezultatom, in merjenja ucinkov prenosa znanja ter vzporednega vecanja deleža sredstev države v raziskave in razvoj. Treba je zagotoviti vzajemne vzvode spodbujanja in promocije podjetniških iniciativ in inovativnosti v visokem šolstvu ter spodbujanja komercializacije raziskav. Pri tem je treba spodbujati tudi velika podjetja, ki so v Sloveniji pomemben akumulator dodane vrednosti na zaposlenega in beležijo vecji delež inovacijsko aktivnih podjetij v primerjavi z MSP. Potenciale inovacijske zrelosti velikih podjetij je nujno treba povezati z agilnostjo MSP, z institucijami znanja, doma in v mednarodnem prostoru, v nove inovacijsko-podjetniške ekosisteme za optimalno izkorišcanje razvojnih ucinkov. Vec in hitreje bo treba investirati v trajnostni razvoj in okoljske ukrepe za uresnicitev razvojnih ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030. 3. USPEŠNOST NOVEGA MODELA RAZVOJNEGA SODELOVANJA Državna in deležniška raven – nov model vecnivojskega upravljanja Za S4 je bil oblikovan edinstven razvojni model vecnivojskega upravljanja, s katerim je vlada nameravala zagotoviti ucinkovito in neposredno sodelovanje med državo, gospodarstvom in institucijami znanja. Posledicno je bila v S4 predvidena trinivojska struktura upravljanja S4 – državna raven kot raven odlocanja, nacionalna inovacijska platforma (NIP) kot posvetovalno-izvajalsko telo v cetverni vijacnici inoviranja in izvedbena deležniška raven z ustanovitvijo SRIP. NIP naj bi vzpostavili ministri za razvoj, znanost in gospodarstvo, torej nosilne vladne službe za upravljanje z instrumenti financiranja za RRI. V S4 predvideni nivo upravljanja z NIP v obdobju porocanja ni zaživel v praksi, medtem ko sta ostala dva nivoja, državni – odlocevalski in deležniški – izvajalsko-izvedbeni, delovala ekstenzivno in s tem zadovoljivo nadomestila izpad NIP. Koncept NIP kot najširše posvetovalno telo zainteresiranih deležnikov, ki bi spremljalo izvajanje S4, podajalo mnenja in priporocila državni ravni, je bil del razprave ob novem podrocnem zakonu o znanstveni, raziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki se je zacela kmalu po sprejemu S4, uspešno pa zakljucila s sprejemom Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID17) novembra 2021 s pomembno novostjo – dodanim podrocjem inovativnosti. Sprejeti in danes veljaven zakon je kot najširše posvetovalno telo vlade za podrocje znanstveno-raziskovalne in inovacijske dejavnosti tako opredelil Razvojni svet, v katerega je poleg relevantnih državnih, izvajalskih, strokovnih in drugih institucij ter predstavnikov interesnih skupin imenovan tudi predstavnik SRIP. V današnji upravljavski strukturi veljavne S5 je vloga deležniškega dialoga še dodatno okrepljena, posvetovalna funkcija pa vgrajena v nivo odlocanja z Razvojnim svetom in razširjeno Delovno skupino državnih sekretarjev in na izvajalsko-posvetovalno raven z uporabo programskega odbora RRI za NOO in predvideno ustanovitvijo RRI sticišca18, ki premošca izvajalsko-posvetovalno in izvedbeno raven (SRIP). 17 http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7733 Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7733 18 Vec o RRI sticišcu v sklepnem poglavju porocila. Predlog se izvaja na podlagi priporocil projekta pomoci EK s projektom REFORM - Krepitev inovacijskega ekosistema v Sloveniji (2019-2021) po narocilu agencije SPIRIT. Državna raven je bila pristojna za upravljanje S4, natancneje za pripravo, dopolnjevanje, izvedbo, spremljanje in vrednotenje S4. V skladu s strategijo S4 je vlada pristojnost za koordinacijo upravljanja in izvajanja S4 na strateški in politicni ravni dodelila Delovni skupini državnih sekretarjev za izvajanje S4 (v nadaljevanju DSDS S4). Na operativni oziroma izvedbeni ravni je bil do januarja 2023 za koordinacijo upravljanja, izvajanja, spremljanja in vrednotenja S4 pristojen SVRK, od januarja 2023 dalje pa MKRR, in sicer notranja organizacijska enota, zadolžena za koordinacijo pametne specializacije. Meddeležniški dialog in sodelovanje sta se razvijala in prilagajala razmerjem v aktualnih sestavah vlade. Kronološko gledano lahko razvoj delimo na dve obdobji. Podrocja uporabe in fokusna podrocja so bila za prvotno S4 leta 2015 dolocena na podlagi empiricnih podlag z mednarodno primerjavo, dveh procesov podjetniškega odkrivanja (vec kot 1500 udeležencev v prvem in vec kot 400 podjetij ter drugih institucij znanja v drugem procesu podjetniškega odkrivanja) in procesa osredotocanja. Drugo obdobje se je zacelo konec leta 2016 z vzpostavitvijo SRIP po podrocjih uporabe S4. Preko SRIP se je spodbujalo sistemsko in dolgorocno sodelovanje njihovih clanov z državo. Kljucne pristojnosti SRIP so bile povezovanje in razvoj skupnih RRI iniciativ, razvoj in vzpostavljanje verig vrednosti, razvoj novih modelov trženja, internacionalizacija, razvoj cloveških virov ter zastopanje skupnih interesov clanov SRIP do države. Za izvajanje teh nalog so SRIP pripravili akcijske nacrte za vsa podrocja uporabe in na tej osnovi kasneje tudi fazno porocali o rezultatih. Akcijski nacrti so bili kljucni faktor dinamicnosti delovanja prednostnih podrocij, prek njih se je udejanjal proces podjetniškega odkrivanja, spremembe akcijskih nacrtov v teku izvajanja pa je potrjevala Delovna skupina državnih sekretarjev. V nadaljevanju je podan konkretnejši prikaz uspešnosti uvajanja in delovanja sistema novega razvojnega modela med državo in deležniki. 3.1. Državna raven Vlada RS je 20. 9. 2015 sprejela strategijo S4. Strategijo je 3. 11. 2015 potrdila EK. Delovno skupina državnih sekretarjev za izvajanje Slovenske strategije pametne specializacije (DSDS S4), predvideno v S4 iz leta 2015, je vlada ustanovila 1. 9. 2016. Pristojnost za koordinacijo upravljanja in izvajanja S4 na strateški in politicni ravni je vlada dodelila DSDS S4, ki so jo sestavljali državni sekretarji trinajstih ministrstev in vladnih služb (SVRK, MGRT, MIZŠ, MDDSZ, MKGP, MK, MZI, MZZ, MJU, MF, MOP, MP in MZ). Naloge DSDS S4 so bile: - zagotavljati medresorsko usklajenost pri izvedbi aktivnosti S4 na strateški in vsebinski ravni, upoštevajoc pristojnosti vsake od vkljucenih institucij/ministrstev; - obravnavati in potrjevati akcijske nacrte SRIP, predloge sprememb akcijskih nacrtov SRIP; - obravnavati predloge SRIP za nadgradnjo oziroma spremembe S4, ki so lahko programske ali izvedbene narave; - porocati vladi o izvajanju S4 ter predlagati morebitne spremembe oziroma nadgradnje dokumenta S4 in sistema upravljanja oziroma izvajanja S4 (sprememb S4 vladi namrec ni moc predlagati brez ustreznega sklepa DSDS S4); - skrbeti za dopolnjevanje podrocij uporabe/domen z ukrepi razvojne države ter širše zagotavljati usklajenost horizontalnih tem s podrocji uporabe S4 (opredeljenimi v S4) in fokusnimi podrocji (opredeljenimi v potrjenih akcijskih nacrtih SRIP); - seznaniti se z rezultati vrednotenj, ki so bila izvedena za vsebine, relevantne za S4, in jih obravnavati. DSDS S4 se je izkazala za pomemben organ pozicioniranja novega nacina razvojnega nacrtovanja na podlagi metode strategije pametne specializacije, ki se je v državah clanicah EU postopoma utrdila in pridobivala na veljavi tako na ravni služb EK kot na državnih in regionalnih ravneh. Opozoriti velja, da je EK z metodo S3 v preteklosti eksperimentirala – z namenom preverbe in možnosti nadgradnje koncepta S3 je EK v sodelovanju z OECD leta 2017 zato objavila razpis za regije S3 – Industrial Transition Pilot, na katerega se je Slovenija uspešno prijavila in skupaj z 12 drugimi izbranimi regijami tudi uspešno izvedla svoj program priprave Akcijskega nacrta za industrijsko modernizacijo in t. i. Aktivnost z visokim ucinkom (ang. High Impact Action), s predlogom za vzpostavitev Demo centra tovarn prihodnosti, ki je v S5 vkljucen kot poseben instrument. V letu 2022 je EK v sodelovanju z Odborom regij eksperimentiranje ponovila s pilotnim projektom Partnership for Regional Innovation (PRI19), kar jasno kaže na tendenco h ukoreninjanju metode in koncepta S3 bliže regijam na eni strani in na drugi strani na odlocen trend k pospeševanju evropskega cezregijskega sodelovanja na podrocjih inoviranja, posebej s ciljem dvojnega prehoda, torej udejanjanja digitalnih in zelenih tehnologij ter modernizacije industrij. Ob tem velja izpostaviti, da je EK na ta nacin pritrdila pravilnosti usmeritve v S3 ter utrdila njen položaj in pomen, saj S3 danes postaja kljucno orodje za dvig konkurencnosti evropskih verig vrednosti. 19 Dostopno na: https://s3platform.jrc.ec.europa.eu/pri-playbook Seje DSDS S4 so bile dobro obiskane s strani vseh imenovanih državnih sekretarjev, ki so z aktivno udeležbo in razpravo doprinesli k ustreznemu usmerjanju izvajanja S4. Akcijski nacrti SRIP so bili natancno pregledani in komentirani s strani vseh sodelujocih resorjev. Na ta nacin sta se srecala pristop od spodaj navzgor (SRIP preko svojega clanstva) in pristop od zgoraj navzdol (politicni nivo državnih sekretarjev in strokovni nivo državnih uradnikov), kar je jamcilo dobro podlago, pripravljeno na deležniški ravni, in na tej osnovi ustrezne usmeritve od zgoraj navzdol. Z ucinkovito koordinacijo in ekstenzivnim komuniciranjem z vsemi deležniki, je bil de facto nadomešcen izpad zamišljenega krovnega posvetovalnega telesa – inovacijske platforme. DSDS S4 je na svoji 4. seji 7. 7. 2017 sprejel akcijske nacrte, ki so jih predložili SRIP za vseh devet prednostnih podrocij. DSDS S4 je nato na svoji 6. seji 16. 4. 2018 potrdil predlagane spremembe akcijskih nacrtov na podrocjih Mreže za prehod v krožno gospodarstvo, Trajnostna pridelava hrane, Tovarne prihodnosti, Zdravje - medicina in Mobilnost, posamicne spremembe nekaterih SRIP pa tudi na kasnejših sejah. Ob nastopu nove vlade leta 2020 so se racionalizirale in ukinjale številne vladne delovne skupine. Tako je bil 18. 6. 2020 DSDS S4 formalno ukinjen. Hitro se je pokazalo, da uradniška raven potrebuje ustrezne usmeritve s strani politicne ravni. To je bilo še posebej perece zaradi priprav na novo programsko obdobje 2021–2027, saj so strategije pametnih specializacij v EU postale pomemben element cilja politike 1 – Pametna Evropa. Regijske S3 so po evropski regulativi za obdobje 2021–2027 postale t. i. omogocitveni pogoj. Države so morale obstojece strategije nadgraditi tako, da so izpolnjevale sedem meril, ki jih je v aneksu IV definirala uredba EU 2021/106020, kar je zahtevalo dobro koordinacijo med deležniki in odlicno pripravo gradiv za odlocanje. 20 Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o dolocitvi skupnih dolocb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravicni prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter financnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vkljucevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za financno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko Zato je bila na politicni ravni konec leta 2020 sprejeta ad hoc odlocitev o ponovnem aktiviranju Delovne skupine državnih sekretarjev, ki pa je sprva delovala kot operativna neformalna ožja skupina (DSDS S4), v katero so bili vkljuceni državni sekretarji najbolj relevantnih resorjev, tj. MGRT (od leta 2023 dalje MGTŠ), MIZŠ (od leta 2023 dalje MVZI), SDP (od leta 2023 dalje MDP) in SVRK (od leta 2023 dalje MKRR). Ožji DSDS S4 je obravnaval in usklajevaa kljucne aktivnosti posameznih ministrstev oziroma vladnih služb v povezavi z izvajanjem S4 in nadgradnjo S4 v skladu z zahtevami evropskega pravnega okvira. Ob operativnem delu priprave empiricnih podlag, izvajanju procesa podjetniškega odkrivanja, pripravi strokovnih gradiv za operativni program 2021-2027 in podpori SRIP se je sproti kazala potreba po ponovni robustni strukturi upravljanja z jasno vertikalo odlocanja in posvetovalnih teles. Za koordinacijo upravljanja in izvajanja S4 je bil v celotnem obdobju porocanja pristojen SVRK, ki je bil januarja 2023 preoblikovan v MKRR. V okviru SVRK je od leta 2015 delovala posebna enota, Sektor za koordinacijo pametne specializacije, ki je bila zadolžena za tehnicno in vsebinsko podporo DSDS S4, medresorsko usklajevanje izvajanja S4, podporo delovanju SRIP (v sodelovanju z ostalimi pristojnimi resorji, še posebej z gospodarskim resorjem, resorjem, pristojnim za znanost, in resorjem, pristojnim za digitalno preobrazbo) ter za sistem spremljanja in vrednotenja izvajanja S4 skozi delovanje SRIP. Neposredno mocno koordinativno vlogo je igral tudi MGRT, ki je bil nosilno ministrstvo sistemske institucionalne podpore SRIP preko objavljenega javnega razpisa, s katerim se je delno sofinanciralo njihovo delovanje. Evropska uredba zahteva, da ima država oziroma regija stabilno strukturo, ki bdi nad izvajanjem strategij pametnih specializacij. Pri tem je pomembno, da je le-ta kadrovsko ustrezno mocna z vidika števila ekspertov in njihovega strokovnega znanja in izkušenj. Pomembno je tudi, da se ohranja stabilnost strukture, saj se le tako lahko drži korak z nenehnimi spremembami in dinamicnim razvojem tega ekosistema. V Sloveniji je bil v ta namen znotraj SVRK že pred sprejetjem S4 ustanovljen poseben sektor za koordinacijo izvajanja strategije pametne specializacije, ki je bil sprva neposredno podrejen ministrici. Sektor se je scasoma popolnjeval in v letu 2018 štel šest zaposlenih. To sicer ne dosega zadostnega števila ekspertov v primerjavi s podobnimi državami ali regijami. Glede na usmeritve JRC in komentarje EK na osnutek S5 (komentarji EK z dne 27. 6. 2022) je v drugih regijah, katerih obseg gospodarstva je primerljiv s slovenskim gospodarstvom, za upravljanje S3 zaposlenih najmanj 12 ekspertov. Z menjavami vlad je Sektor za koordinacijo pametne specializacije na SVRK in kasneje na MKRR ohranjal število zaposlenih na nivoju do pet FTE. Upadanje pomena S4 v Sloveniji (npr. ukinitev DSDS za usmerjanje izvajanja S4) je sprožilo odhod štirih kljucnih ekspertov, med njimi dveh, ki sta sodelovala v prvotni postavitvi sistema izvajanja S3. Kljub intenzivni kadrovski in sistemski dinamiki je SVRK ekstenzivno izvedel vse potrebne analiticne in procesne korake za pripravo S5. Po menjavi vlade v letu 2022 in ponovni vzpostavitvi Sektorja za koordinacijo pametne specializacije se sektor postopoma kadrovski krepi. Slabost v upravljanju je prepoznala tudi EK, in sicer na podlagi nove in ostrejše evropske regulative s sedmimi merili, s katerimi je ocenjevala sposobnost države, da izpolni omogocitveni pogoj za cilj politike 1 , vkljucno z merilom »delujoca struktura za izvajanje koordinacije pametne specializacije«. Slovenija in EK sta dosegli dogovor, v okviru katerega je bil pripravljen akcijski nacrt, ki je dolocal, da se bo struktura zaposlenih izboljševala tako z vidika števila kot z vidika kompetenc, kar je bil pogoj da je Slovenija konec leta 2022 dobila zeleno luc, da je Slovenska strategija trajnostne pametne specializacije ustrezno pripravljena kot omogocitveni pogoj (ang. thematic enabling condition) za cilj politike 1 za programsko obdobje 2021–2027. O napredku pri izvajanju akcijskega nacrta S5 poroca MKRR (Sektor za koordinacijo pametne specializacije) EK kvartalno oziroma po potrebi. 3.2. Deležniška raven Vzpostavitev deležniške strukture upravljanja se je zacela že v casu priprave S4 z najširšim in javno odprtim vkljucevanjem javnosti in posebej zainteresiranih deležnikov v oblikovanje prednostnih podrocij. Sprejem S4 na Vladi RS septembra 2015 je bil podlaga za formalno vzpostavitev deležniške strukture za izvajanje S4 - SRIP. Sistemsko financno podporo za celotno obdobje smo zagotovili preko enovitega javnega razpisa za tri faze delovanja SRIP.21 Slednje je bilo bistvenega pomena, saj je bila s tem zagotovljena zavezanost države k dolgorocnosti spodbude (do konca 2023), ne glede na morebitne vmesne (politicne) spremembe na državni ravni. Hkrati je bila zagotovljena stabilnost podpornega sistema in s tem delovanja struktur v njem. Podporni ukrep je bil razdeljen v tri faze z vmesnimi preverjanji oziroma vrednotenji ter nadgradnjami delovanja SRIP. Socasno z vzpostavitvijo SRIP je bil prek instrumenta ciljni raziskovalni projekti (v nadaljevanju CRP) s skupnim financiranjem SVRK, MGRT, MVZŠ in ARRS že v fazi izvajanja izbran zunanji izvajalec za pripravo metode vrednotenja in za izvedbo pilotnih vrednotenj po fazah delovanja SRIP. V porodni fazi kompleksnih sistemov, kot so razvojni in strateški gospodarski grozdi, so bile vecje težave in tveganja pricakovana, še posebej sprico heterogenosti vsebin in struktur clanstev. Tudi zato je v porocilu razvidno, da v prvem obdobju še nismo dosegli ravni kvalitete, ki bi omogocala za vsa podrocja dostopne primerljive podatke za zanesljive ocene o uspešnosti. Nekateri SRIP so svoje težave reševali hitro in ucinkovito (na primer SRIPT, ki se je soocil z razkritimi nepravilnostmi), spet drugi pocasneje in z omejenimi ucinki. 21 Javni razpis za izbor operacij Podpora SRIP na prioritetnih podrocjih pametne specializacije, objavljen v Uradnem listu RS, št. 64/2016. SRIP so opredeljeni kot dolgorocna partnerstva med podjetji, raziskovalno sfero in institucijami znanja, državo in obcinami, nevladno sfero ter ostalimi deležniki - cetverne vijacnice inoviranja, ki povezujejo naložbene in intelektualne potenciale slovenskih inovacijskih deležnikov in jih organizirajo v celovit razvojno-inovacijski ekosistem s ciljem prodora na globalne trge in mocnejšega pozicioniranja na podrocjih uporabe S4. SRIP vkljucujejo dinamicen del slovenskega gospodarstva in so z vidika clanstev na svojih domenah prednostnih podrocij S4 ter na ravni Slovenije reprezentativni, saj so med njihovim clanstvom zastopana tako razlicna podjetja od mikro podjetij, MSP do velikih podjetij, JRO ter druge RRI institucije kot tudi drugi razvojni deležniki. Njihovo clanstvo se vseskozi spreminja, saj tako sam proces podjetniškega odkrivanja (EDP) in posledicno tudi koncept SRIP kot osrednjih deležnikov udejanjanja EDP, temeljita na nacelih neprekinjenega izvajanja, odprtosti in nadgrajevanja. S tem se v okviru EDP tudi zagotovi nadaljnje osredotocanje fokusnih podrocij in tehnologij ter produktnih smeri, sledenje in soustvarjanja razvojnih globalnih trendov kot ustreznih nadgradenj njihovih akcijskih nacrtov ter izvajanje le-teh. V SRIP je bilo tako konec leta 2022 vkljucenih 91922 clanov, kar predstavlja 19,5-odstotni dvig glede na konec leta 2019 (769 clanov). Pomembno je, da clanstvo v celoti gledano, ob sicer manjših oscilacijah v skupnem številu clanstva (npr. pandemija), vse od ustanovitve SRIP konstantno narašca.23 Obenem velja izpostaviti, da je gibanje clanstva v istem opazovanem obdobju (i) precej razlicno po posameznih prednostnih podrocjih uporabe oziroma posameznih SRIP ob (ii) siceršnji precejšnji fluktuaciji clanstva (v povprecju med 33 % in 64 %24 v razlicnih SRIP). Tako le dva od devetih SRIP beležita v zadnjem triletnem obdobju v absolutnih vrednostih znaten osip clanstva, in sicer SRIP Zdravje - medicina, v katerega je bilo konec 2019 vkljucenih 50 clanov, konec 2022 pa le še 33 clanov (34-odstotni upad clanstva) ter SRIP PMiS, ki je imel konec leta 2019 150 clanov, medtem ko jih je imel konec 2022 le še 108 (28-odstotni upad). Na drugi strani sta najvecjo rast clanstva v istem obdobju zabeležila SRIP MATPRO v relativnem porastu (86,5-odstotni dvig oziroma porast s 37 (2019) na 69 clanov (2022)) ter SRIP Hrana v absolutnem številu, saj je konec leta 2022 imel kar 114 clanov vec kot leta 2019, ko je bilo vanj vkljucenih 181 clanov. SRIP Hrana je obenem tudi SRIP z dalec najvecjim številom clanov, saj je bilo vanj konec 2022 vkljucenih 295 clanov, kar prestavlja 32 % vseh clanov vkljucenih v SRIP (919). Nadpovprecno rast clanstva sta v istem obdobju beležila še SRIP Trajnostni turizem (61,4 %) ter SRIP Mreže za prehod v krožno gospodarstvo (35,9 %).25 22 Podjetja so lahko vkljucena v vec SRIP. 23 Tudi v prvem obdobju od ustanovitve SRIP do konca 2018 je bil porast clanstva v SRIP 24-odstoten (vir: Informacija o izvajanju Slovenske strategije pametne specializacije za obdobje 2016–2018). 24 Porocilo GZS, 2023. 25 Natancnejši podatki glede gibanja clanstva po posameznih SRIP, notranji institucionalni strukturi clanstva, vkljucno z natancnim pregledom gibanja clanstva po treh osnovnih skupinah institucij (podjetja, RRI institucije, drugi razvojni deležniki) po letih po posameznih SRIP kot tudi njihovi regionalni umešcenosti in reprezentativnosti so na voljo v Porocilu GZS, 2023 in Prilogi 3. 26 Osrednja povezava: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/izvajanje-slovenske-strategije-pametne-specializacije/, ki vsebuje povezave do posameznih SRIP v poglavju o SRIP. Doseganje zastavljenih ciljev SRIP, njihovi izpostavljeni dosežkov, odprtost njihovega delovanja ter vloga, ki so jo vzpostavili v razvojno-inovacijskem ekosistemu, nadaljnje osredotocanje kot tudi krepitev sodelovanja med SRIP, njihovo vkljucevanje v mednarodne verige vrednosti in druge strateške povezave ter mednarodne projekte, vkljucevanja horizontalnih omogocitvenih tehnologij v prednostna podrocja uporabe ter krepitev razvoja cloveških virov so po enotnem konceptu v zelo strnjeni obliki predstavljeni v nadaljevanju poglavja za vsako prednostno podrocje uporabe oziroma SRIP. Podrobneje je o dosežkih SRIP moc prebrati v okviru njihovih predstavitev in porocil neposredno na njihovih spletnih straneh,26 v Prilogi 3 Prispevki SRIP kot tudi v neodvisni oceni njihovega delovanja s strani izbranega zunanjega evalvatorja (FDV 2022). Slednji v svoji sklepni oceni med drugim zapiše: »Strateška partnerstva ocenjujemo kot dober instrument za povezovanje gospodarstva in znanosti. Kljucni rezultati SRIP se kažejo v ucinkovitem procesu delovanja vecine SRIP, povezovanju znotraj SRIP in med SRIP, vzpostavljanju novih partnerstev in krepitvi zaupanja med clani, skupnih prijavah na nacionalne in mednarodne razpise, izobraževanju in usposabljanju kadrov, ter skupnem delovanju na mednarodnem nivoju. Ne glede na dejstvo, da se je vsak SRIP oblikoval v svojo specificno obliko in med njimi ugotavljamo razlike tako glede na upravljavsko strukturo kot razvejanost vertikalnih povezav, ocenjujemo, da so se uspešno prilagodili željam in nameram svojih clanov, ki so s podporo zadovoljni. Dinamiko razvoja partnerstva med institucijami znanja in gospodarskimi subjekti je narekoval tudi obseg razpisov, ki so podprli skupne projekte: analiza pokaže, da je bilo usmerjenih razpisov, ki bi spodbujali enakopravno sodelovanje, omejeno. Opozoriti moramo, da se lahko uspešnost instrumenta odrazi šele na srednji in dolgi rok, to pa zahteva dolgorocno podporo SRIP, ne le v obliki nadaljnje financne podpore instrumentu, ampak tudi njihove umestitve v so-oblikovanje gospodarske in raziskovalno-razvojne in inovacijske politike. Sistemsko vkljucevanje SRIP kot partnerja v postopke oblikovanja politik in strategij ter specificnih ukrepov, ki podpirajo povezovanje vseh deležnikov za uresnicevanje strategije pametne specializacije, bi po naši oceni bilo koristno za vse vpletene.« Za vsak SRIP je bila podana skupna numericna ocena uspešnosti na osnovi petih izbranih kriterijev:27 (1) Doseganje ciljev iz akcijskega nacrta, (2) Napredek pri spodbujanju skupnega razvoja in storitev, še posebej pri povezovanju in razvoju skupnih RRI iniciativ za razvoj in trženje zahtevnejših, celovitih in integriranih izdelkov, (3) Obseg uvajanja horizontalnih omogocitvenih tehnologij v vertikalne verige vrednost, (4) Dejansko realizirane tržne manifestacije, ki izhajajo iz skupnih aktivnosti oziroma intenzivnost in kvaliteta skupnih aktivnosti, ki vodijo k tržnim manifestacijam in (5) Uspešnost internacionalizacije in vkljucevanja v mednarodne verige vrednosti. Celovito gledano lahko iz podanih ocen vseh SRIP (razen PMiS) izlušcimo dolocene skupne ugotovitve, in sicer med drugim da so bili po omenjenih petih kriterijih ocenjevanja SRIP iz javnega razpisa SRIP najuspešnejši glede na kriterij (2) Skupne RRI iniciative (povprecna ocena 1,78) in kriterij (4) Internacionalizacija (povprecna ocena 1,67), najslabši pa glede na kriterij (3) Uvajanje HOM s povprecno oceno 1,22 (op. a.: maksimalna povprecna ocena bi lahko dosegla vrednost 2). 27 V okviru naloge je bila najprej razvita metodologija ocenjevanja, ki je bila usklajena s SRIP ter kasneje validirana s strani European Clusters Observatory v okviru projekta Industrial transition pilot. 28 https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2016006400001/javni-razpis-za-izbor-operacij-podpora-strateskim-razvojno-inovacijskim-partnerstvom-SRIP-na-prioritetnih-podrocjih-pametne-specializacije-ob-321416 Dostopno na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2016006400001/javni-razpis-za-izbor-operacij-podpora-strateskim-razvojno-inovacijskim-partnerstvom-SRIP-na-prioritetnih-podrocjih-pametne-specializacije-ob-321416 29 Vir: prispevek SRIP MATPRO. Vec v Prilogi 3 Prispevki SRIP. 30 Podrobneje je porocilo zajeto v Prilogi 3 Porocila, ki je dostopno z zahtevo na – s5.mkrr@gov.sielektronski naslov s5.mkrr@gov.si. Ne glede na že zapisano velja med rezultati izpostaviti realizacijo osrednjega cilja vzpostavitve in krepitve medsebojnega sodelovanja deležnikov, zastavljenega že s samo S4 in leta 2016 jasno opredeljenega v namenu javnega razpisa za SRIP.28 Tako neodvisno zunanje vrednotenje CRP 2022 kot vkljucena podjetja in ostali deležniki, ki delujejo na prednostnih podrocjih S4 ter tudi SRIP v svojih ocenah kot kljucno izpostavljajo predvsem spremembo v poslovni kulturi oziroma realizacijo tega cilja. Reprezentativen zapis pomena in uspešnosti delovanja SRIP:29 3.2.2 Prednostna podrocja S4 Pregled delovanja in dosežkov po posameznih SRIP, ki je podan v tem podpoglavju temelji na: (i) odgovorih posameznih SRIP na enoten vprašalnik MKRR, ki je bil poslan SRIP,30 (ii) vrednotenju zunanjega izvajalca Vrednotenje delovanja SRIP v obdobju 2017-2021 (Bucar in ostali, 2022), (iii) porocilu GZS iz leta 2023, in (iv) lastnih virih MKRR. 3.2.2.1. Zdravo bivalno in delovno okolje (PMiS, IKT HM, PSiDL) 3.2.2.1.1 Podrocje uporabe Pametna mesta in skupnosti (PMiS) SRIP PMIS SRIP PMiS je oblika partnerstva, v okviru katere bodo deležniki združili moci pri razvoju in prodaji rešitev za dvig kakovosti življenja v mestih prihodnosti. Glavni namen je povezati podjetja in raziskovalne ustanove na posameznem podrocju v verige vrednosti, dolociti prioritete za razvojna vlaganja in usklajevati raziskovalno-razvojne dejavnosti. SRIP PMiS vkljucuje šest podrocij (vertikal), skozi vsa pa se prepleta podrocje sodobnih IKT tehnologij (horizontalna IKT mreža) s svojimi podpodrocji. Clani SRIP, ki so bili hkrati vkljuceni v 2. in 3. fazo razvojnega modela sodelovanja, so leta 2022 ustvarili 2,46 milijard EUR prihodkov31, najvecji clan Telekom Slovenije je ustvaril vec kot575 milijonov EUR prihodkov. 31 Vir: podatki za izracun kazalnikov za dokument Oblikovanje metodologije, podatkovna obdelava in izracun izbranih kljucnih kazalnikov Slovenske strategije pametne specializacije (S4), GZS. 32 Vir: S4-2015, S4-2017, AN-2020. Clanstvo 2022 Preglednica 7 Mikro in majhna podjetja 58 53 % Srednja podjetja 12 11 % Velika podjetja 12 11 % Univerza/fakulteta 10 10 % Druge razvojne institucije 16 15 % Skupaj 108 100 % Koordinator Koordinator SRIP PMiS je Institut »ožef Stefan (IJS). Koordinator Horizontalnih mrež Informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT HM) je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Fokusna podrocja PMIS Preglednica 8: Fokusna podrocja in tehnologije v casu od leta 2015 do leta 202232 2015 2017 2020 Odprte sistemske rešitve - IT platforme kot ekosistemi za gostovanje aplikacij Zdravje Zdravje Pretvorba, distribucija in upravljanje energije Energetska in druga oskrba Energetska in druga oskrba Mobilnost, transport in logistika Mobilnost, transport in logistika Varnost Varnost Kakovost urbanega bivanja Ekosistem kakovosti urbanega bivanja Ekosistem pametnega mesta Fokusna podrocja IKT HM Preglednica 9: Fokusna podrocja in tehnologije v casu od leta 2015 do leta 202233 33 Vir: S4-2015, S4-2017, AN-2020. 34 Dostopno na: https://5gvarnost.iskratel.com/ 35 Dostopno na: https://cordis.europa.eu/project/id/734687 36 Dostopno na: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/obzorje-evropa/misije/podnebno-nevtralna-in-pametna-mesta/ 37 Dostopno na: http://pmis.ijs.si/sl/delavnice/ 38 Dostopno na: https://ipot.si/ 2015 2017 2020 Racunalništvo v oblaku, odprti in množicni podatki Digitalna transformacija Digitalna transformacija Internet stvari in internet prihodnosti IoT (internet stvari, vgrajeni sistemi in senzorji) IoT (internet stvari, vgrajeni sistemi in senzorji) Vgrajeni pametni sistemi IoS (storitve na internetu, platforme) IoS (storitve na internetu, platforme) HPC infrastruktura Kibernetska varnost Kibernetska varnost Zajem in uporaba podatkov daljinskih opazovanj zemeljske površine HPC & Big Data AI, HPC & Big Data GIS-T GIS-T Digitalne infrastrukture prihodnosti Vertikalne produktne smeri Primeri dobre prakse/dosežki PMiS IMPRODOVA: Izboljšanje odzivanja prvih posredovalcev na težje oblike nasilja v družini. Program RRP II: projekt34 bo omogocil novo generacijo 5G-ready produktov in storitev, ki bodo prilagojeni potrebam sektorja javne varnosti. Projekt RISE: ”VOLTA” – innoVation in geOspatiaL and 3D daTA: razvoj inovativnih rešitev za samodejno posredovanje metricnih podatkov iz slikovnega materiala, varovanje podatkov iz senzorjev, geoprostorskih podatkov segmenta 2D in 3D ter obdelovanje geoprostorskih zbirk v oblaku.35 Obzorje Evropa: Misije – Podnebno nevtralna in pametna mesta:36 pomoc pri realizaciji zahtev za podnebno nevtralna in pametna mesta z organizacijo delavnic z aktualnimi vsebinami.37 iPOT: integrirano pilotno okolje trajnostne mobilnosti pametnega mesta, katerega cilj je vzpostaviti in integrirati celostno platformo naslednje generacije v demonstracijsko okolje.38 Primeri dobre prakse/dosežki IKT HM Clani IKT horizontal so vpeti v 29 projektov od skupno 33 projektov, ki so financirani. Clani so vpeti v vsa prednostna podrocja pametne specializacije. EkoSMART: program se osredotoca na tri kljucne domene pametnega mesta, tj. zdravje, aktivno življenje in mobilnost, in se strateško povezuje z obcinami ter drugimi podrocji pametnega mesta, kot so energetika, pametne stavbe, vkljucenost državljanov, pametne skupnosti ipd. SPOT: celovit sistem podpornih in brezplacnih storitev države za poslovne subjekte. GOSTOP: pospešiti razvoj in izgradnjo koncepta pametnih tovarn v Sloveniji. Izpostavljamo naslednje pobude in projekte IKT HM: pobuda AI4SI in European AI Forum, Gaia-X Hub Slovenia, Center za ePoslovanje Slovenije. Preglednica 10: Izpostavljeni dosežki SRIP Struktura SRIP: obseg in gibanje 2019: 150 Storitve za clane Podporno okolje za izmenjavo znanja in izkušenj v obliki delavnic, seminarjev in skupnih dogodkov, dostop do testnih okolij, laboratorijev, podatkovnih baz; pomoc pri analizi trgov, razvoju kadrov, zašciti intelektualne lastnine ter pomoc pri internacionalizaciji (iskanje distribucijskih kanalov oziroma strank). Skupni razvoj in inoviranje v SRIP Izvedli so oziroma izvajajo 241 projektov, v katerih sodeluje 100 clanov PMiS. Od skupno 241 projektov sta v 40 projektih sodelovala vsaj dva clana SRIP PMiS. Skupna vrednost izvedenih (izvajanih) projektov znaša 333 milijonov EUR, od tega znaša vrednost projektov, v katerih sta sodelovala vsaj dva clana SRIP PMiS, 146 milijonov EUR. Analiza projektov kaže, da so od skupno 112 projektov (vkljuceni so le projekti prednostne osi 1) clani SRIP PMiS izvedli oziroma izvajajo (le) 45 projektov (40,2 %). Pripravili so katalog digitalnih rešitev za pametna mesta in skupnosti, v katerem so zbrali aktivnosti/produkte clanov SRIP PMiS. Obseg uvajanja horizontalnih omogocitvenih tehnologij S tem se ukvarja HM IKT. Poteka v manjšem obsegu od želenega, predvsem na TRL 3-6. V preteklosti je potekalo tudi sodelovanje med vertikalami drugih SRIP in sicer na podrocju eZdravja, digitalizacije kmetijstva, kibernetske varnosti v kontekstu avtomobilske industrije, krožnega gospodarstva in dvojnega prehoda ter tovarn prihodnosti. Internacionalizacija in vkljucevanje v mednarodne verige vrednosti Aktivnosti so bile bolj ali manj omejene na obvešcanje preko novic in objav na spletni strani. Organizacija in udeležba na mednarodnih konferencah (Mednarodna spletna konferenca: konferenca Pametna mesta 2021, udeležba na Expo 2020 Dubaj, promo video SRIP PMiS, pridruženi projektni partner v projektu DEAS (Podatkovna ekonomija kot vir sodelovanja, konkurencnosti in novih storitev na podrocju Alp), sodelovanje z EIT Climate KIC (Deep-demonstration project). Cloveški viri v SRIP Organizacija delavnic, sodelovanje clanov v KOC, delavnice Tatramax (Kompetencni center za prilagojeno racunanje z nizko porabo energije (CLEC) – vstopna tocka v vseevropsko mrežo CCN, tutorstvo s strani IJS E7 sodelavcev (vse delavnice so bile brezplacne), skupno preko 200 udeležencev v 10 delavnicah, Akademija upravljanja s kadri. V KOC sodeluje 25 clanov SRIP PMiS, od tega štirje clani v KOC Energija, ki pokriva podrocje pametnih mest in skupnosti. Drugi clani sodelujejo v sedmih drugih KOC, najvec, 14, v KOC IKT. Doseganje ciljev prednostnega podrocja, opredeljenih v S4, do 31. 12. 2022 PMiS: 1. Doseženi so bili vsi trije specificni cilji SRIP PMiS za podrocje vertikal39: cilj I: platforma Pametno mesto s tehnološko igralnico, cilj II: clani SRIP PMiS so povezani v okviru projekta IPOT40 in projekta INNO2MARE41, cilj III: clani so se povezali v konzorcije, ki so sodelovali v prijavi na razpis42 JR PMiS. Uvajanje pametnega zdravstva (e-oskrba in telemedicina kot nadgradnja projekta EKOSMART43). 39 Dostopno na: http://pmis.ijs.si/wp-content/uploads/2020/04/Akcijski-na%C4%8Drt_SRIP_PMiS_2020_2022-1.pdf. 40 Dostopno na: https://ipot.si/. 41 Dostopno na: https://www.bsc-kranj.si/novice/novi-odobreni-projekti-za-podrocje-pametnih-skupnosti. 42 Dostopno na: https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-demonstracijske-projekte-vzpostavljanja-pametnih-mest-in-skupnosti-jr-pmis/. 43 Dostopno na: https://fri.uni-lj.si/sl/projekti/230. 44 Analiza vkljucuje clane SRIP, ki so bili vkljuceni v clanstvo v vseh letih od 2019 do 2022 (75 subjektov). 45 Vir: Vrednotenje delovanja SRIP v obdobju 2017-2021, Bucar. 46 Vir: Vrednotenje delovanja SRIP v obdobju 2017-2021, Bucar. 2. 15-odstotni dvig dodane vrednosti na zaposlenega: cilj je bil dosežen (cilj: 15 %, realizirano: 33 %). Iz analize izbranih kljucnih ekonomskih kazalcev in kazalnikov posameznih SRIP z izhodišcnim letom izracuna 2014 v primerjavi z 2022 smo ugotovili, da so clani SRIP PMiS44 dosegli nadpovprecne rezultate v primerjavi s panogo, v kateri poslujejo, pri dodani vrednosti na zaposlenega in vlaganjih v raziskave in razvoj. Izvlecki iz sklepne ocene vrednotenja SRIP Bucar (2022) je v okviru vrednotenja SRIP45 ocenil, da v vmesnem vrednotenju v letu 2019 SRIP ni deloval skladno s pricakovanji, saj takrat vecinoma ni dosegal zastavljenih ciljev. Med vzroki so bile težave, povezane z upravljanjem SRIP. Kompleksen sistem upravljanja se je v praksi izkazal za neucinkovito rešitev iskanja kompromisov med kljucnimi partnerji. Koordinator je po izstopu enega izmed ustanovitvenih partnerjev leta 2019 uspel ponovno vzpostaviti delovanje organov in izboljšati klimo, kar se danes kaže v relativno uspešnem izvajanju nacrtovanih aktivnosti. Bucar (2022) je v okviru vrednotenja SRIP46 ocenil tudi, da SRIP PMiS uspešno opravlja svojo vlogo pri usklajevanju raziskovalno-razvojnih aktivnosti, deluje na podrocju razvoja cloveških virov in zastopa interese v Sloveniji in tujini (pri slednjem bi lahko aktivnosti razumeli tudi kot aktivnosti na podrocju internacionalizacije). V SRIP PMiS upada število clanov, kar kaže na doloceno nezadovoljstvo s ponudbo storitev SRIP in koristmi, ki jih clani realizirajo s sodelovanjem v SRIP. Poleg tega je treba izpostaviti problem uvajanja horizontalnih omogocitvenih tehnologij, ki poteka v manjšem obsegu in predstavlja neizkorišcen potencial. Tako aktivnosti kot tudi rezultati kažejo, da prihaja do uvajanja, ki pa se odvija drugace, kot je bilo nacrtovano. IKT HM 1. Tesnejše povezovanje tehnologij z vsebinskimi podrocji: cilj je bil dosežen (sodelovanje z drugimi SRIP in vpeljava novega koncepta povezovalnih dogodkov za nacionalne instrumenta na podrocju investicij). 2. Sistematicni dvig kompetenc na podrocju digitalizacije: cilj je bil dosežen (izvedba 22 izobraževanj (skupaj 700 udeležencev), posodobitev 180 kompetenc s podrocja IKT, dolocitev štirih novih profilov in dveh kompetenc, sodelovanje pri reviziji poklicnih standardov na podrocju IKT in priprava publikacije Sistem kvalifikacij za podrocje IKT s Centrom RS za poklicno izobraževanje). 3. Vzpostavitev digitalnih infrastruktur, platform in ekosistemov: cilj je bil dosežen (vzpostavitev pravicne možnosti za dostop do trga podatkovne ekonomije za MSP, koordinacija iniciative AI4SI za hitrejši prenos umetne inteligence v prakso, sodelovanje pri projektih ePOS in OPSIhub, Povezovanje preko Slovenske digitalne koalicije in sodelovanje z organizacijami in ministrstvi, ki pokrivajo to tematiko). 4. Povecanje mednarodne prepoznavnosti in konkurencnosti slovenske IKT na mednarodnih trgih: cilj je bil dosežen (dogodki za mreženje z industrijo (Hitachi), mednarodnimi organizacijami (CERN), grozdi/združenji iz tujine (BDVA, Gaia-X, FIWARE, Smart Sensors 4 Agrifood) in gospodarskimi delegacijami (Poljska, Slovaška, EXPO 2020 Dubaj, Smart Country Convention Berlin 2022)). Sodelovanje in spodbujanje clanov k udeležbi na info dnevih EK in evropskih združenj za evropske razpise in sodelovanje pri mreženju preko platforme b2match (Interreg CE, DSBA Digital Europe Programme, Horizon Europe Digital & Industry, Horizon Europe Cluster 4). Maja 2023 je bilo formalno ustanovljeno evropsko združenje European AI Forum, katerega soustanovitelj je IKT HM. Za vse subjekte, ki so bili vkljuceni v katerikoli SRIP v letih 2019, 2021 in 2022 in so v zadnjem letu imeli registrirano IKT dejavnosti, je bila izvedena analiza izbranih kljucnih ekonomskih kazalcev in kazalnikov z izhodišcnim letom izracuna 2014 v primerjavi z 2022. Analiza je pokazala, da so ti subjekti v IKT dejavnostih47 dosegli nadpovprecne rezultate v primerjavi s panogo, v kateri poslujejo, pri neto cistem dobicku in vlaganjih v raziskave in razvoj. 47 Upoštevne so dejavnosti, ki so skladne z metodologijo za IKT po metodologiji Statisticnega Urada RS. IKT subjekti, ki so bili del HOM IKT v letih 2019, 2021 in 2022, so s svojo primarno dejavnostjo uvršceni v eno od naslednjih IKT dejavnosti po SKD: 26.1 - Proizvodnja elektronskih komponent in plošc; 26.3 - Proizvodnja komunikacijskih naprav; 58.2 - Izdajanje programja; 61 - Telekomunikacijske dejavnosti; 62 - Racunalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti; 63.1 - Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti; obratovanje spletnih portalov. 48 Vir: Podatki za izracun kazalnikov dokumenta Oblikovanje metodologije, podatkovna obdelava in izracun izbranih kljucnih kazalnikov Slovenske strategije pametne specializacije (S4), GZS. 3.2.2.1.2 Podrocje uporabe Pametne stavbe in dom z lesno verigo (PSiDL) SRIP PSiDL V SRIP PSiDL sodelujejo neodvisni deležniki gospodarstva, raziskovalnih organizacij in drugih relevantnih razvojnih deležnikov, ki delujejo na prednostnem podrocju Zdravo bivalno in delovno okolje, podrocju uporabe Pametne zgradbe in dom z lesno verigo z namenom okrepiti raziskovalno-razvojno inovacijsko sodelovanje. SRIP PSiDL od leta 2016 združuje clane treh združenj: Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS, Zavoda za trajnostno in inovativno gradbeništvo in inovacijskega grozda TECES. Clani SRIP, ki so bili hkrati vkljuceni v 2. in 3. fazo razvojnega modela sodelovanja, so leta 2022 ustvarili vec kot 12,3 milijarde EUR prihodkov48, najvecji clan PETROL je ustvaril 7,32 milijarde EUR prihodkov. Clanstvo 2022 Preglednica 11 MIKRO IN MAJHNA podjetja 30 37 % SREDNJA podjetja 17 21 % VELIKA podjetja 14 17 % Univerza / fakulteta 8 10 % Druge razvojne institucije 13 15 % Skupaj 82 100 % Fokusna podrocja prednostnega podrocja Zdravo bivalno in delovno okolje, podrocje uporabe Pametne zgradbe in dom z lesno verigo Preglednica 12: Fokusna podrocja in tehnologije v casu od leta 2015 do leta 202249 49 Vir: S4-2015, S4-2017, AN-2020. 2015 2017 2020 Napredne bivalne enote Les in lesna veriga Oskrba in upravljanje stavb ter povezljivost s sosesko Pametno grajeno okolje z inteligentnimi sistemi upravljanja stavb Aktivno upravljanje stavb Gradnja stavb Pametne naprave Pametne naprave Elementi interierja Napredni gradbeni materiali in produkti, vkljucno z lesom in lesnimi kompoziti Napredni nebiogeni gradbeni proizvodi Pametne skoraj nic energijske stavbe Koordinator Koordinator SRIP je Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani. Primeri dobre prakse/dosežki Projekt Dom24h, zgrajen v Limbušu pri Mariboru. Gre za demonstracijski objekt, ki je samozadosten nicenergijski objekt s proizvodnjo energije za lokalno elektromobilnost. Zasnovan je kot lesena gradnja z vgrajenimi izdelki, ki zagotavljajo visoko stopnjo ugodja v stavbi, in namenskim pametnim pohištvom in gospodinjskimi aparati. Energetski sistem objekta je prikljucen na dvosmerno toplotno postajo. Vec o projektu je na voljo na spletni strani https://dom24h.si/. Projekt Glince je idejni projekt vec clanov SRIP, ki se izvaja od leta 2021 in v okviru katerega naj bi leta 2024 zaceli graditi stanovanjsko sosesko v demonstracijski leseni gradnji. Nosilni partner projekta je Stanovanjski sklad RS, ki je tudi integrator posamicnih rešitev. Izpostavljeni dosežki SRIP Preglednica 13 Struktura SRIP: obseg in 2019: 83 Storitve za clane Skupni razvoj produktov, vzpostavljanje, krepitev in racionalizacija verig vrednosti (dobaviteljskih verig), skupni nastop na domacem in tujem trgu, integracija produktov raznih ponudnikov, skupni demonstracijski projekti, vzpostavitev novih poslovnih modelov in trženja, podpora internacionalizaciji, podjetništvu, razvoju kadrov. Skupni razvoj in inoviranje v SRIP Na podlagi analize ugotavljamo, da je 52 clanov SRIP PSiDL v obdobju 2018-2022 izvedlo (ali še izvaja) 153 projektov. Od 153 projektov sta v 27 projektih sodelovala vsaj dva clana SRIP PSiDL. Skupna vrednost izvedenih (izvajanih) projektov znaša 189 milijonov EUR, od tega znaša vrednost projektov, kjer sta sodelovala vsaj dva clana SRIP PSiDL, 87 milijonov EUR. Obseg uvajanja horizontalnih omogocitvenih tehnologij KETs vgrajeni v verige vrednosti. Internacionalizacija in vkljucevanje v mednarodne verige vrednosti SRIP PSiDL oziroma njegovi clani so vkljuceni v Building Smart International, EFIC za podrocje pohištva, CEI bois za podrocje predelave lesa, ZAG kot JRO je vkljucen v vsa relevantna evropska združenja (ECTP, EOTA, EGOLF) in European Cluster Collaboration Partnership (ECCP). Cloveški viri v SRIP Izvedba strokovnega usposabljanja, štirih delavnic in vec promocij lesarskih poklicev. Vkljucevanje v prenovo študijskih programov UM. Doseganje ciljev podrocja uporabe, opredeljenih v S4, do 31. 12. 2022 1. Razvoj celovitih sistemov upravljanja zgradb, doma in delovnega okolja prihodnosti ter pametnih domacih naprav s ciljem energetske ucinkovitosti in avtonomije zgradbe in z navezavo na internet stvari kot horizontalno usmeritvijo. SRIP ocenjuje doseganje cilja tudi z realizacijo projekta Dom24h. 2. Medpanožno povezovanje in integracija lesne verige v zasnovo doma in delovnega okolja prihodnosti ob spodbujanju raziskav in inovacij, ki izhajajo iz tradicionalnih znanj in vešcin uporabe lesa in z njim kompatibilnih naravnih materialov. SRIP ocenjuje doseganje cilja skozi projekta Glince in Dom24h. 3. Do leta 2023 je cilj povecanje dodane vrednosti in izvoza podjetij za 25 %. Na podlagi podatkov upravicenca - Lesna veriga SRIP ocenjuje, da je cilj 25-odstotne rasti dodane vrednosti do leta 2023 bil dosežen in da je dosežena vrednost znašala celo 32 %. Pri tem se je delež izvoza povecal za 53 %. Iz analize izbranih kljucnih ekonomskih kazalcev in kazalnikov posameznih SRIP z izhodišcnim letom izracuna 2014 v primerjavi z 2022 smo ugotovili, da so clani SRIP PSiDL50 dosegli nadpovprecne rezultate v primerjavi s panogo, v kateri poslujejo, pri cistih prihodkih od prodaje, dodani vrednosti in dodani vrednosti na zaposlenega, neto cistem dobicku, celotnem poslovnemu izidu, povecanem za amortizacijo in odhodke za obresti, donosnosti kapitala ter vlaganjih v raziskave in razvoj. 50 Analiza vkljucuje clane SRIP, ki so bili vkljuceni v partnerstvo vsa leta od 2019 do 2022 (53 subjektov). 51 Vir: Vrednotenje delovanja SRIP v obdobju 2017-2021, Bucar. Izvlecki iz sklepne ocene vrednotenja SRIP Bucar (2022) je v okviru vrednotenja SRIP51 ocenil, da SRIP PSiDL izvaja svoje aktivnosti skladno z akcijskim nacrtom in dosega zastavljene cilje ter da uspešno opravlja aktivnosti na podrocju skupnega razvoja in inoviranja. SRIP PSiDL se ukvarja tudi z aktivnostmi na podrocju internacionalizacije in vkljucevanja v mednarodne verige ter uspešno deluje na podrocju cloveških virov. V SRIP PSiDL obstaja neizkorišcen potencial pri uvajanju horizontalnih omogocitvenih tehnologij, saj se tu ni zaznalo sistematicnega uvajanja ali spodbujanja, le posamezne primere uvajanja. 3.2.2.2. Naravni in tradicionalni viri za prihodnost (Krožno, Turizem, Hrana) 3.2.2.2.1 Podrocje uporabe Mreže za prehod v krožno gospodarstvo SRIP Mreže za prehod v krožno gospodarstvo SRIP Mreže za prehod v krožno gospodarstvo povezuje slovensko gospodarstvo, izobraževalno-raziskovalne in razvojne institucije, nevladne organizacije in druge zainteresirane, v sodelovanju z državo, v nove verige vrednosti po nacelih ekonomije zakljucenih snovnih tokov. Clani SRIP, ki so bili hkrati vkljuceni v 2. in 3. fazo razvojnega modela sodelovanja, so leta 2022 ustvarili vec kot 11,02 milijarde EUR prihodkov52, najvecji clan Petrol je ustvaril 7,32 milijarde EUR prihodkov. 52 Vir: Podatki za izracun kazalnikov dokumenta Oblikovanje metodologije, podatkovna obdelava in izracun izbranih kljucnih kazalnikov Slovenske strategije pametne specializacije (S4), GZS. 53 Vir: S4-2015, S4-2017, AN-2020. Clanstvo 2022 Preglednica 14 Mikro in majhna podjetja 32 37 % Srednja podjetja 8 9 % Velika podjetja 13 15 % Univerza/fakulteta 6 7 % Druge razvojne institucije 28 32 % Skupaj 87 100 % Koordinator Koordinator SRIP Mreže za prehod v krožno gospodarstvo je Štajerska gospodarska zbornica. Fokusna podrocja prednostnega podrocja Mreže za prehod v krožno gospodarstvo Preglednica 15: Fokusna podrocja in tehnologije v casu od leta 2015 do leta 202253 2015 2017 2020 Tehnologije za predelavo biomase ter razvoj novih bioloških materialov Trajnostna energija Trajnostna energija Tehnologije za uporabo sekundarnih surovin in ponovno uporabo odpadkov Biomasa in alternativne surovine Biomasa in alternativne surovine Pridobivanje energije iz alternativnih virov Sekundarne surovine Sekundarne surovine Funkcionalni materiali Trajnostni funkcionalni materiali Procesi in tehnologije Zelene tehnologije in procesi Krožni poslovni modeli Krožni poslovni modeli Primeri dobre prakse/dosežki Mreže za prehod v krožno gospodarstvo Projekt POLY KROŽNOST, katerega namen je bil razvoj inovativne tehnologije za kemijsko in biokemijsko razgradnjo odpadne embalaže do visoko kvalitetnih sekundarnih surovin z dodano vrednostjo za samostojno uporabo ali vkomponiranje v nove izdelke. Projekt Alps4GreenC se osredotoca na izvedbene poti za trajnostno proizvodnjo zelenega ogljika v alpski regiji. Projekt CEL.KROG – Zavrženi potenciali biomase (JR RRI TRL 3-6) se ukvarja z izkorišcanjem potenciala razlicne biomase za razvoj naprednih materialov in bio osnovanih produktov. Izpostavljeni dosežki SRIP Preglednica 16 Struktura SRIP: obseg in 2019: 64 Storitve za clane Osredotocenost na vzpostavitev projektnih konzorcijev, informiranje in ozavešcanje, izobraževanje clanov in zagovorništvo interesov clanov pred državo, mreženje ter promocija na nacionalni in mednarodni ravni, pomoc pri internacionalizaciji. Skupni razvoj in inoviranje v SRIP V clanstvu se je razvilo vec kot 200 dobrih praks na podrocju krožnega gospodarstva, med katerimi so tudi prebojne tehnologije na svetovni ravni. Vzpostavitev vec verig vrednosti: pridelava in predelava industrijske konoplje za razvoj kompozitov iz konoplje, krožni/eko dizajn za prehod v krožno gospodarstvo, razvoj vodikovih tehnologij, vzpostavitev transnacionalnih verig vrednosti za proizvodnjo biooglja, zasnova konzorcija za trajnostno krožno transformacijo. S clani Kemijski inštitut, Helios TBLUS in Steklarna Hrastnik so realizirali nakup Reaktorskega sistema za prenos tehnologij z laboratorijskega (=100 mL) na pilotni (=150 L) nivo za proizvodnjo bio-osnovanih kemikalij in materialov. Dodatno so s clanom Pro Labor investirali v nakup LCA programske opreme. Obseg uvajanja horizontalnih omogocitvenih tehnologij Internacionalizacija in vkljucevanje v mednarodne verige vrednosti Aktiven clan Vanguard iniciative (VI), kjer vodijo vodikov pilot skupaj s Kemijskim inštitutom (KI), SBRA in regijama Malopolska in Lombardija. Aktivni v S3 Water Smart Territories platformi in pridruženi clani Bio-based industries konzorcija. Sodeluje v S3PEnergy preko UL FS in Bioeconomy pilotu v VI preko predstavnikov iz KI. Clani European Clean Hydrogen Alliance. Vidnejši projekti: OpenLoop, EIT Accelerator, clan IOS, Deremco, I3, clan FTPO, H2Glass, Horizon, clan KI in Steklarna Hrastnik, BEAR, Innovation Fund, clan Steklarna Hrastnik, E-coduct, Horizon, Kemijski inštitut in Melamin, INEVITABLE, Horizon, IJS, SIJ, UL, Phoster, ERA MIN 3, UL FS, SMEmPower Efficiency, ŠGZ (podizvajalec FS UL), Alps4GreenC, Interreg Alpine Space, KI, ŠGZ, H2GreenTech, Interreg SI-AT, KI, MIZŠ in ŠGZ, REMEDIES, Horizon Mission, KI in UM FKKT, Circular 4.0, Interreg Alpine Space, TP LJ in IJS, Whey2Value, SME instrument, Acies Bio. Cloveški viri v SRIP Uspešno izvajajo aktivnosti v okviru odbora za razvoj cloveških virov, v okviru katerega so oblikovali kompetencni model za prehod v krožno gospodarstvo, predlagali so novi profil vodje krožnega poslovanja in pripravili programe usposabljanj za vkljucena podjetja. Doseganje ciljev podrocja uporabe, opredeljenih v S4, do 31. 12. 2022 1. Izboljšati indeks snovne ucinkovitosti z 1,07 (leto 2011) na 1,50 (2020): cilj je bil dosežen, indeks snovne ucinkovitosti leta 2020 je znašal 2,04 SKM na kilogram. 2. Vzpostaviti pet novih verig vrednosti z zakljucenimi snovnimi tokovi: cilj je bil dosežen. Bio-osnovani premazi/smole na vodni osnovi (Helios TBLUS in Kemijski inštitut), razgradnja odpadne embalaže (celulozna in plasticna) do visoko kvalitetnih sekundarnih surovin za samostojno uporabo (plini, kemikalije itd.) ali input za nove izdelke – projekt POLY KROŽNOST (Surovina, IOS, EKTC, Messer Slovenija, Tekstina), ozelenitev steklarske industrije (Steklarna Hrastnik, Culmium, Kemijski inštitut), Abigenol – izvlecek iz skorje kocevske bele jelke – uporaba v proizvodu Enduranza in Kardio3Aktiv (Ars Pharmae d.o.o., Kocevski les d.o.o., UL BF), Briketi Ni 60 - ponovna uporaba odbrusa Ni-zlitin za jeklarne in livarne (Ekstera, Surovina, Termit, SIJ). Iz analize izbranih kljucnih ekonomskih kazalcev in kazalnikov posameznih SRIP z izhodišcnim letom izracuna 2014 v primerjavi z 2022 smo ugotovili, da so clani SRIP Krožno gospodarstvo54 dosegli nadpovprecne rezultate v primerjavi s panogo, v kateri poslujejo, pri cistih prihodkih od prodaje, številu zaposlenih in dodani vrednosti (posledicno tudi povecanju dodane vrednosti na zaposlenega), celotnemu poslovnemu izidu, povecanemu za amortizacijo in odhodke za obresti ter vlaganjih v raziskave in razvoj. 54 Analiza vkljucuje clane SRIP, ki so bili vkljuceni v partnerstvo vsa leta od 2019 do 2022 (44 subjektov). 55 Vir: Vrednotenje delovanja SRIP v obdobju 2017-2021, Bucar. 56 Vir: Podatki za izracun kazalnikov dokumenta Oblikovanje metodologije, podatkovna obdelava in izracun izbranih kljucnih kazalnikov Slovenske strategije pametne specializacije (S4), GZS; upoštevati velja težo, ki jo imajo prihodki enega podjetja (72,5 %). Izvlecki iz sklepne ocene vrednotenja SRIP Bucar (2022) je v okviru vrednotenja SRIP55 ocenil, da SRIP Mreže za prehod v krožno gospodarstvo opravlja odlicno delo pri identifikaciji komplementarnosti med clani, spodbujanju povezovanja za skupne RR projekte, ki so vodili v vzpostavitev novih verig vrednosti, inovativne produkte, procese in krožne poslovne modele. Krepi se sodelovanje clanov SRIP v številnih mednarodnih pobudah in projektih, npr. na podrocju vodika. Clan SRIP je nosilec razvoja baterij na ravni EU, drugi clan je koordinator bioenergije v okviru pametne specializacije na ravni EU. Dosežen je bil napredek na podrocju razvoja cloveških virov z oblikovanjem Kompetencnega modela za razvoj cloveških virov in napovedovanje potreb po kompetencah za prehod v krožno gospodarstvo. 3.2.2.2.2 Podrocje uporabe Trajnostna pridelava hrane SRIP Hrana SRIP HRANA kot veliko dinamicno partnerstvo javnih in zasebnih organizacij omogoca aktivno sodelovanje na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni ter zagotavlja podporno okolje za generiranje in izmenjavo informacij, dobrih praks, znanja, kompetenc in vešcin. V njem so zastopani vsi kljucni deležniki na podrocju agroživilstva (po clanstvu najbolj številcen SRIP) in z njim povezanih podrocij, ki sodelujejo z vladnimi in nevladnimi organizacijami v Sloveniji ter v širšem evropskem prostoru. Clani SRIP, ki so bili hkrati vkljuceni v 2. in 3. fazo razvojnega modela sodelovanja, so leta 2022 ustvarili nekaj vec kot 10,1 milijarde EUR prihodkov.56 Clanstvo 2022 Preglednica 17 Mikro in majhna podjetja 187 63,4 % Srednja podjetja 36 12,2 % Velika podjetja 26 8,8 % Zadruge 16 5,4 % Univerza/fakulteta 15 5,1 % Druge razvojne institucije 15 5,1 % Skupaj 295 100 % Fokusna podrocja prednostnega podrocja Naravni in tradicionalni viri, podrocje uporabe Trajnostna pridelava hrane Preglednica 18: Fokusna podrocja in tehnologije v casu od leta 2015 do leta 202257 57 Vir: S4-2015, S4-2017, AN-2020. 2015 2017 2020 Trajnostna pridelava in predelava prehranskih produktov v funkcionalna živila Surovine in trajnostna raba virov Sektorske verige vrednosti Tehnologije za trajnostno rastlinsko in živinorejsko proizvodnjo Pametno nacrtovanje procesov in procesna kontrola Nove tehnologije in materiali Napredna oprema in tehnologije za pridelavo in predelavo hrane Senzoricne raziskave Higiena, varnost in kakovost hrane Digitalizacija Hrana, prehrana in potrošnik Koordinator Koordinator SRIP je GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij. Primeri dobre prakse/dosežki Razvoj aplikacije Katalog živil za javno narocanje Aplikacija ponudnikom, kot so živilska podjetja, zadruge, kmetije in razlicni trgovci, omogoca predstavitev svoje ponudbe z vsemi relevantnimi podatki o živilih, narocnikom živil pa v okviru postopka javnega narocanja omogoca podroben pregled ponudbe živil in oblikovanje posameznih sklopov znotraj kategorij živil v skladu z zakonodajo o zelenem javnem narocanju. Nacionalno sticišce za senzoricne raziskave živil SRIP HRANA Aktivnosti nacionalnega sticišca so koordinacija in strokovna krepitev senzoricnih raziskav na nacionalnem nivoju. Sticišce predstavlja osrednjo kljucno tocko, ki je osredotocena na razvoj in optimizacijo novih konkurencnih živilskih proizvodov, v kateri sodelujejo podjetja, razvojno-raziskovalne in izobraževalne institucije s podrocja senzoricnih raziskav Clanstvo v evropskem partnerstvu Smart Sensors4Agri-food Cilj partnerstva je podpora digitalni transformaciji živilske industrije, spodbujanje medregijskih investicijskih projektov med agroživilskimi in IKT grozdi ter vzpostavitev platforme med agroživilskimi/IT grozdi, ustreznimi raziskovalnimi in tehnološkimi organizacijami ter drugimi zainteresiranimi stranmi. Sodelovanje v njem je podlaga za mednarodno povezovanje in sodelovanje v pomembnejših mednarodnih RRI projektih. Izpostavljeni dosežki SRIP Preglednica 19 Struktura SRIP: obseg in 2019: 181 Storitve za clane Mreženje, izmenjava dobrih praks, organizacija strokovnih dogodkov in poslovnih delegacij, pomoc partnerjem, povezovanje in vkljucevanje clanov v aktivnosti, ki potekajo v okviru verig vrednosti ali na ravni SRIP kot celote, zastopanje interesov deležnikov/clanstva na posvetih in dogodkih ter pri pripravi strateških dokumentov za izvajanje politik na podrocju kmetijstva in živilstva. Skupni razvoj in inoviranje v SRIP Sodelovanje v skupnih RRI projektih: (i) na razpisih MGRT za realizacijo S4 ukrepov RRI je sredstva prejelo 39 clanov, ki so sodelovali pri 121 projektih v skupni vrednosti 196 milijonov EUR, (ii) mednarodni razpisi: 18 vecjih projektov (Horizon, I3, Interreg idr.). Izpostavljamo zadnji pridobljen projekt v letu 2022 HIGHFIVE (program I3) s partnerstvom Smart Sensors4Agri-food na temo investicij v inovativne digitalne rešitve. Obseg uvajanja horizontalnih omogocitvenih tehnologij SRIP je na podrocju uvajanja HOT v najvecji meri sodeloval s HOM IKT pri uvajanju IKT tehnologij in rešitev kot tudi s ToP na podrocju razvoja in uvajanja v kmetijstvu vse bolj prisotne robotizacije, plazemskih in drugih naprednih tehnologij. SRIP Hrana poudarja nujnost širšega razumevanja omogocitvenih tehnologij, saj so za podrocje hrane enako pomembne tudi tehnologije, povezane s trajnostjo in okoljem (od semen do pridelave in hranjenja produktov) kot tudi kadri prihodnosti. Internacionalizacija in vkljucevanje v mednarodne verige vrednosti a) Razvojna internacionalizacija: nacionalna kontaktna tocka za EIT Food Hub, medregijska platforma JRC S3 Smart Sensors 4 Agri-Food itd. Sektorska internacionalizacija: clanstvo v krovnem združenju za živilskopredelovalno industrijo (Evropsko združenje za industrijo hrane in pijac FDE) ter v 11 evropskih sektorskih združenjih s podrocja agroživilstva. Trženjska internacionalizacija: seminarji, mreženja, gospodarske delegacije, sodelovanje na sejmih (zadnji pomembnejši npr. EXPO 2022), S promocijo slovenske hrane SRIP pripravlja podjetja za vstop na nove trge, kar je po mnenju clanov še posebej relevantno za MSP brez lastne mreže v tujini. Cloveški viri v SRIP (i) Nadgradnja v KOC Hrana 2 (2019-2022) s širšim komplementarnim naborom podrocij: poleg predhodno vkljucenih podjetij kmetijsko-živilske industrije tudi podjetja iz plasticno-predelovalne industrije in papirne industrije - embalaža za živila (skupaj vec kot 370 usposabljanj); (ii) vzpostavitev Akademija za embalažo živil, kjer sodelujejo tudi podjetja drugih sektorjev; (iii) ustanovitev Odbora za kadre v okviru KOC Hrana 2 - oblikovanje pobude za spremembe izobraževalnih vsebin, povezovanje z drugimi SRIP ter strateško spremljanje trendov na podrocju razvoja kadrov; (iv) oblikovanje dveh skupin (razvojniki in kadroviki) za profesionalni razvoj; (v) napovedovanje kompetenc prihodnosti, razvoj karier zaposlenih ter usposabljanje kadrov. Drugo – relevantno za posamezen SRIP Vzpostavljena institucionalna oblika sodelovanja je za vse deležnike izjemnega pomena (glej že opisane rezultate), njen vpliv in pomen je tudi zaradi specifike, tj. strateškega znacaja tega podrocja, mnogo širši kot na drugih gospodarskih podrocjih (izkazano ob vsaki krizi, vojni, epidemijah ipd.). Doseganje ciljev podrocja uporabe, opredeljenih v S4, do 31. 12. 2022 1. Spodbuditi trajnostno pridelavo hrane vrhunske kakovosti s povezanim poslovnim modelom, ki bo integriral institucije znanja s proizvajalci in gospodarskimi subjekti vzdolž celotne verige vrednosti, vkljucno z razvojem novih modelov trženja na domacem, evropskem in globalnem trgu: kljucni deležniki na podrocju agroživilstva, univerze s svojimi fakultetami ter najpomembnejši raziskovalni inštituti sodelujejo na podrocju biogospodarstva, dobrobiti živali, zmanjševanju odpadne hrane, razvoju shem kakovosti in drugih trajnostnih podrocjih. 2. Vzpostaviti inovativne, kratke dobavne verige za lokalno, še posebej tudi za ekološko pridelana živila z zagotovljeno in prepoznano sledljivostjo od polja do mize: z aktivnostmi SRIP kot tudi s strani precejšnjega dela živilske industrije, reprezentativnih agroživilskih združenj in države se spodbuja in krepi odkupovanje in predelava lokalnih osnovnih surovin, ustvarjajo se kratke dobavne verige, razvijajo se tudi vecje vertikalne verige podjetij, ki povezujejo pridelavo in predelavo hrane. Sledljivost od polja do mize je zagotovljena. Z ukrepi se spodbuja tudi ekološka pridelava kmetijskih pridelkov, a bi bilo treba za njihovo konkurencno predelavo kolicine še povecati. 3. Zagotoviti dolgorocno vzdržne pogoje za razvoj slovenskemu prostoru in podnebnim spremembam prilagojenih sort in kmetijskih praks: na podrocju razvoja prilagojenih sort in kmetijskih praks so aktivne prakticno vse institucije znanja ter drugi partnerji SRIP HRANA, pri cemer sodelujejo tudi s kmetijskimi gospodarstvi. Raziskovalne teme so predvsem s podrocja prilagajanja krme živali, namakanja in naravnega ohranjanja rodovitnosti tal, preprecevanja sušnega stresa rastlin ter nadziranja izražanja rastlinskih genov z uporabo umetne inteligence. 4. Vzpostavitev vsaj treh verig vrednosti, ki bodo zagotavljale kriticno maso odjema in ki bodo podprte z dolgorocnim pogodbenim partnerstvom, ki bo temeljilo na gospodarski pobudi: cilj je bil presežen, saj je vzpostavljenih pet verig vrednosti, in sicer mlekarska: sirotka, okoljski odtis, ekološka pridelava, analitske metode, nacionalna promocija; mesna: dobrobit živali, krma, masne bilance, nacionalna promocija; žitna: sušilne in skladišcne kapacitete za žita, ogledi dobrih praks pri pridelavi žit, trajnostna raba FFS, uvedba sheme izbrana kakovost, senzoricno ocenjevanje; sadjarska: ogledi dobrih praks pridelave sadja, rodnost in kakovost pridelka, evidence pridelave, nove tehnologije, nacionalna promocija; pivovarska: kakovost, promocija, sodelovanje s turizmom in gostinstvom, senzoricno ocenjevanje. 5. Dvig dodane vrednosti podjetij za 20 % - dvig dodane vrednosti na zaposlenega se je od leta 2016 do leta 2022 v proizvodnji živil povecal za 37 %, v proizvodnji pijac (razen sadno-zelenjavnih sokov) pa za 30 %. Dvig tega kazalnika poslovanja izkazujejo tudi vsi prednostni sektorji SRIP Hrana (proizvodnja mesa in mesnih izdelkov za 51 %, predelava mleka za 17 %, proizvodnja pekarskih izdelkov in testenin za 52 %, proizvodnja piva za 42 %), razen pridelave sadja, ki je bila podvržena gospodarski škodi zaradi ekstremnih vremenskih pojavov.58 58 Vsi odgovori so povzeti po porocilu SRIP Hrana, pripravljenem na osnovi podatkov AJPES. 59 Analiza vkljucuje clane SRIP, ki so bili vkljuceni v partnerstvo vsa leta od 2019 do 2022 (142 subjektov). 60 Vir: Vrednotenje delovanja SRIP v obdobju 2017-2021, Bucar. Iz analize izbranih kljucnih ekonomskih kazalcev in kazalnikov posameznih SRIP z izhodišcnim letom izracuna 2014 v primerjavi z 2022 smo ugotovili, da so clani SRIP Hrana59 dosegli nadpovprecne rezultate v primerjavi s panogo, v kateri poslujejo, pri številu zaposlenih (to se je povecalo) in pri neto cistem dobicku, ceprav se je produktivnosti dela clanov SRIP znižala v primerjavi s panogo. Izvlecki iz sklepne ocene vrednotenja SRIP Bucar (2022) je v okviru vrednotenja SRIP60 ocenil, da SRIP Hrana zagotavlja podporno okolje za generiranje in izmenjavo informacij, dobrih praks, znanja, kompetenc in vešcin med kljucnimi deležniki. Z usmeritvijo v izgradnjo kompetenc in hitrejši razvoj kadrov znotraj agroživilskih podjetij SRIP Hrana prispeva h krepitvi inovacijskega potenciala in tako odpira vrata za še tesnejše povezovanje med JRO in gospodarstvom. Na podrocju skupnih raziskav in razvoja je velik izziv za sektor mobilizacija lastnih virov na strani podjetij, ki v preteklosti niso bila med pomembnejšimi vlagatelji v RR in inovacijsko dejavnost. 3.2.2.2.3 Podrocje uporabe Trajnostni turizem SRIP Turizem - SRIPT Poslanstvo SRIPT je služiti kot strokovni podporni sistem za potrebe turisticnega gospodarstva. Slovenski turizem je posvecen razvoju trajnostno naravnane turisticne ponudbe z mocno zeleno agendo, kar dokazujejo tudi prioritete clanstva SRIPT ter dosedanje aktivnosti partnerstva. Vizija SRIPT je postati mreža za prenos in deljenje znanja in izkušenj, potrebnih za trajnostno in digitalno preobrazbo turizma v Sloveniji. SRIPT je v 3. fazi po ugotovitvah o negospodarnem ravnanju z javnofinancnimi sredstvi glede na cilje in namen javnega razpisa Podpora SRIP na prioritetnih podrocjih pametne specializacije zamenjal pravno subjektiviteto koordinatorja. Slednji je v dobrih dveh letih povrnil zaupanje v delovanje projektne pisarne. Uspešnost dela se je v okviru vrednotenja SRIP61 izkazala s preskoki v kvaliteti in kvantiteti izvedenih aktivnosti. Novi SRIPT si je zadal, da na ravni EU postane eden izmed vodilnih akterjev na podrocju trajnostnega razvoja turizma. Clani SRIP, ki so bili vkljuceni hkrati v 2. in 3. fazo razvojnega modela sodelovanja, so leta 2022 ustvarili 509 milijonov EUR prihodkov. 61 Dostopno na: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=142821. 62 Vir: S4-2015, AN-2017, AN-2020. Clanstvo 2022 Preglednica 20 Mikro in mala podjetja 38 54 % Srednja podjetja 5 7 % Velika podjetja 7 10 % Univerza/fakulteta 1 1 % Druge razvojne institucije 20 28 % Skupaj 71 100 % Fokusna podrocja prednostnega podrocja Naravni in tradicionalni viri za prihodnost, podrocje uporabe Trajnostni turizem Preglednica 21: Fokusna podrocja in tehnologije v casu od leta 2015 do leta 202262 2015 2017 2020 Informacijska podpora trženju in mreženju Informacijska podpora trženju in mreženju Trajnostni sistemi in rešitve Znanje za dvig kakovosti storitev Znanje za dvig kakovosti storitev Digitalna transformacija Tehnološke rešitve za trajnostno rabo virov Tehnološke rešitve za trajnostno rabo virov v nastanitvenih zmogljivostih Zelena shema slovenskega turizma Zelena shema slovenskega turizma Koordinator Koordinator SRIPT je Center poslovne odlicnosti Ekonomske fakultete (CPOEF). Primeri dobre prakse/dosežki Klimatsko letovišce je pilotni projekt gozdnega turizma, ki temelji na znanstveni raziskavi blagodejnih ucinkov na zdravje. Hkrati se znanstveni izsledki povezujejo z dodatno izvedeno analizo klime v alpski Sloveniji s ciljem kvalificiranja destinacije kot alpskega klimatskega letovišca. Vse aktivnosti so zasledovale skupni imenovalec povezovanja in razvoja skupnih RRI iniciativ, šestih sodelujocih podjetij in razvojnih institucij. Koncni produkt je prirocnik, namenjen turisticnim ponudnikom, destinacijam in posameznikom, ki v prihodnje lahko ustvarijo inovativne turisticne produkte, temeljece na zdravilnih klimatskih ucinkih. Nadgradnja stebra razvoja kadrov je bila osnovana na razvoju in izvedbi izobraževalnih vsebin, ki so neposredno naslavljale izzive turizma v casu med in po pandemiji covida-19. Skupaj je bilo clanom SRIPT omogocenih vec kot 600 pedagoških ur razlicnih vsebin. Izpostavljeni dosežki SRIP Preglednica 22 Struktura SRIP: obseg in 2019: 43 Storitve za clane SRIPT clanom omogoca dodatno mreženje s storitvami povezovanja s kljucnimi deležniki (strokovnjaki, akademiki, gospodarstvo, raziskovalne in druge institucije) in prenos dobrih praks doma in iz tujine. Clanom nudi podporo pri razvoju konkurencnih rešitev z namenom dviga dodane vrednosti, organizira razlicne dogodke v okviru tematskih stebrov SRIPT (izvedenih 600 pedagoških ur) in podaja predloge za sistemske ukrepe na podlagi potreb clanov. Aktivno sodeluje v študijah primerov za razvoj panoge ter skrbi za prenos znanja do kadrov v podjetjih. Skupni razvoj in inoviranje v SRIP - Stalno vkljucevanje clanov v pripravo strokovnih razvojnih podlag, - SRIPT je mreža za prenos in deljenje znanja ter izkušenj na podrocju trajnosti in digitalizacije, povezovanje z drugimi SRIP (krožno gospodarstvo, medicina, hrana …), - tesnejše sodelovanje gospodarstva z RR . obratne zanke, - konkretne prijave na mednarodne in domace razpise clanstva, - skupni razvojni projekti: Digitalna recepcija, Optimalizacija kompetenc, Turisticni potencial dedišcine podzemnih arhitektur v Sloveniji, Promocija poklicev v turizmu, Nicna gastronomija, Kompetence za turizem prihodnosti, Alpski SPA. Obseg uvajanja horizontalnih omogocitvenih tehnologij - Pretežno usmerjeni v cloveške vire, - zavedajo se pomena digitalizacije, vendar je bila realizacija uvajanja HOM tehnologij nizka. Internacionalizacija in vkljucevanje v mednarodne verige vrednosti - Prijave na razpise programa Interreg, - vclanitev v COSME, - vclanitev v SBRA, - vkljucitev v delovno skupino v regionalno mrežo ERRIN, - clan združenja NECSTouR. Cloveški viri v SRIP - Identifikacija potreb in strateški nacrt izvedbe izobraževanj, - vkljucevanje mednarodnih strokovnjakov v prenos znanja. Doseganje ciljev podrocja uporabe, opredeljenih v S4, do 31. 12. 2022 1. Dvig dodane vrednosti iz turizma za 15 %. Cilj ni bil dosežen. 2. Povecanje priliva iz naslova izvoza potovanj za 4-6 % letno. Cilj ni bil dosežen. 3. Povecanje energetske ucinkovitosti v turisticnih objektih za 20 %. Ni podatkov. Cilji, ki so bili zastavljeni v strategiji S4 za podrocje uporabe Trajnostni turizem, niso bili doseženi zaradi pandemije covida-19. Leta 2020 je slovenski turizem beležil 51-odstotni upad števila turistov, od tega 74-odstotni upad prihoda tujih turistov zaradi popolne prekinitve turisticnih tokov za nekaj mesecev in mocno omejenega turisticnega prometa v ostalih mesecih leta 2020 do vkljucno 2022. Kljub velikim omejitvam pri poslovanju je clanstvo SRIP uspelo dvigniti dodano vrednost na zaposlenega v letu 2022 v primerjavi z letom 2014, in sicer za 40,41 %. SRIPT je zato drugi najuspešnejši SRIP po tem kazalniku uspešnosti. Iz analize izbranih kljucnih ekonomskih kazalcev in kazalnikov posameznih SRIP z izhodišcnim letom izracuna 2014 v primerjavi z 2022 smo ugotovili, da so clani SRIPT63 dosegli nadpovprecne rezultate v primerjavi s panogo, v kateri poslujejo, pri neto cistem dobicku. 63 Analiza vkljucuje clane SRIP, ki so bili vkljuceni v partnerstvo vsa leta od 2019 do 2022 (19 subjektov). 64 Vir: Vrednotenje delovanja SRIP v obdobju 2017-2021, Bucar. 65 Vir: Podatki za izracun kazalnikov dokumenta Oblikovanje metodologije, podatkovna obdelava in izracun izbranih kljucnih kazalnikov Slovenske strategije pametne specializacije (S4), GZS. Izvlecki iz sklepne ocene vrednotenja SRIP Bucar (2022) je v okviru vrednotenja SRIP64 ocenil, da je SRIPT uspešen pri ponovnem ustvarjanju zaupanja med svojimi clani. To je dokazala tudi rast clanstva v zadnjih dveh letih. Tudi število delavnic in udeležencev kaže na visoko stopnjo zaupanja. 3.2.2.3 (S)INDUSTRIJA 4.0 (ToP, Zdravje/Medicina, ACS, MATPRO) 3.2.2.3.1 Podrocje uporabe Tovarne prihodnosti (ToP) SRIP ToP V SRIP ToP sodelujejo neodvisni deležniki gospodarstva, raziskovalne organizacije in drugi relevantni razvojni deležniki, ki delujejo na prednostnem podrocju Industrija 4.0, podrocje uporabe Tovarne prihodnosti z namenom okrepiti raziskovalno-razvojno inovacijsko sodelovanje. Vodijo tudi fokusna podrocja horizontalnih omogocitvenih tehnologij, ki so naštete spodaj. SRIP ToP je leta 2016 nastal s povezovanjem štirih upravicencev, in sicer Instituta Jožef Stefan, zavoda Kompetencni center za sodobne tehnologije vodenja, Razvojnega centra orodjarstva Slovenije (TECOS) in Gospodarske zbornice Slovenije. Clani SRIP, ki so bili hkrati vkljuceni v 2. in 3. fazo razvojnega modela sodelovanja, so leta 2022 ustvarili vec kot 2,65 milijarde EUR prihodkov,65 najvecji clan Revoz je ustvaril 933 milijonov EUR prihodkov. Clanstvo 2022 Preglednica 23 Mikro in majhna podjetja 36 46 % Srednja podjetja 13 16 % Velika podjetja 12 15 % Univerza/fakulteta 7 9 % Druge razvojne institucije 11 14 % Skupaj 79 100 % Fokusna podrocja prednostnega podrocja Industrija 4.0, podrocje uporabe Tovarne prihodnosti Preglednica 24: Fokusna podrocja in tehnologije v obdobju od leta 2015 do leta 202266 66 Vir: S4-2015, S4-2017, AN-2020. 2015 2017 2020 Optimizacija proizvodnje Robotski sistemi in komponente Robotski sistemi in komponente Optimizacija in avtomatizacija proizvodnih procesov Napredne fotonske tehnologije in inteligentni laserski sistemi za tovarne in klinike prihodnosti Napredne fotonske tehnologije in inteligentni laserski sistemi za tovarne in klinike prihodnosti Pametni plazemski sistemi Pametni plazemski sistemi Napredni senzorji Napredni senzorji Napredni materiali Napredni materiali Inteligentni sistemi vodenja Inteligentni sistemi vodenja Pametna mehatronska orodja Pametna mehatronska orodja Pametne tovarne Pametne tovarne Fokusna podrocja horizontalnih omogocitvenih tehnologij Preglednica 25 2015 2017 2020 Robotika Robotika Robotika Nanotehnologije Nanotehnologije Nanotehnologije Sodobne proizvodne tehnologije za materiale Sodobne proizvodne tehnologije za materiale Sodobne proizvodne tehnologije za materiale Plazemske tehnologije Plazemske tehnologije Plazemske tehnologije Fotonika z mikro in nanoelektroniko Fotonika Fotonika Tehnologije vodenja Tehnologije vodenja Tehnologije vodenja Koordinator SRIP koordinator je Institut Jožef Štefan (IJS). Primeri dobre prakse/dosežki Program GOSTOP (JR TRL 3-6 - priloga), programa dogodkov Industrija 4.0 in Robotika, robotizacija HYPERCOMP v podjetju Revoz, povecanje proizvodnje robotov v podjetju Yaskawa v Kocevju, 73- odstotno povecanje števila robotov na zaposlenega v slovenski proizvodnji od leta 2017 do 2021, formiranje distribuiranega laboratorija za vodikove tehnologije v energetiki in pridobitev EIT Manufacturing RIS HUB (poleg Univerze v Ljubljani) v Sloveniji. Izpostavljeni dosežki SRIP Preglednica 26 Struktura SRIP: 2019: 76 Storitve za clane Organizacija in koordiniranje izobraževanj in dogodkov ter ekspertnih storitev, razvoj cloveških virov, obvešcanje clanov o pomembnih razpisih in dogodkih, koordiniranje pomoci clanom pri pripravi projektov, vkljucevanje clanov v evropske iniciative in projekte, pomoc pri mreženju, izvajanje predstavitev, izmenjava dobrih praks podjetij ter B2B srecanja. Skupni razvoj in inoviranje v SRIP Izpostavlja se 3,5-letni program GOSTOP, v katerem so razvili 40 tehnicnih izboljšav, prijavili 17 patentov in se prijavili na 62 domacih in mednarodnih projektov. Obseg uvajanja horizontalnih omogocitvenih tehnologij Internacionalizacija in vkljucevanje v mednarodne verige vrednosti SRIP ToP je aktivno vkljucen v vec EU združenj, globalnih verig vrednosti in EU projektov. Clani so aktivni v mednarodnih združenjih in pobudah EFFRA, WMF, A.SPIRE, EU-Robotics, Interreg Alpine Space, Mediterranean in Hydrogen Europe, ISTMA, prevzeli so EIT Manufacturing RIS HUB za Slovenijo. Center ToP na IJS je bil ali je še partner v EU projektih ZOOOM, GoDip, Circular. So clani Vanguard iniciative. Sodelujejo v vec S3 platformah. Clani ToP sodelujejo v številnih EU projektih, npr.: CROPS, REHA2030, Smart4All FTTE, CoLLaboratE, TRINITY, ReconCycle, euRobin, SMARTY, BETTER FACTORY, CIRCI, S3HUBSINCE in I3 projektih I3, npr. 3DOP itd. Cloveški viri v SRIP Podrocje razvoja cloveških virov v SRIP ToP vodi upravicenec GZS. Pripravili so sistem napovedovanja kompetenc in sistem preverili na primerih v industriji. SRIP ToP je aktivni deležnik KOC Tovarne prihodnosti, ki ga vodi Mednarodna podiplomska šola (MPŠ) z IJS, prav tako je TECOS vodil KOC Orodjarstvo. SRIP ToP aktivno sodeluje tudi pri nacrtih usposabljanja in izobraževanja ter promociji poklicev. Upravicenec TECOS vodi projekt ERASMUS+ 1Point. Doseganje ciljev podrocja uporabe, opredeljenih v S4, do 31. 12. 2022 1. Celovito tehnološko prestrukturiranje orodjarstva z dvigom dodane vrednosti na zaposlenega za 25 % v povprecju na 45.000 EURna zaposlenega do leta 2023. Po podatkih SRIP poddejavnosti, ki se najbolj nanašajo na orodjarski sektor na zaposlenega, znaša dodana vrednost na zaposlenega v poddejavnosti C27 40.342 EUR, C28 47.689 EUR in C29 42.881 EUR. Združeni podatki kažejo, da dodana vrednost na zaposlenega znaša 43.246 EUR. 2. Dvig nivoja digitalizacije z avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnje v predelovalnih dejavnostih: le v avtomobilski panogi je stopnja robotizacije že primerjalno visoka in bo zato poudarek predvsem na uvajanju avtomatizacije (cštevilo demonstracijskih tovarn na tem podrocju je kot cilj opredeljeno v domeni mobilnost). Na vseh ostalih podrocjih je poleg avtomatizacije kljucno tudi povecanje števila robotov, in sicer za 50 % s sedanjih 48 na 72 na 10.000 zaposlenih. V okviru demonstracijskih tovarn se bo dodana vrednost na zaposlenega dvignila vsaj za 20 %. SRIP poroca, da sta se leta 2021 po podatkih Mednarodne zveze za robotiko (IFR) nivo avtomatizacije in stopnja robotizacije v proizvodnji mocno dvignila v Sloveniji, in sicer za 73 % glede na leto 2017. Dodana vrednost v podjetju REVOZ se je povecala štirikrat in je mocno presegla 20 %. 3. Povezati znanja in ustvarjalnost deležnikov na podrocju fotonike za nov zagon in nove tržne priložnosti na globalnih trgih s ciljem doseganja povprecne dodane vrednosti v višini 75.000 EUR do leta 2023.* 4. Povecanje izvoza avtomatiziranih industrijskih sistemov in opreme za vsaj 25 % do leta 2023, in sicer še posebej na podrocju orodjarstva, robotike in pametnih industrijskih mehatronskih sistemov.* Iz analize izbranih kljucnih ekonomskih kazalcev in kazalnikov posameznih SRIP z izhodišcnim letom izracuna 2014 v primerjavi z 2022 smo ugotovili, da so clani SRIP ToP67 dosegli nadpovprecne rezultate v primerjavi s panogo, v kateri poslujejo, pri vlaganjih v raziskave in razvoj. 67 Analiza vkljucuje clane SRIP, ki so bili vkljuceni v partnerstvo vsa leta od 2019 do 2022 (42 subjektov). 68 Vir: Vrednotenje delovanja SRIP v obdobju 2017-2021, Bucar. 69 Vir: Podatki za izracun kazalnikov dokumenta Oblikovanje metodologije, podatkovna obdelava in izracun izbranih kljucnih kazalnikov Slovenske strategije pametne specializacije (S4), GZS. *Za obdobje porocanja podatki niso bili na voljo. Izvlecki iz sklepne ocene vrednotenja SRIP Bucar (2022) je v okviru vrednotenja SRIP68 ocenil, da SRIP ToP izvrstno deluje posebej na podrocju internacionalizacije in vkljucenosti v pomembne evropske iniciative. 3.2.2.3.2 Podrocje uporabe Zdravje - medicina SRIP Zdravje - medicina V SRIP Zdravje - medicina sodelujejo neodvisni deležniki gospodarstva, raziskovalne organizacije in drugi relevantni razvojni deležniki, ki delujejo na prednostnem podrocju Industrija 4.0, podrocje uporabe Zdravje - medicina z namenom okrepiti raziskovalno-razvojno inovacijsko sodelovanje. Slovensko inovacijsko sticišce, evropsko gospodarsko interesno združenje (SIS EGIS) je bilo na razpisu za financiranje delovanja SRIP leta 2016 izbrano za vodenje SRIP Zdravje – medicina. Clani SRIP, ki so bili hkrati vkljuceni v 2. in 3. fazo razvojnega modela sodelovanja, so leta 2022 ustvarili vec kot 2,8 milijarde EUR prihodkov,69 od tega najvecji clan LEK d.d. 1,55 milijarde EUR prihodkov. Clanstvo 2022 Preglednica 27 Mikro in majhnai podjetja 10 30 % Srednja podjetja 3 9 % Velika podjetja 3 9 % Univerza/fakulteta 2 6 % Druge razvojne institucije 15 46 % Skupaj 33 100 % Fokusna podrocja prednostnega podrocja Industrija 4.0, podrocje uporabe Zdravje – medicina Preglednica 28: Fokusna podrocja in tehnologije v casu od leta 2015 do leta 202270 70 Vir: S4-2015, S4-2017, AN-2020. 2015 2017 2020 Biofarmacevtika Biofarmacevtika Biofarmacevtika Translacijska medicina: diagnostika in terapevtika Translacijska medicina Translacijska medicina Zdravljenje raka - diagnostika in terapija Zdravljenje raka Zdravljenje raka Odporne bakterije Odporne bakterije Odporne bakterije Zdravila naravnega izvora in naravna kozmetika Naravna zdravila in kozmetika Naravna zdravila in kozmetika Aktivno in zdravo staranje Aktivno in zdravo staranje Koordinator Koordinator SRIP Zdravje - medicina je Slovensko inovacijsko sticišce, SIS EGIS, Ljubljana. Primeri dobre prakse/dosežki 1. SmartGene: vodilni partner Onkološki institut, partnerji COBIK, Jafral, Iskra PIO, Fakulteta za elektrotehniko UL. Prvo gensko zdravilo za zdravljenje raka. 2. Celica Biomedical: razvili so prvo inovativno zdravilo na svetu za zdravljenje raka prostate. Predstavili so ga tudi na Forumu EXPO 2020, ki ga je SRIP organiziral v sodelovanju z agencijo SPIRIT. 3. Na Fakulteti za farmacijo so skupaj s firmo Animacel razvili prvo zdravilo za zdravljenje demence pri psih. Izpostavljeni dosežki SRIP Preglednica 29 Struktura SRIP: obseg in 2019: 50 Storitve za clane Clanom omogocajo mreženje med clani in mednarodno mreženje (poslovni, raziskovalni partnerji), spodbujajo skupen razvoj in krepitev sodelovanja v projektih, zagotavljajo podporo pri internacionalizaciji, zastopajo interese clanov v odnosu do države, pomagajo pri promociji produktov/storitev, nudijo pomoc pri razpisih, omogocajo sodelovanje pri razvoju kadrov, obvešcajo o aktualnih dogodkih in razpisih. Skupni razvoj in inoviranje v SRIP Clani SRIP Zdravje – medicina so bili med letoma 2018 in 2022 vkljuceni v 98 nacionalnih razvojnih projektov, 73 % neposredno relevantnih za S4. Nacrtovana skupna financna vrednost vseh 98 projektov je 137.993.892,73 EUR. V sedmih (oziroma 7 %) projektih izmed vseh 98 projektov sodelujeta vsaj dva clana SRIP, nacrtovana skupna financna vrednost teh sedmih projektov znaša 33.698.643,54 EUR (24 % vrednosti vseh projektov). Obseg uvajanja horizontalnih omogocitvenih tehnologij Od 98 pridobljenih nacionalnih razvojnih projektov je 66 takšnih, ki imajo vkljucene horizontalne omogocitvene tehnologije. SRIP je zacel intenzivneje sodelovati s SRIP ToP na podrocju transformacije medicine s pomocjo robotike, en clan je sodeloval tudi z IKT HOM. Internacionalizacija in vkljucevanje v mednarodne verige vrednosti Sodelovanje v projektih Innovation Networks for Active Healthy Ageing, Refence in Senior Eco-Nect, Radiotracers, Healthchain financiran iz I3, Mobile Health (pobuda Vanguard). SRIP je clan združenj TIM, ECHAlliance, ECCP. Cloveški viri v SRIP * Doseganje ciljev podrocja uporabe, opredeljenih v S4, do 31. 12. 2022 Vzpostavitev mocnega partnerstva na podrocju zdravje - medicina, s ciljem: I. Pozicionirati Slovenijo kot enega globalnih stebrov razvoja na podrocju biofarmacevtike v simbiozi z velikimi, srednjimi ter malimi in novo nastalimi podjetji. Cilj je po oceni SRIP dosežen. II. Vzpostaviti Slovenijo kot vrhunski raziskovalni center za translacijske raziskave na podrocju farmacije in terapevtike. Vrhunski raziskovalni center za translacijske raziskave na podrocju framacevtike je v nastajanju, a cilj ni dosežen. III. Spodbuditi razvoj novih produktnih smeri, povezanih z naravnimi sestavinami in zdraviliškim turizmom (naravna zdravila, dermakozmetika ter celicna terapevtika in rehabilitacija).* IV. Povezati farmacevtsko industrijo pri razvoju kadrov.* Do leta 2023 je cilj povecati izvoz podjetij za vec kot 30 %, pri cemer naj bi srednja in majhna podjetja izvoz povecala vsaj za 250 milijonov EUR. Poleg spodbujanja nastanka vsaj 20 novih podjetij je bil na tem podrocju cilj pritegniti vsaj še eno neposredno tujo naložbo, ki bi zaposlovala vec kot 50 zaposlenih.* Leta 2018 (zacetek delovanja SRIP) je povprecna dodana vrednost v Sloveniji znašala 44.415 EUR, leta 2021 pa že 53.053 EUR, kar predstavlja približno 20-odstotni porast. Predvideno je bilo povecanje dodane vrednosti za 30 %, kar bi za gospodarski sektor, v katerem deluje SRIP, pomenilo 57.740 EUR. Leta 2021 je v gospodarskih družbah dodana vrednost na zaposlenega znašala med 43.000 EUR in 95.000 EUR. Od clanov SRIP so bili le štirje pod povprecno vrednostjo, vecina pa dosti višje. Iz analize izbranih kljucnih ekonomskih kazalcev in kazalnikov posameznih SRIP z izhodišcnim letom izracuna 2014 v primerjavi z 2022 smo ugotovili, da so clani SRIP Zdravje - medicina71 dosegli nadpovprecne rezultate v primerjavi s panogo, v kateri poslujejo, pri cistih prihodkih od prodaje, povecanem številu zaposlenih, zvišanju dodane vrednosti (posledicno tudi zvišanju dodane vrednosti na zaposlenega), celotnem poslovnem izidu, povecanem za amortizacijo in odhodke za obresti ter vlaganjih v raziskave in razvoj. 71 Analiza vkljucuje clane SRIP, ki so bili vkljuceni v partnerstvo vsa leta od 2019 do 2022 (22 subjektov). 72 Vir: Vrednotenje delovanja SRIP v obdobju 2017-2021, Bucar. *Za obdobje porocanja podatki niso bili na voljo. Izvlecki iz sklepne ocene vrednotenja SRIP Bucar (2022) je v okviru vrednotenja SRIP72 ocenil, da je bil SRIP Zdravje - medicina na podrocju internacionalizacije zelo uspešen pri obvešcanju in povezovanju clanov v razlicne mednarodne konzorcije. Leta 2022 je imel SRIP najmanj clanov doslej, prav tako je bil SRIP precej neuspešen na podrocju cloveških virov. Pri spodbujanju skupnega razvoja ter vkljucevanju horizontalnih omogocitvenih tehnologij ostaja še veliko neizkorišcenega potenciala. Ucinki SRIP na podrocju tržnih manifestacij so zanemarljivi. 3.2.2.3.3 Podrocje uporabe Mobilnost Predstavitev SRIP Mobilnost ACS+ V SRIP Mobilnost ACS+ sodelujejo neodvisni deležniki gospodarstva, raziskovalne organizacije in drugi relevantni razvojni deležniki, ki delujejo na prednostnem podrocju Industrija 4.0, podrocje uporabe Mobilnost z namenom okrepiti raziskovalno-razvojno inovacijsko sodelovanje. SRIP Mobilnost ACS+ je nastal leta 2016 s povezovanjem Gospodarskega interesnega združenja Slovenski avtomobilski grozd (ACS) in Združenja za promet pri GZS. Leta 2019 je kot upravicenec v SRIP vstopil tudi Razvojni center slovenske avtomobilske industrije SiEVA. Clani SRIP, ki so bili hkrati vkljuceni v 2. in 3. fazo razvojnega modela sodelovanja, so leta 2022 ustvarili vec kot 5,2 milijarde EUR prihodkov73. 73 Vir: Podatki za izracun kazalnikov dokumenta Oblikovanje metodologije, podatkovna obdelava in izracun izbranih kljucnih kazalnikov Slovenske strategije pametne specializacije (S4), GZS. 74 Vir: S4-2015, S4-2017, AN-2020. Clanstvo 2022 Preglednica 30 Mikro in majhna podjetja 39 41 % Srednja podjetja 14 15 % Velika podjetja 27 28 % Univerza/fakulteta 9 10 % Druge razvojne institucije 6 6 % Skupaj 95 100 % Fokusna podrocja prednostnega podrocja Industrija 4.0, podrocje uporabe Mobilnost Preglednica 31: Fokusna podrocja in tehnologije v casu od leta 2015 do leta 202274 2015 2017 2020 Nišne komponente in sistemi za motorje z notranjim izgorevanjem Nišne komponente in sistemi za cistejše in ucinkovitejše motorje z notranjim zgorevanjem Komponente in sistemi za zelena, varna in udobna vozila Sistemi za e-mobilnost in hranjenje energije Sistemi za e-mobilnost in hranjenje energije Zeleni modeli in pristopi Sistemi in komponente za varnost in udobje (notranja in zunanja oprema) Sistemi in komponente za varnost in udobje Digitalizacija in nove tehnologije za višjo konkurencnost Materiali za avtomobilsko industrijo Napredni transport in logistika vkljucujoc poslovne modele Napredni transport in logistika s poslovnimi modeli Napredna infrastruktura Napredna infrastruktura Uvajanje naprednih materialov in tehnologij z avtomatizacijo proizvodnih procesov Koordinator Koordinator SRIP je GIZ ACS+. Primeri dobre prakse/dosežki Misija GREMO krepi strokovne povezave na evropskem nivoju, prenaša znanja in dobre prakse na nacionalni nivo ter krepi sodelovanje z državo.75 75 Vlada RS je dne 9. 5. 2023 v okviru Strateške razvojne konference podprla Misijo GREMO in se zavezala, da jo bo financno podprla z okvirno 30 milijoni EUR letno (do 2030 v višini 200 milijonov EUR). Vec na: https://www.gov.si/novice/2023-05-09-predsednik-vlade-razvojnemu-projektu-gremo-namenjamo-do-200-milijonov-evrov-drzavne-podpore/ Strateško povezovanje s Kio se odraža v vzpostavljanju partnerskih dobaviteljskih odnosov s slovensko avtomobilsko industrijo. Konkretno gre za dogovor med direktorjem nabave Kia Europe in pisarno SRIP ACS+ o vzpostavitvi kontaktov in organizaciji temeljitih pregledov produktnih portfeljev in proizvodnih zmogljivosti slovenskih podjetij. Izpostavljeni dosežki SRIP Preglednica 32 Struktura SRIP: obseg in 2019: 97 Storitve za clane Pisarna skrbi za redne stike s clani s splošnimi obvestili o dogajanju, ki so objavljena tudi na spletni strani SRIP. Organizacija izobraževanj, skupnih prijav na projekte, sodelovanje v nacionalnih/mednarodnih iniciativah. Srecanja s clani, sestanki na ministrstvih ter delavnice, ki so namenjene seznanjanju clanov z razlicnimi tehnološkimi novostmi. Skupni razvoj in inoviranje v SRIP Po podatkih IS EMA je 55 clanov SRIP sodelovalo v 118 slovenskih projektih v skupni vrednosti 176.234.421 EUR. V 20 projektih sta sodelovala vsaj dva clana SRIP. Velik del zadevnih projektov je vkljuceval horizontalne omogocitvene tehnologije (77 %). Letna vlaganja clanov SRIP v raziskave in razvoj so ocenjena na 120 milijonov EUR, investicije v nakup nove raziskovalne opreme pa na 50 milijonov EUR. Clani SRIP so bili vkljuceni v naslednje projekte Obzorja 2020: FACTS4Workers, COMBILASER, SOPHIA, HIDAQUA. Projektna pisarna SRIP ACS+ je bila vkljucena v konzorcije projektov TECHMOLOGY, INTENSIFY, IDEAS, e-SMART in WE CAR. Obseg uvajanja horizontalnih omogocitvenih tehnologij V okviru clanov SRIP se uvajajo razlicne horizontalne omogocitvene tehnologije, prednostno digitalizacija (Internet stvari), avtomatizacija, fotonika, laserske tehnologije, virtualna resnicnost, strojni vid ter robotizacija, pomemben je tudi razvoj naprednih materialov in umetne inteligence. Internacionalizacija in vkljucevanje v mednarodne verige vrednosti Akcijski nacrt kot kljucne aktivnosti pisarne SRIP ACS+ navaja tri vsebinske sklope internacionalizacije: - vkljucevanje pisarne SRIP ACS+ v evropska strokovna združenja CLEPA, ERTRAC, EARPA, EGVIA, CCAM, EACN; clani SRIP so v kljucnih združenjih, - iskanje priložnosti za pisarno SRIP ACS+ in clane na podrocju vkljucevanja v evropske konzorcije in projekte, - predstavljanje slovenske avtomobilske industrije in mobilnosti na tujih trgih in povezovanje clanov s potencialnimi poslovnimi partnerji. Cloveški viri v SRIP - Ustanovitev Akademije SRIP ACS+, - predlog preoblikovanja študijskih programov Strojne fakultete UL, - napoved razvoja mentorskega modela. Doseganje ciljev podrocja uporabe, opredeljenih v S4, do 31. 12. 2022 1. Dvig dodane vrednosti podjetij za 20 %. Dodana vrednost na zaposlenega je leta 2015 znašala 45.800 EUR, leta 2017 48.600 EUR na zaposlenega in leta 2022 60.000 EUR na zaposlenega, kar pomeni, da se je od leta 2015 do leta 2022 povecala za 31 %, od leta 2017 do leta 2022 pa za 23,5 %. Podatki so ocenjeni na podlagi konkretnih bilancnih podatkov enajstih najvecjih podjetij, ki predstavljajo okvirno 70 % celotne slovenske avtomobilske industrije (vir: SRIP Mobilnost). Pri tem ni bilo doloceno, katera podjetja naj bi bila predmet ocene ali je bil cilj dosežen. 2. Okrepitev statusa slovenskih proizvajalcev kot predrazvojnih dobaviteljev. Povecanje števila predrazvojnih dobaviteljev s 15 na 22 (45-odstotno povecanje).* Iz analize izbranih kljucnih ekonomskih kazalcev in kazalnikov posameznih SRIP z izhodišcnim letom izracuna 2014 v primerjavi z 2022 smo ugotovili, da so clani SRIP Mobilnost76 dosegli nadpovprecne rezultate v primerjavi s panogo, v kateri poslujejo, pri prodaji na tujih trgih in vlaganjih v raziskave in razvoj. 76 Analiza vkljucuje clane SRIP, ki so bili vkljuceni v partnerstvo vsa leta od 2019 do 2022 (64 subjektov). 77 Vir: Vrednotenje delovanja SRIP v obdobju 2017-2021, Bucar. 78 Vir: Podatki za izracun kazalnikov dokumenta Oblikovanje metodologije, podatkovna obdelava in izracun izbranih kljucnih kazalnikov Slovenske strategije pametne specializacije (S4), GZS; upoštevati velja težo, ki ga imajo prihodki enega podjetja (72,5 %). *Za obdobje porocanja podatki niso bili na voljo. Izvlecki iz sklepne ocene vrednotenja SRIP Bucar (2022) je v okviru vrednotenja SRIP77 ocenil, da SRIP Mobilnost uspešno uresnicuje svoje poslanstvo, kot je to opredeljeno v akcijskem nacrtu: «…prepoznavanje in ustvarjanje priložnosti in vzpostavitev vzpodbudnega okolja za dvig konkurencnih sposobnosti in doseganje vodilnih položajev clanov doma in na globalnem trgu«. 3.2.2.3.4 Podrocje uporabe Razvoj Materialov kot koncnih produktov (MATPRO) SRIP MATPRO SRIP MATPRO je bil oblikovan na pobudo podjetij in institucij znanja, povezanih v Strateškem svetu za metalurgijo pri GZS-ZKMN. Vkljucuje podrocja metalurgije - kovinskih materialov in multikomponentnih - nekovinskih materialov. Glavni cilj delovanja je vzpostavitev verig vrednosti s poudarkom na proizvodnji materialov, namenjenih proizvodnji kompleksnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo in velikim potencialom za umestitev v globalne vrednostne verige. Clani SRIP, ki so bili hkrati vkljuceni v 2. in 3. fazo razvojnega modela sodelovanja, so leta 2022 ustvarili nekaj vec kot 1,648 milijarde EUR prihodkov.78 Clanstvo 2022 Preglednica 33 Mikro in majhna podjetja ter s.p. 24 34, 8% Srednja podjetja 18 26, 1% Velika podjetja 18 26, 1% Univerza/fakulteta 3 4, 3% Druge razvojne institucije 6 8, 7% Skupaj 69 100 % Fokusna podrocja prednostnega podrocja Industrija 4.0, podrocje uporabe Razvoj materialov kot koncnih produktov Preglednica 34: Fokusna podrocja in tehnologije v casu od leta 2015 do leta 202279 79 Vir: S4-2015, S4-2017, AN-2020. 2015 2017 2020 Trajnostne tehnologije v predelavi kovin in zlitin Jekla in posebne zlitine Jekla in posebne zlitine Pametni multikomponentni materiali in premazi Aluminij Aluminij Tehnologije Tehnologije Multikomponentni pametni materiali Multikomponentni pametni materiali Funkcionalni premazi in napredna veziva za kovine Funkcionalni premazi in napredna veziva za kovine Koordinator Koordinator SRIP je Gospodarska zbornica Slovenije. Primeri dobre prakse/dosežki Povezovanje v okviru SRIP MATPRO in izvedba skupnih razvojno-raziskovalnih projektov, med drugim MARTINA, CMRLJ in MARTIN, ki botrujejo razvoju novih inovativnih produktov. Med njimi izpostavljamo izjemen dosežek s širokim trgom, in sicer tri jekla z izjemno visoko trdnostjo za avtomobilsko in transportno industrijo, ki zagotavljajo od 10- do 20-odstotno višjo trdnost pri do petkrat boljši odpornosti na utrujanje, zmanjšani potrebi po toplotni obdelavi in zmanjšanem vplivu toplotno prizadetega obmocja. SRIP izpostavlja pomen sodelovanja – projekt MARTINA združuje 16 partnerjev, od tega tri fakultete, šest raziskovalnih institucij in sedem podjetij – in pomen skupnega razvoja s pilotno podporo – zasnova dveh pilotov, SiPCAST in SiPCOMAT. V okviru razvoja cloveških virov SRIP izpostavlja karierno platformo, EduCOMP, KOC 2.0. Konkretni rezultati v številkah za SRIP MATPRO so naslednji: 122 inovacij, 86 procesnih rešitev, osem novih produktov, 3 milijoni EUR novih investicij, 3,6 milijona EUR novih investicij v RR, 46 novih mentorjev, 106 znanstvenih objav. SRIP MATPRO pri zasledovanju svojih ciljev izpostavlja pomen sodelovanja med SRIP in pravilnega razumevanja delovanja le-tega. MATPRO sodeluje predvsem s ToP, Krožno, Mobilnost, PSiDL in PMiS z IKT. Izpostavljeni dosežki SRIP Preglednica 35 Struktura SRIP: obseg 2019: 37 Storitve za clane - Krepitev sodelovanja in medsebojnega zaupanja, povezovanje in razvoj skupnih RRI iniciativ, razvoj cloveških virov, internacionalizacija in zastopanje skupnih interesov v tujini, zmanjševanje eksternalij, deljenje tveganj, vzpostavljanje razvojnih partnerstev in razvoja skupnih produktov in storitev ter skupnih prijav na razpise, zagotavljanje podpornega okolja in priložnosti za vstop v verige vrednosti z mednarodnimi povezavami, redno komuniciranje z razlicnimi ciljnimi javnostmi, zastopanje interesov v dialogu z državo, ažurno obvešcanje clanov, miselno središce za podrocje. Skupni razvoj in inoviranje v SRIP 122 inovacij, 86 procesnih rešitev, osemnovih produktov, 3 milijoni EUR novih investicij, 3,6 milijona EUR novih investicij v RR, 46 novih mentorjev, 106 znanstvenih objav. Odraz v dosežkih in primerih dobrih praks: razvoj kovinskih in veckomponentnih materialov nove generacije na štirih podrocjih materialov, projekti (i) MARTINA, (ii) CMRLJ in (iii) MARTIN, (iv) razvoj pametne, celovite in hitre izdelave livarskih jeder in jedrovnikov (3 D-S-CORE), (v) razvoj INO3DPRO, (vi) zasnova dveh pilotnih centrov: (1) SiPCAST - Slovenski pilotni center za napredne strjevalne tehnologije lahkih kovin in (2) SiPCOMAT - Slovenski pilotni center za kompozitne materiale, (vii) prirocnik o družbeni trajnosti TRAJNOST = PREDNOST in brošura SRIP MATPRO na poti k trajnosti. Obseg uvajanja horizontalnih omogocitvenih tehnologij Pri uvajanju HOT SRIP najbolj sodeluje in je povezan s SRIP ToP. MATPRO uvaja kot HOM tudi vodenje in management. Posebej izpostavljajo pomen upravljanja cloveških virov in uvajanje platform mreženja. Internacionalizacija in vkljucevanje v mednarodne verige vrednosti SRIP je prisoten na vseh ravneh internacionalizacije: razvojni, sektorski in trženjski, tako na ravni pomoci podjetij, v okviru povezovanja verig, proizvodnje, prodaje, nastopov na trgih, aplikativnih raziskav kot tudi na ravni mednarodnega sodelovanja JRO (npr. Vanguard, sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) in EIT, skupni nastop Expo 2020). Cloveški viri v SRIP Za SRIP MATPRO so cloveški viri pripoznani kot kljucni vir. Osrednji trije dosežki: (i) EduCOMP modularni izobraževalni program za podrocje kompozitov; (ii) razvoj Karierne platforme za napovedovanje kompetenc, (iii) vzpostavitev in delovanje kompetencnega centra KOC MAT 2.0 Ostali pomembni dosežki: (i) Delovna skupina za razvoj cloveških virov, (ii) izobraževanja za razvoj profesionalnih karier (razvojniki, mentorji), (iii) ostala usposabljanja: uvajanje sprememb v podjetja; kultura kot dejavnik uvajanja sprememb; pasti uvajanja sprememb; upravljanje s talenti, (iii) ostala priložnostna usposabljanja in srecanja (npr. redni letni posvet SRIP MATPRO). Doseganje ciljev podrocja uporabe, opredeljenih v S4, do 31. 12. 2022 1. Dvig dodane vrednosti na zaposlenega v podjetjih na podrocju proizvodnje zlitin in kovin za 25 % do leta 2023. Podatki o poslovanju gospodarskih družb za skupino dejavnosti C24 Proizvodnja kovin v obdobju med letoma 2017 in 2022 kažejo, da se je produktivnost dela povecala za 41 %, oziroma z 52.600 EUR na 74.200 EUR. 2. Povecevanje izvoza in dodane vrednosti na zaposlenega na podrocju pametnih premazov za 20 %. Izvoz na podrocju pametnih premazov (SKD 20.3) se je v obdobju 2017–2022 povecal za 47 % (z 280 milijonov EUR na 408 milijonov EUR), medtem ko je produktivnost dela ostala prakticno nespremenjena. 3. Povecanje vlaganj v razvoj za 15 %, dodane vrednosti za 5 % in izvoza na podrocju multikomponentnih pametnih materialov80 za 10 %. V obdobju med letoma 2017 in 2022 se je dodana vrednost povecala za 87 % oziroma z 218 milijonov EUR na 407 mio EUR, izvoz pa za 177 % oziroma z 860 milijonov EUR na 2,4 milijarde EUR. Podatki o vlaganjih v razvoj so na voljo le na nivoju dvoštevilcne SKD dejavnosti (C24 Proizvodnja kovin), kjer pa podatek za obdobje 2017–2019 ni na voljo. Vlaganja v razvoj so leta 2021 znašala 6,8 milijona EUR in so bila višji od predhodnega leta za 10 %. V predelovalnih dejavnostih kot celoti so v obdobju 2017–2022 vlaganja v razvoj porasla za 24 %. Na podlagi obeh podatkov ocenjujemo, da je bila rast vlaganj v razvoj najmanj tolikšna tudi na podrocju multikomponentnih pametnih materialov.81 80 C24.1 Proizvodnja surovega železa, jekla, ferozlitin in C24.4 Proizvodnja plemenitih in drugih neželeznih kovin. 81 Vsi odgovori so povzeti po porocilu SRIP MATPRO, pripravljenem na osnovi podatkov AJPES. 82 Analiza vkljucuje clane SRIP, ki so bili vkljuceni v partnerstvo vsa leta od 2019 do 2022 (33 subjektov). 83 Vir: Vrednotenje delovanja SRIP v obdobju 2017-2021, Bucar. Iz analize izbranih kljucnih ekonomskih kazalcev in kazalnikov posameznih SRIP z izhodišcnim letom izracuna 2014 v primerjavi z 2022, smo ugotovili, da so clani SRIP MATPRO82 dosegli nadpovprecne rezultate v primerjavi s panogo v kateri poslujejo, pri dodani vrednosti na zaposlenega in pri vlaganjih v raziskave in razvoj. Izvlecki iz sklepne ocene vrednotenja SRIP Bucar (2022) je v okviru vrednotenja SRIP83 ocenil, da je bil SRIP MATPRO zelo uspešen v vseh vidikih delovanja. Osredotocil se je na ustvarjanje vrednosti za svoje clane. Skrbno je povezal obstojece vire in obstojece mreže (GZS, združenja) in jih nadgradil z razvojem novih storitev. Sooblikoval je instrumente za podporo preobrazbi gospodarstva v smeri krožnosti in nizkoogljicnosti, uresnicevanja NEPN ter pomembno prispeval k oblikovanju in uresnicevanju ukrepov in programa za okrevanje in odpornost. 4. CILJAN, CELOVIT IN PRILAGOJEN SVEŽENJ UKREPOV 4.1. Financni del svežnja ukrepov Osrednji del financnega dela svežnja ukrepov S4 je bil financiran s sredstvi EKP v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (OP EKP), in sicer s sredstvi ESRR (prednostna os 1 - RRI in prednostna os 3 - Podjetništvo)) in sredstvi ESS (prednostna os 10 – Vseživljenjsko ucenje). Kot je razvidno iz tabele so bila vsa razpoložljiva sredstva na omenjenih prednostnih oseh OP EKP porabljena, saj je bilo na vseh treh prednostnih oseh z izdanimi odlocitvami o podpori dodeljenih vec kot 100 % razpoložljivih sredstev. Podrobnejši pregled ukrepov in realizacije ter ucinkov ukrepov po posameznih prednostnih oseh je podan v nadaljevanju tega poglavja ter v prilogi. Stanje izvajanja po prednostnih oseh skupaj (vkljucno z React-EU) v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2022 OS Razpoložljiv A B C D Odlocitve o podpori** Potrjene operacije*** Izplacila iz državnega proracuna**** Certificirani izdatki (EU del)***** EU del (EUR) EU del (EUR) % EU del EU del (EUR) % EU del EU del (EUR) % EU del EUR % 3/2*100 5/2*100 7/2*100 9/2*100 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 PO1 - RRI 498.286.850 496.975.322 100 % 497.001.087 100 % 442.308.335 89 % 536.022.295 108 % PO3 - Podjetništvo 427.385.857 600.247.746 140 % 560.014.490 131 % 518.051.256 121 % 453.786.736 106 % PO10 – Vseživljenjsko ucenje 232.880.534 235.942.679 101 % 226.901.478 97 % 210.944.142 91 % 199.557.957 86 % SKUPAJ 1.158.553.241 1.333.165.747 115 % 1.283.917.055 111 % 1.171.303.733 101 % 1.189.366.988 103 % Vir: MKRR Porocilo o izvajanju EKP za obdobje januar 2014–december 2022 Opombe: * Razpoložljiva sredstva/pravice porabe EKP za obdobje 2014-2020 (EU del) – OP EKP. ** Odlocitve o podpori zajemajo vrednost vlog za posamezen projekt, program ali javni razpis/poziv, brez neupravicenih stroškov. *** Potrjene operacije pomenijo pogodbe o sofinanciranju oziroma odlocitve o podpori, kadar je upravicenec neposredni proracunski uporabnik. **** Izplacila iz državnega proracuna, vkljucno s prenesenimi sredstvi na Sklad skladov za izvajanje FI, ki pa se ne izkazujejo v bilanci prihodkov in odhodkov državnega proracuna (vir: MFeRAC, izpis na dan 19. 1. 2023 za obdobje do 31. 12. 2022). *****Certificiranje temelji na nastalih skupnih upravicenih izdatkih (upraviceni izdatki iz državnega proracuna ter drugi javni in zasebni viri), vkljucujoc poenostavljene oblike uveljavljanja stroškov, zaradi cesar znesek certificiranja kljub casovnemu zamiku lahko presega izdatke iz državnega proracuna. Že v prvih treh letih izvajanja ukrepov S4 (2016–2018) se je izkazalo, da je delež razpoložljivih razvojnih sredstev glede na razvojne možnosti, kompetence in potrebe deležnikov na omenjenih treh prednostnih oseh OP EKP (pre)nizek. To je eksplicitno izpostavila že Informacija o izvajanju S4 za obdobje porocanja 2016–2018,84 ki jo je vlada sprejela leta 2019. Pomanjkanje sredstev je najbolj ocitno na podrocju potrebnih vlaganj v RRI, še posebej za sofinanciranje skupnih razvojnih programov in projektov na TRL 3-6 na prednostnih podrocjih S4, kjer so tudi potencialni ucinki dolgorocno najvecji. V okviru prednostne osi 1 je bilo v prvih treh letih izvajanja S4 (2016–31. 12. 2018) dodeljenih že skoraj 95 % vseh razpoložljivih sredstev (izdane odlocitve o podpori), pri cemer sta bila interes in poraba razpoložljivih sredstev v zahodni kohezijski regiji, kjer so zmogljivosti za izvedbo tovrstnih projektov višje, precej boljša kot v vzhodni kohezijski regiji. Tudi zato je treba v vzhodni Sloveniji dograditi RRI ekosistemske kapacitete. Realizacija je bila na vseh treh osrednjih podrocjih svežnja ukrepov S4 v prvih treh letih izvajanja S485 (na dan 31. 12. 2018) odlicna – skupno je bilo izvajanje S4 v letih 2016–2018 podkrepljeno z že 87 javnimi razpisi in programi v skupni vrednosti 982.856.431 EUR. Od tega je bilo: 84 SVRK, 2019, (str. 9-10.) 85 Ibidem 86Kljucni razpisi in programi z neposredno povezavo z S4 so tisti, katerih namen in vsebina v pomembni meri temeljijo na S4 bodisi v smislu upoštevanja osredotocenja bodisi v smislu spodbujanja povezovanja v skladu z opredeljenim svežnjem ukrepov. 87 Seznam vseh ukrepov, financiranih iz sredstev nacionalnega proracuna pristojnih ministrstev za politike, vezane na izvajanje S4 (MVZI, MVI, MGTŠ, MDDSZ, SDP/MJU, MK) je v Prilogi 2 Seznam ukrepov S4, financiranih iz sredstev nacionalnega proracuna in je sestavni del tega porocila. (i) 20 javnih razpisov in programov v skupni vrednosti skoraj 488 milijonov EUR (49,6 %), namenjenih RRI, (ii) 20 javnih razpisov in programov v skupni vrednosti skoraj 132 milijonov EUR (13,4 %) s podrocja razvoja cloveških virov, (iii) 36 javnih razpisov in programov v skupni vrednosti 329 milijonov EUR (33,5 %) s podrocja spodbujanja podjetništva, in (iv) 11 javnih razpisov in programov v skupni vrednosti 34 mio EUR (3,5 %) s podrocja internacionalizacije. Od omenjenih 87 javnih razpisov in programov jih je bilo kar 51 v skupni vrednosti 555 milijonov EUR (56,5 %) neposredno povezanih z izvajanjem S4.86 To pomeni, da je bilo v tem obdobju z izvajanjem S4 neposredno povezanih kar za 47,2 % vec javnih sredstev, kot je bilo predvideno v samem dokumentu S4, ki je bil potrjen leta 2015. Drugi vir financiranja, ki je bil v S4 poleg EU sredstev EKP (EU del in nacionalno sofinanciranje) predviden, so sredstva nacionalnega proracuna. Tu je bila realizacija povsem drugacna, saj je bilo po podatkih ministrstev v celotnem obdobju izvajanja financiranje ukrepov, ki komplementarno naslavljajo ista tri podrocja oziroma cilje S4 kot ukrepi, financirani z EU sredstvi, neprimerljivo nižje. Skupni znesek vseh identificiranih ukrepov po podatkih pristojnih ministrstev87 je tako znašal skromnih 18,38 milijonov EUR. Od tega je bilo 12,54 milijonov EUR sredstev MVZI ter 5,84 milijonov EUR sredstev MGTŠ. V deležu vseh sredstev je predstavljalo financiranje razvojnih ukrepov neposredno iz nacionalnega proracuna tako zgolj 1,64 % (brez obveznega deleža sofinanciranja EKP iz sredstev državnega proracuna). Gre predvsem za (so)financiranje vkljucevanja deležnikov v evropska partnerstva – MVZI tako z omenjenim zneskom sofinancira vkljucevanje v projekte ERA-NET oziroma evropska partnerstva (37 projektov na treh prednostnih podrocjih S4: PSiDL, Zdravje - medicina ter Materiali kot koncni produkti), medtem ko je znesek MGTŠ namenjen spodbujanju vkljucevanja podjetij (MSP) v mednarodne projekte EUREKA s subvencijami za RRI projekte. Podprtih je bilo 36 projektov. Ne glede na dejstvo, da je EKP osrednji vir financiranja razvojnih projektov za RRI, podjetništvo in internacionalizacijo ter razvoj cloveških virov za potrebe pametne specializacije, pa je nedopustno, da je bilo (po podatkih pristojnih ministrstev) tem vsebinam namenjenih le 18,38 milijona EUR sredstev slovenskega proracuna oziroma dober odstotek in pol vloženih sredstev iz EU ovojnice. To je obenem tudi mocno pod višino vlaganj v tovrstne ukrepe, ki je bila nacrtovana v financnem okvirju S4, kjer je bilo na letni ravni predvidenih povprecno dobrih 15 milijonov EUR sredstev za vlaganja v RRI (ob 142 milijonih sredstev letno za projekte ARRS) ter 34 milijonov EUR za podjetništvo, internacionalizacijo in turizem, medtem ko za ukrepe razvoja cloveških virov, ki bi bili relevantni za S4, ni bilo identificiranih vlaganj iz naslova nacionalnega proracuna. Skupaj bi torej v sedemletnem obdobju izvajanja S4 (2016–2022) ta vlaganja iz nacionalnih sredstev morala znašati najmanj 343 milijonov EUR, in sicer 105 milijonov EUR za RRI, 63 milijonov EUR za podjetništvo ter 175 milijonov EUR za internacionalizacijo in turizem. V naslednjem obdobju je zato tudi s tega vidika nujno treba obcutno povecati sredstva integralnega proracuna za RRI na nacin, ki ga uveljavlja aktualni pristojni minister in je usmerjen v aktiviranje vseh resornih ministrstev za podporo RRI (t. i. whole-government approach). V podrobnejšem pregledu ukrepov financiranih iz EU sredstev, ki so neposredno ali posredno vezani na S4 so podatki pristojnih ministrstev, (vir MKRR, podatki pridobljeni od resorjev junij 2023). Seznam vseh ukrepov financiranih iz sredstev nacionalnega proracuna pristojnih ministrstev za politike vezane na izvajanje S4 (MVZI, MVI, MGTŠ, MDDSZ, SDP/MJU, MK) je v Prilogi skupni znesek teh ukrepov pa znaša skromnih 18,38 milijona EUR. V skupnem obdobju izvajanja S4 je bilo identificiranih 150 ukrepov/instrumentov,88 ki so neposredno (85) ali posredno (65) povezani z izvajanjem oziroma so prispevali k uresnicevanjem ciljev S4. Skupna vrednost projektov v okviru teh ukrepov znaša 1,667 milijarde EUR, od tega 1,124 milijarde EUR predstavlja znesek, ki je upravicen do sofinanciranja. 88 Seznam vseh ukrepov, financiranih z EU sredstvi, vezanih na S4 je v Prilogi 2 Seznam ukrepov S4, financiranih iz EU sredstev in je sestavni del tega porocila. Od 150 ukrepov je 146 ukrepov na treh prednostnih oseh OP EKP, preostali štirje ukrepi pa so financirani iz React-EU. Prednostna os 1 Mednarodna konkurencnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za vecjo konkurencnost in ozelenitev gospodarstva (33 ukrepov) Prednostna os 3 Dinamicno in konkurencno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast (66 ukrepov) Prednostna os 10 Znanje, spretnosti in vseživljenjsko ucenje za boljšo zaposljivost (47 ukrepov) V skladu s svežnjem ukrepov iz S4 se ukrepi uvršcajo v vse tri identificirane in do sofinanciranja upravicene prednostne osi OP EKP: Temu pritrjuje tudi pregled števila ukrepov po posameznih specificnih ciljih omenjenih treh prednostnih osi operativnega programa, ki so relevantne za S4 : dva v okviru PO1, trije v okviru PO3 in štirje v okviru PO10), medtem ko je vrednostna razdelitev ukrepov po prednostnih oseh precej drugacna. Najvecji delež sredstev je bil namenjen specificnemu cilju 1.1.1. Ucinkovita uporaba raziskovalne infrastrukture ter razvoj znanja/kompetenc za boljše nacionalno in mednarodno sodelovanje v trikotniku znanja, in sicer 256 milijonov EUR, najmanj pa specificnemu cilju Izboljšanje kompetenc in dosežkov mladih ter vecja usposobljenost izobraževalcev preko vecje uporabe sodobne IKT pri poucevanju in ucenju, ki mu je bilo namenjenih zgolj slaba 2 milijona EUR. Podrobnejša razdelitev je razvidna iz spodnje slike. Ugotovitve in preglednice v nadaljevanju poglavja so povzete in/ali prirejene (Burger, 2023). Slika 2: Ukrepi v okviru izvajanja S4 v obdobju 2016–2022 glede na pricakovane cilje po prednostnih oseh OP 2014-2020 Iz vsebine ukrepov/instrumentov je moc ugotoviti, da jih je vecina naslavljala en sam specificni cilj (65), nekateri med njimi pa tudi vec; tako je 11 ukrepov naslavljalo dva cilja, devet ukrepov tri cilje, en ukrep pa kar štiri specificne cilje oziroma tudi cilje izven prednostne osi, na kateri je bil ukrep razpisan. Vsebinsko so ukrepi spodbujali razlicne aktivnosti in omogocali doseganje razlicnih ciljev S4, kot so spodbujanje RRI aktivnosti, uvajanje HOM, povezovanje in prenos znanj, razvoj cloveških virov, spodbujanje podjetništva ter internacionalizacija. Najvecje število ukrepov iz omenjenih treh prednostnih osi je bilo namenjeno razvoju cloveških virov (57), sledijo spodbujanje podjetništva (54), povezovanje in prenos znanj (45), spodbujanje RRI aktivnosti (26), internacionalizacija (24), najmanjše pa je število ukrepov, ki so neposredno namenjeni spodbujanju uvajanja horizontalnih omogocitvenih tehnologij (HOM) (14). Kar se tice razpisanih ukrepov, je najvecji delež sredstev v skupni višini skoraj 218 milijonov EUR bil namenjen spodbujanju podjetništva, sledi podpora RRI projektom z nekaj vec kot 167 milijonov EUR. Najobsežnejše vsebinsko podrocje, tj. spodbujanje razvoja cloveških virov, je prejelo le dobrih 107 milijonov EUR, kar je primerljivo z zneskom, ki je bil namenjen po številu projektov najmanjšemu vsebinskemu podrocju, tj. spodbujanje uvajanja HOM. Ukrepom povezovanja in prenosa znanj je bilo namenjenih nekaj vec kot 104 milijone EUR, medtem ko je bilo ukrepom internacionalizacije neposredno namenjeno slabih 67 milijonov EUR. Podrobnejša razdelitev je razvidna iz spodnje slike. Slika 3: Ukrepi v okviru izvajanja S4 v obdobju 2016–2022 glede na pricakovano podrocje delovanja SRIP Še bolj kot po številu in vrednosti je zanimiv pogled na razdelitev ukrepov z vidika naslavljanja vecjega števila razlicnih aktivnosti glede na pricakovana podrocja delovanja SRIP, saj je moc ugotoviti vecje prepletanje vsebin in ciljev ter pricakovanih ucinkov ukrepov. Najvec ukrepov je tako naslavljalo dve razlicni aktivnosti (33), sledijo ukrepi s tremi aktivnostmi (19), ukrepi s štirimi aktivnostmi (17), šele na cetrtem mestu so ukrepi z zgolj eno samo aktivnostjo (12), medtem ko trije ukrepi naslavljajo celo pet aktivnosti, en ukrep pa tudi vseh šest aktivnosti. V okviru analize (Burger, 2023) so bili ukrepi S4 prvic tudi predmet presoje ucinkovitosti omenjenih spodbud oziroma celotnega svežnja ukrepov S4, in sicer s podrobno analizo in ugotovitvami (i) o razlikah med prejemniki in neprejemniki spodbud (opisne statistike), (ii) o dinamiki gibanja relevantnih kazalnikov med prejemniki v obdobju pred in po prejemu spodbude ter (iii) oceno kavzalnih ucinkov ukrepov na poslovanje podjetij po preucevanih prednostnih oseh z dvema razlicnima metodama.89 Ugotovitve prvih dveh so prikazane v skupnem prikazu z namenom primerjave ucinkov ukrepov med tremi prednostnimi osmi, medtem ko je ocena kavzalnih ucinkov prikazana v nadaljevanju podpoglavja v locenih prikazih treh podrocij ukrepanja oziroma treh prednostnih osi. 89 Ti so izracunani na podlagi koncepta protidejstvene kavzalnosti z metodo sinteticnih kontrol (SCM), ki služi generiranju vzorca in oceni kavzalnega ucinka programa v obdobju od štirih let pred prejemom spodbude in štiri leta po prejemu spodbude. Uporabljeni sta dve cenilki: metoda dvojnih fiksnih ucinkov (two-way fixed effects, TWFE) in metoda razlik v razlikah (diffference-in differences, DID). 90 Pri izracunih dinamike oziroma presoje ucinkov gibanja relevantnih kazalnikov pri prejemnikih sredstev je zajeto triletno obdobje pred prejemom sredstev (t-1, t-2, t-3), leto prejema (t0) ter triletno obdobje po prejemu sredstev. V analizi so bili za primerjavo uporabljeni naslednji kazalniki poslovanja podjetij: prihodki od prodaje, povprecno število zaposlenih, dodana vrednost in produktivnost dela (dodana vrednost na zaposlenega), kolicnik kapital/delo, vrednost izvoza, delež izvoznikov ter povprecna placa zaposlenih v podjetju. (i) Primerjava opisnih statistik med prejemniki in neprejemniki spodbud (brez upoštevanja velikosti) izkazuje znacilne razlike pri vseh proucevanih kazalnikih na vseh treh predmetnih prednostnih oseh. Preglednica 37: Prisotnost razlik med prejemniki in neprejemniki spodbud po proucevanih kazalnikih Kazalnik Razlika med prejemniki in neprejemniki po prednostnih oseh PO1 PO3 PO10 Prihodki od prodaje . . . EBIT marža . . . Profitna marža . . . Povprecno število zaposlenih . . . Dodano vrednost . . . Produktivnost dela . . . Vrednost izvoza . . . Vir: CRP 2021–2023 (ii) Pri dinamiki gibanja relevantnih kazalnikov90 med prejemniki v obdobju pred in po prejemu spodbude se že kažejo dolocene razlike med ukrepi na razlicnih prednostnih oseh. Rezultati za prednostno os 1 kažejo, da vecina relevantnih kazalnikov v celotnem opazovanem obdobju narašca in da se njihova rast po prejemu sredstev še poveca. Opaznejši porast je prisoten v drugem letu po prejemu sredstev. Tako dinamiko je moc opaziti pri prihodkih od prodaje (ki prejemnikom narastejo drugo leto po prejemu sredstev), številu zaposlenih (kjer opazimo stalno rast), skupni dodani vrednosti, izvozu ter povprecni placi. Manjše spremembe so prisotne v deležu izvoznikov (ker so prejemniki vecinoma izvozno intenzivna podjetja), kjer skromnemu porastu v letu prejema sredstev sledi znižanje v prvem letu, odsotnost rasti v drugem letu in skromen ponoven porast šele v tretjem letu. Vec volatilnosti je opaziti pri produktivnosti dela (dodana vrednost na zaposlenega) in deležu izvoznikov. EBIT marža naraste v prvem in rahlo v drugem letu po prejemu sredstev, profitna marža pa le v prvem letu, v tretjem letu po prejemu pa ponovno pade. Za prednostno os 3 proucevanje dinamike gibanja relevantnih kazalnikov kaže podoben vzorec, saj pri vecini kazalnikov opazimo rahel upad v letu pred prejemom sredstev, nato pa intenziven porast v celotnem obdobju po prejemu sredstev. Taka dinamika je prisotna pri prihodkih od prodaje, številu zaposlenih, dodani vrednosti, produktivnosti dela, izvozu in povprecni placi. Drugacen je rezultat pri deležu izvoznikov, kjer intenzivnemu znižanju deleža izvoznikov v letu pred prejemom sredstev sledi rahel porast v prvih dveh letih ter ponovni upad v tretjem letu po prejemu sredstev, pri cemer koncna vrednost deleža ostaja nižja kot pred prejemom sredstev. Negativni trend je opaziti tudi pri EBIT in profitni marži, a se upad stabilizira po prvem letu prejema sredstev. Ukrepi za prednostno os 10 kažejo še vecje razlike v dinamiki gibanja proucevanih kazalnikov. Pozitivne trende ukrepov za Znanje, spretnosti in vseživljenjsko ucenje za boljšo zaposljivost lahko v celotnem obdobju opazimo pri dodani vrednosti, produktivnosti dela in placah, porast pri teh kazalnikih je intenziven v prvem in drugem letu po prejemu sredstev. Podobno velja za zaposlenost, kjer rasti po prvih dveh letih po prejemu sredstev sledi upad v tretjem letu. Pri prodaji in izvozu se trend upadanja, ki se pojavi v letu pred prejemom sredstev, ustavi v drugem letu po prejemu sredstev. Drugo leto po prejemu sredstev se obrne tudi gibanje deleža izvoznikov, a se ponovno zniža v tretjem letu. EBIT marža se po prejemu spodbud poveca, nihanja so v povprecju prisotna v vseh petih letih po prejemu spodbud, profitna marža pa beleži bolj stabilen pozitiven trend. Preglednica 38: Zbirni prikaz trendov gibanja izbranih kazalnikov91 91 Pojasnilo k simbolom v tabeli: + prikazuje stalno rastoc trend gibanja kazalnika v preucevanem obdobju; ~ prikazuje volatilnost proucevanega kazalnika v preucevanem obdobju; - prikazuje padajoc trend. Kazalnik Prednostna os 1 Prednostna os 3 Prednostna os 10 Prihodki od prodaje + ~ ~ EBIT marža ~ - ~ Profitna marža ~ ~ + Povprecno število zaposlenih + + ~ Dodano vrednost + + + Produktivnost dela ~ + + Vrednost izvoza + + - Delež izvoznikov ~ ~ ~ Povprecna placa + + + Vir: CRP 2021–2023 Ucinki ukrepov spodbujanja S4 po posameznih prednostnih oseh so prikazani v podpoglavjih v nadaljevanju. Nedvomno lahko ugotovimo, da se ucinki razlicnih naložb kažejo v aktivnostih in rezultatih neposredno in posredno ter da so vidni v razlicno dolgih obdobjih, nanje pa vplivajo narava, obseg in vrednost naložb. Rezultati (brez upoštevanja ocene kavzalnih ucinkov) denimo kažejo vecjo prisotnost ucinkov na PO3 kakor na PO1, kar kaže, da so ucinki naložb v mednarodno konkurencnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja (kjer je bilo 33 ukrepov) vidni v manjši meri in kasneje kakor ucinki naložb v podjetništvo za zeleno gospodarsko rast (66 ukrepov). Razlicna intenziteta znacilnosti ucinkov in/ali njihova volatilnost na razlicnih kazalnikih prica o nujnosti omogocitve komplementarnosti ukrepov spodbud, ki v pravilni kombinaciji dajo tudi najboljše rezultate. 4.1.1 Raziskave, razvoj in inovacije Od skupaj 150 ukrepov izvajanja S4 je bilo na podrocju Raziskav, razvoja in inovacij (RRI) izvedenih 33 ukrepov, ki so bili financirani iz evropskih sredstev v okviru prednostne osi 1 OP EKP z naslovom Mednarodna konkurencnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za vecjo konkurencnost in ozelenitev gospodarstva. Prednostna os vsebuje dve prednostni naložbi, in sicer 1.1 Izboljšanje infrastrukture za raziskave in inovacije in 1.2 Spodbujanje naložb podjetij v raziskave in inovacije, ki naslavljata dva specificna cilja: - ucinkovita uporaba raziskovalne infrastrukture ter razvoj znanja/kompetenc za boljše nacionalno in mednarodno sodelovanje v trikotniku znanja, in - povecan delež inovacijsko aktivnih podjetij. Realizacija ukrepov naj bi dala predvsem naslednje rezultate: • izboljšan bo prenos znanja med RO in podjetji, • raziskovalna infrastruktura bo ucinkovito izkorišcena in povezana v nacionalne in regionalne infrastrukturne centre, • slovenski RRI prostor bo bolj mednarodno konkurencen, • vec inovacijsko aktivnih podjetij, ki uvajajo tehnološke in/ali netehnološke inovacije, • vec podjetij vkljucenih v globalne dobaviteljske verige in konzorcije, • povecan izvoz visoko tehnoloških izdelkov v celotnem izvozu, • vec zasebnih investicij v RRI. Skupna vrednost projektov v okviru teh razpisov znaša skoraj 923 milijonov EUR, od tega 505 milijonov EUR (54,7 %) predstavlja znesek sofinanciranja v okviru prednostne osi 1.92 Skupno število pogodb oziroma podprtih projektov v celotnem obdobju S4 (2016–2022) je 1.413 s 718 prejemniki. 92 Podroben pregled vseh ukrepov z realizacijo je v Prilogi 2 k temu porocilu. Osrednji ukrep te prednostne osi je bil izvedba ambicioznih raziskav TRL3-6 v okviru sodelovanja akademske in gospodarske sfere in razvoja raziskovalne infrastrukture preko teaming projekta, ucinkovita vkljucitev v program Obzorje 2020, izboljšanje izrabe raziskovalnega potenciala raziskovalcev na zacetku kariere ter podpora konzorciju pisarn za prenos tehnologij za izboljšan prenos znanja iz JRO v gospodarstvo, podpora mreži centrov raziskovalnih umetnosti in kulture itd. Med konkretnimi podporami MVZI predvsem na podrocju raziskovalne infrastrukture z znatnimi vrednostmi projektov velja izpostaviti: (i) InnoRenew CoE Center odlicnosti za raziskave in inovacije na podrocju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja v višini skoraj 30 milijonov EUR, pri cemer je sofinanciranje iz ESRR in Obzorja 2020 skupaj znašalo skoraj 39 milijonov EUR, (ii) nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur – HPC RIVR z 20 milijoni EUR, (iii) Biotehnološko sticišce Nacionalnega inštituta za biologijo (BTS-NIB) v višini slabih 28 milijonov EUR ter nakup raziskovalne opreme za NIB v višini 6,3 milijona EUR, (iv) nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur – RIUM z 29 milijoni EUR. Med pomembnejšimi ukrepi MGTŠ, namenjenimi predvsem podpori podjetjem, velja izpostaviti: (i) podporo podjetjem z institucijami znanja za raziskave TRL 6-9, (ii) krepitev kompetenc in inovacijskih potencialov podjetij, (iii) spodbude za raziskovalno-razvojne projekte 2 v višini dobrih 76 milijonov EUR, (iv) razpisa za Demo pilote v skupni višini skoraj 78 milijonov EUR. Analiza izvedenih ukrepov (CRP 2021–2023) z oceno kavzalnih ucinkov ukrepov na poslovanje podjetij na prednostni osi 1 kaže, da so ucinki najbolj opazni v rasti dodane vrednosti, saj po obeh uporabljenih metodah podprta podjetja izkazujejo znacilen porast – v cetrtem letu vec kot 50-odstotno povecanje dodane vrednosti. Mocan je tudi vpliv na povecanje števila zaposlenih, in sicer najbolj v prvem in drugem letu po ukrepu. Število podjetij, ki sodelujejo z raziskovalnimi ustanovami se je povecalo nad ciljno vrednostjo za 2023 (210) že v letu 2022 in znaša 241. Na drugih kazalnikih ucinki niso statisticno znacilni. Preglednica 39: Ucinki ukrepov na prednosti osi 1 (zbirni rezultat glede na analize po uporabi cenilk TWFE in DID93) 93 TWFE - Metoda dvojnih fiksnih ucinkov (two-way fixed effects) in DID - metoda razlik v razlikah (diffference-in differences). Kazalnik Ucinek/rezultat Podrobnejši opis ucinka Prihodki od prodaje (+) Po metodi DID ucinki na prihodke od prodaje niso statisticno znacilni. Število zaposlenih + Prejemniki beležijo statisticno znacilno povecanje zaposlenih v prvih štirih letih po prejemu (najvišji ucinek v prvem in drugem letu po prejemu), peto leto neznacilno. Dodana vrednost + Po metodi TWFE in DID so ucinki na dodano vrednost statisticno znacilni.(50-odstotno povecanje v cetrtem letu). Produktivnost dela (-) Ni statisticno znacilnega ucinka na produktivnost dela. Vrednost izvoza ~ Prejemniki statisticno znacilno povecajo izvoz le v letu prejema sredstev. Po metodi DID ucinki na izvoz niso statisticno znacilni. Delež izvoznikov (-) Ni statisticno znacilnega ucinka po nobeni metodi. Povprecna placa (-) Ni statisticno znacilnega ucinka po nobeni metodi. Opomba: Pri ucinku oznaka oznacuje smer (+ povecanje, -zmanjšanje, ~ nihanja), oklepaj oznacuje neznacilen rezultat, krepki tisk pa statisticno znacilnost ucinka. 4.1.2 Razvoj cloveških virov Od skupaj 150 ukrepov izvajanja S4 je bilo na podrocju razvoja cloveških virov izvedenih 47 ukrepov, ki so bili financirani iz evropskih sredstev, pretežno iz ESS v okviru prednostne osi 10 OP EKP z naslovom Znanje, spretnosti in vseživljenjsko ucenje za boljšo zaposljivost. Prednostna os vsebuje tri prednostne naložbe, ki so relevantne za S4: - 10.1 Krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega ucenja za vse starostne skupin - 10.2 Izboljšanje odzivnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja na potrebe trga dela - 10.3 Vlaganje v izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje za spretnosti in vseživljenjsko ucenje z razvojem infrastrukture za izobraževanje in usposabljanje. Te prednostne naložbe naslavljajo naslednje specificne cilje: - izboljšanje kompetenc manj vkljucenih v vseživljenjsko ucenje, - izboljšanje kompetenc zaposlenih za zmanjšanje neskladij med usposobljenostjo in potrebami trga dela, - spodbujanje prožnih oblik ucenja ter podpora kakovostni karierni orientaciji za šolajoco se mladino na vseh ravneh izobraževalnega sistema, - prenova sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja, - izboljšanje kompetenc izvajalcev poklicnega izobraževanja in usposabljanja, - izboljšanje kompetenc in dosežkov mladih ter vecja usposobljenost izobraževalcev preko vecje uporabe sodobne IKT pri poucevanju in ucenju. Realizacija ukrepov naj bi dala naslednje rezultate: • povecanje deleža manj usposobljenih, nižje izobraženih in starejših od 45 let, ki so uspešno zakljucili programe vseživljenjskega ucenja in s tem izboljšali splošne, poklicne in digitalne kompetence, • izboljšane kompetence zaposlenih glede na potrebe na trga dela ter ucinkovit sistem karierne orientacije, • povecan delež šol in visokošolskih zavodov, ki izvajajo prožnejše oblike ucenja za izboljšanje kompetenc mladih in kakovostnejše storitve poklicne in karierne orientacije, • vpeljani novi modeli poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter boljša usklajenost in povezanost sistema poklicnega izobraževanja s potrebami trga dela, • izboljšane kompetence izvajalcev, vkljucenih v sistem poklicnega izobraževanja in usposabljanja, • izboljšane kompetence in izboljšani dosežki mladih in vecja usposobljenost izobraževalcev preko vecje uporabe sodobne IKT pri pouku. Skupna vrednost projektov v okviru teh razpisov znaša dobrih 209 milijonov EUR.94 V primeru naložb v ljudi predstavlja znesek, sofinanciran iz evropskih sredstev v okviru prednostne osi 10, celoten razpoložljiv znesek (100 %). Skupno število pogodb oziroma podprtih projektov v celotnem obdobju S4 (2016–2022) je 831 s 466 prejemniki. 94 Podroben pregled vseh ukrepov z realizacijo je v Prilogi 2 k temu porocilu. Osrednja ukrepa te prednostne osi z vidika S4 sta nedvomno Kompetencni center za razvoj kadrov (v nadaljevanju KOC) ter prva faza izvedbe projekta Platforma za napovedovanje kompetenc (v nadaljevanju PNK). Zadnji razpis KOC 3.0 za obdobje 2019–2022 je ukrep, ki je omogocal dodatno vlaganje v usposabljanje zaposlenih, spodbujanje razvojnih sprememb v podjetjih, krepitev mreženja in povezovanja podjetij za dvig konkurencnosti slovenskega gospodarstva ter razvijanje kljucnih kompetenc za posamezno panogo in izboljšanje položaja zaposlenih na trgu dela. V okviru operacije je bilo vzpostavljenih deset kompetencnih centrov, ki so združevali 326 podjetij, od katerih je bilo 186 mikro, malih ali srednje velikih podjetij za neposredno podporo razvoju cloveških virov na devetih prednostnih podrocjih S4 ter HOM IKT. Nacrtovanih je bilo 15.000 vkljucitev, realiziranih pa 29.426. Operacija PNK, ki se je izvajala v obdobju med 1. 5. 2021 in 30. 6. 2023 ima svoja izhodišca v pilotnem projektu Karierna platforma za zaposlene, ki je bil pilotno izveden že v programskem obdobju 2007–2013, formalno podlago pa v Sklepu Vlade RS z dne 20. 8. 2019. V tem obdobju je PNK zasledoval naslednje cilje: (i) nadgradnja kratkorocnega napovedovanja poklicev in kompetenc (do enega leta) na podlagi obstojecih metod in orodij; (ii) razvoj metodologije srednjerocnega (3-5 let) in dolgorocnega (do 10 let) napovedovanja poklicev in kompetenc; (iii) vzpostavitev institucionalnega sodelovanja kljucnih deležnikov za nadaljnji razvoj politik vseživljenjskega izobraževanja, vseživljenjske karierne orientacije, štipendijske politike, zaposlovanja, uporabo in razširjanje platforme. Operacija se v novem obdobju nadaljuje s Platformo trga dela (PTD), ki bo polno vzpostavljena v letu 2028. Ta bo omogocala dolgorocno napovedovanje kompetenc oziroma znanj in spretnosti, potrebnih na trgu dela, z vzpostavitvijo celovitega in sistemskega orodja za napovedovanje kompetenc za posamezne poklice z uporabo sodobnih tehnologij in bo uporabna tako za posameznike, deležnike kot tudi za oblikovalce politik. Med ostalimi vrednostno pomembnejšimi ukrepi z neposrednim ucinkom na S4 velja izpostaviti predvsem (i) razvoj in udejanjanje inovativnih ucnih okolij in prožnih oblik ucenja za dvig splošnih kompetenc, (ii) projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju - Po kreativni poti do znanja 2016–2020 (PKP) ter (iii) projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem v lokalnem in regionalnem okolju - Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016–2020 (ŠIPK), (iv) razpis Povezava sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja s potrebami trga dela 2016–022 in 2018–2022 ter (v) program nadaljnje vzpostavitve IKT infrastrukture v vzgoji in izobraževanju idr. Podroben pregled vseh ukrepov z realizacijo je v Prilogi 2 Seznam ukrepov S4, financiranih iz EU sredstev. Analiza izvedenih ukrepov z oceno kavzalnih ucinkov ukrepov na poslovanje podjetij na prednostni osi 10 kaže da so vlaganja v spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko ucenje v okviru kazalcev poslovanja podjetij neposredno težko merljivi, saj razpoložljivi vzorci ne omogocijo zadostnega števila opazovanj za uporabo cenilk pri vseh kazalnikih. Obenem so tu prejemniki ne le podjetja temvec v vecji meri tudi same institucije znanja ter posamezniki. Preglednica 40: Ucinki ukrepov na prednosti osi 10 (zbirni rezultat glede na analize po uporabi cenilk TWFE in DID95) 95 TWFE - Metoda dvojnih fiksnih ucinkov (two-way fixed effects) in DID - metoda razlik v razlikah (diffference-in differences) 96 Podroben pregled vseh ukrepov z realizacijo je v Prilogi 2 k temu porocilu. Kazalnik Ucinek/rezultat Podrobnejši opis ucinka Prihodki od prodaje .. Ni zadostnega števila opazovanj. Število zaposlenih .. Ni zadostnega števila opazovanj. Dodana vrednost .. Ni zadostnega števila opazovanj. Produktivnost dela ~ Ucinki niso statisticno znacilni. Vrednost izvoza .. Ni zadostnega števila opazovanj. Povprecna placa .. Ni zadostnega števila opazovanj. Vir: CRP 2021-2023 Opomba: Pri ucinku oznaka oznacuje smer (+ povecanje, - zmanjšanje, ~ nihanja), oklepaj oznacuje neznacilen rezultat, krepki tisk pa statisticno znacilnost ucinka. 4.1.3 Podjetništvo in internacionalizacija Od skupaj 150 ukrepov izvajanja S4 je bilo na podrocju spodbujanja podjetništva in internacionalizacije izvedenih 66 ukrepov, ki so bili financiranih iz evropskih sredstev v okviru prednostne osi 3 OP EKP z naslovom Dinamicno in konkurencno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast. Prednostna os vsebuje dve prednostni naložbi, in sicer 3.1 Spodbujanje podjetništva, zlasti z enostavnejšim izkorišcanjem novih idej v gospodarstvu in pospeševanjem ustanavljanja novih podjetij, tudi prek podjetniških inkubatorjev in 3.2 Razvoj in izvajanje novih poslovnih modelov za MSP, zlasti v zvezi z internacionalizacijo, ki naslavljata naslednje specificne cilje: - Spodbujanje nastajanja in delovanja podjetij, predvsem start-up podjetij - Povecanje dodane vrednosti MSP - Povecevanje mednarodne konkurencnosti MSP Realizacija teh ukrepov naj bi dala predvsem naslednje rezultate: • povecanje podjetniške aktivnosti, • vecje število hitrorastocih podjetij, • vecji delež cistih prihodkov v MSP, tudi iz naslova »zelenih produktov«, • višja produktivnost (dodana vrednost na zaposlenega) v MSP, • povecanje energetske in snovne ucinkovitosti, • vecja sposobnost podjetij za vkljucevanje v globalne verige vrednosti, • vecja izvozna intenzivnost podjetij, • vecji izvoz iz naslova storitev. Skupna vrednost projektov v okviru teh razpisov znaša dobrih 416 milijonov EUR, od tega skoraj 335 milijonov EUR (80 %) predstavlja znesek sofinanciranja iz prednostne osi 3.96 Skupno število pogodb oziroma podprtih projektov v celotnem obdobju S4 (2016–2022) na tej prednostni osi znaša 3.803 z 2.617 prejemniki. Osrednji ukrepi te prednostne osi so bili predvsem: (i) letni razpisi za spodbude za zagon inovativnih podjetij, (ii) razpisi za spodbude za digitalno transformacijo MSP, (iii) razpisi za vzpostavitev ali nadgradnjo elektronskega poslovanja v MSP, (iv) razpis za spodbujanje razvoja in uporabe novih poslovnih modelov za lažje vkljucevanje v globalne verige vrednosti 2018–2022, (v) razpis za vzpostavitev celovitega vavcerskega sistema spodbud malih vrednosti za MSP 2019–2023, (vi) razlicni razpisi s podrocja trženja, internacionalizacije in nastopov v tujini predvsem za MSP, (vii) vzpostavitev in delovanje nacionalne slovenske poslovne tocke (SPOT), (viii) razpis za izvedbo podpornih storitev subjektov inovativnega okolja v Republiki Sloveniji 2020–2022 (SIO 2020-2022). Analiza izvedenih ukrepov z oceno kavzalnih ucinkov ukrepov na poslovanje podjetij na prednostni osi 3 izkazuje statisticno znacilnost ucinkov ukrepov prakticno na vseh opazovanih kazalnikih, tako v rasti podjetij, prihodkih od prodaje, izvozu in številu zaposlenih kot tudi v dodani vrednosti in produktivnosti dela. Trije od šestih opazovanih kazalnikov (število zaposlenih, dodana vrednost, vrednost izvoza) izkazujejo statisticno znacilno pozitivno spremembo v prvih treh letih od prejema spodbude, ki postane neznacilna v cetrtem letu; pri prihodkih od prodaje znacilna pozitivna sprememba traja celotno opazovano obdobje (pet let), medtem ko na drugi strani opazimo statisticno znacilno pozitivno spremembo pri produktivnosti dela le v prvem letu (pozneje neznacilna), pri povprecni placi pa v prvih dveh letih po spodbudi (zatem neznacilna). Preglednica 41: Ucinki ukrepov na prednosti osi 3 (zbirni rezultat glede na analize po uporabi cenilk TWFE in DID97) 97 TWFE - Metoda dvojnih fiksnih ucinkov (two-way fixed effects) in DID - metoda razlik v razlikah (diffference-in differences) Kazalnik Ucinek/rezultat Podrobnejši opis ucinka Prihodki od prodaje (+) Prejemniki beležijo statisticno znacilno vecjo prodajo v vseh prvih petih letih po prejemu (najvišji ucinek v letu prejema) po metodi TWFE. Po metodi DID ucinki na prihodke od prodaje niso statisticno znacilni. Število zaposlenih + Prejemniki beležijo statisticno znacilno povecanje zaposlenih v prvem, drugem in tretjem letu po prejemu sredstev (po cetrtem letu neznacilno). Dodana vrednost + Prejemniki beležijo statisticno znacilno povecanje v prvem, drugem in tretjem letu po prejemu sredstev (po cetrtem letu neznacilno). Produktivnost dela (+) Prejemniki beležijo statisticno znacilno povecanje le v prvem letu po prejemu sredstev. Vrednost izvoza + Prejemniki beležijo statisticno znacilno povecanje v prvem, drugem in tretjem letu po prejemu sredstev, (po 4. neznacilno). Povprecna placa (+) Prejemniki beležijo statisticno znacilno povecanje le v prvem in drugem letu po prejemu sredstev. Vir: CRP 2021-2023 Opomba: Pri ucinku oznaka oznacuje smer (+ povecanje, -zmanjšanje, ~ nihanja), oklepaj oznacuje neznacilen rezultat, krepki tisk pa statisticno znacilnost ucinka. Pregled podpornih mehanizmov MGTŠ po posameznih prednostnih podrocjih S4 Zanimiv je pregled vseh podpornih mehanizmov MGTŠ po posameznih prednostnih podrocjih S4, ki pokaže, da je povprecna realizacija pogodb 94,4-odstotna (nepovratna sredstva) ter 97-odstotna (povratna sredstva). Po podatku odstotkovne uspešnosti realizacije pogodb so razlike med prednostnimi podrocji S4 manj izrazite kot pri številu podprtih projektov. Pri številu projektov so razlike ogromne ter precej razlicne med povratnimi in nepovratnimi sredstvi. Tako je npr. dalec najvec projektov (162/576) nepovratna sredstva prejelo na podrocju PMiS, najmanj (8/576) pa projekti na podrocju trajnostnega turizma. Temu ustrezna je tudi razlika v vrednosti sklenjenih pogodb najvec, v skupni vrednosti 62 milijonov EUR, je prejelo podrocje PMiS, najmanj, le 4 milijone EUR pa podrocje trajnostnega turizma. Podrobnejši pregled je podan v nadaljevanju Slika 4: Nepovratna sredstva po prednostnih podrocjih S4 Vir: MKRR, podatki pridobljeni od resorjev junija 2023 (MGTŠ na dan 31.12. 2022) Precej drugacna slika je pri povratnih sredstvih, kjer je na prvem mestu prednostno podrocje ToP s 107 projekti od skupno 175 podprtih projektov v skupni vrednosti 56 milijonov EUR, medtem ko je PMiS na zadnjem mestu z le štirimi projekti od skupno 175 projektov s skromnimi 0,76 milijona EUR. Slika 5: Povratna sredstva po prednostnih podrocjih S4 Vir: MKRR, podatki pridobljeni od resorjev junija 2023 (MGTŠ na dan 31. 12. 2022) 4.2 Nefinancni del svežnja ukrepov – »Razvojna država« Pregled aktivnosti in dosežkov v tem poglavju temelji na odgovorih posameznih ministrstev na enoten vprašalnik, ki ga je MKRR poslal pristojnim resorjem. 4.2.1. Inovativna in zelena javna narocila S4 opredeljuje dva cilja: - Do leta 2017 izvesti najmanj tri javna narocila z uporabo partnerstev za inovacije na podrocju Zdravo bivalno in delovno okolje. Dobre prakse javnega narocanja s ciljem spodbujanja inovativnosti razširiti kot splošno prakso v javnem sektorju. - Pri javnem narocanju za produkte in storitve, ki so vkljuceni v prednostna podrocja S4, dosledno upoštevati dolocila Uredbe o zelenem javnem narocanju v delu, ki omogoca pripravo dodatnih narocniških zahtev v skladu z zahtevami produktnih smeri iz S4. Zakon o javnem narocanju (ZJN-3)98 v 71. clenu doloca, da lahko Vlada RS za posamezne predmete javnega narocanja predpiše, da narocniki v postopkih javnega narocanja upoštevajo okoljske vidike. Vlada RS je to zakonodajno pooblastilo iz zakona izvedla s sprejemom Uredbe o Zelenem javnem narocanju,99 ki je pricela veljati 1. 1. 2018 in je obvezna za 22 predmetov javnega narocanja. Namen je zmanjšati negativen vpliv na okolje z javnim narocanjem okoljsko manj obremenjujocega blaga, storitev in gradenj upoštevajoc predpisane (temeljne) okoljske zahteve in dodatne zahteve, ki jih lahko doloci narocnik po lastni presoji. ZJN-3 prav tako v 43. clenu omogoca oblikovanje partnerstev za inovacije, s cimer v enem postopku združuje razvojno fazo in dobavo storitve. Partnerstva za inovacije so primerna za tista podrocja uporabe S4, kjer je narocnik javni sektor, še posebej pa to velja za prednostno podrocje Zdravo bivalno in delovno okolje. 98 ZJN-3, Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18, 121/21,10/22, 74/22, 100/22 in 28/23. 99 Uredba o ZeJN, Uradni list RS, št. 51/17, 64/19 in 121/21. 100 Vec na spletni povezavi https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_odlocitve=67984&id_obrazec=364177 101 Vec na spletni povezavi https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=301241 V zvezi s prvim ciljem, lahko ugotovimo, da se je nekaj poskusov uporabe 43. clena ZJN-3 oziroma uporabe partnerstev za inovacije izvedlo, ni pa ta sistem zaživel kot splošna praksa, ki bi bila vzpostavljena pri javnem narocanju v javnem sektorju. Že v Informaciji o izvajanju Slovenske strategije pametne specializacije za obdobje 2016–2018 je bil s tega podrocja kot primer opisan projekt PPI2Innovate v okviru Interreg Central Europe, v katerem je v okviru mednarodnega konzorcija desetih projektnih in osmih pridruženih partnerjev iz šestih držav (Slovenija, Madžarska, Ceška, Poljska, Italija in Hrvaška kot partner sodeloval tudi MJU.100 Projekt se je osredotocal na javne narocnike z namenom vzpostavitve regionalne zmogljivosti PPI (Public Procurement for Innovative Solutions), spremenil odnos do PPI, okrepil povezave med ustreznimi deležniki v regijah in s tem krepil zmogljivosti za spodbujanje uporabe javnega narocanja inovativnih rešitev (JNI). Ministrstvo za javno upravo je v okviru projekta izvedlo pilotno javno narocilo inovativne IKT rešitve in pri tem uporabilo v okviru projekta pripravljen pripomocek javnega narocila za IKT. Tudi primeri uporabe partnerstva za inovacije v okviru domacega javnega narocanja so vezani na podrocje IKT ter umetne inteligence. Taka primera sta (i) razvoj, izdelava, montaža in zagon sistema za meritev, shranjevanje ter prenos podatkov s teh dveh vrst senzorjev (ER in CME) na spletni strežnik, ki je lociran na oblaku, kjer je narocnik javni zavod s podrocja raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih podrocjih naravoslovja in tehnologije,101 ter (ii) raziskovanje in demonstracija uporabnosti metod strojnega ucenja v elektrodistribucijskem omrežju, kjer je narocnik na infrastrukturnem podrocju elektricna energija.102 Podrobnejše analize (ne)uporabe 43. clena ZJN-3 niso bile izvedene. 102 Vec na spletni povezavi https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=368675 103 Vec na spletni povezavi https://www.care4climate.si/_files/1797/Analiza-ZeJN_4-0_final.pdf Glede drugega cilja iz S4, tj. dosledne uporabe dolocil Uredbe o zelenem javnem narocanju v delu, ki omogoca pripravo dodatnih narocniških zahtev v skladu z zahtevami produktnih smeri iz S4 pri javnem narocanju produktov in storitev, MVZI izpostavlja dva primera, medtem ko MGTŠ teh podatkov ne spremlja. MVZI izpostavlja primer javnih narocil Univerze v Mariboru, ki je v okviru operacije Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur (RIUM) izvedla 16 javnih narocil v skupni vrednosti 5 milijonov EUR, pri katerih je upoštevala dolocila Uredbe o zelenem javnem narocanju. Predmet javnih narocil je bila dobava vrhunske raziskovalne opreme, ki zahteva prostorske specifike in je locirana na posameznih fakultetah Univerze v Mariboru, vecinoma na FERI. Nasprotno je MVZI porocal, da pri ukrepih Javni razpis za RRI v verigah in mrežah vrednosti, Sklop 1: Spodbujanje izvajanja RR programov (TRL3-6) in Javni razpis Spodbujanje izvajanja RR projektov (TRL 3-6) vsebina operacij ni bila podvržena upoštevanju dolocil Uredbe o zelenem javnem narocanju, ker so bile sofinancirane le raziskovalne aktivnosti. Celoviti prikaz ucinkov uvajanja ZeJN v Sloveniji je najbolje razviden iz leta 2022 izvedene Analize ucinkov zelenega javnega narocanja v RS,103 ki je pod drobnogled vzela ucinke skupaj 107 izvedenih javnih narocil na treh od 22 predmetov javnega narocanja, opredeljenih v uredbi, za katere je obvezno upoštevanje okoljskih vidikov, in sicer: elektronske naprave (42 narocil), cestna vozila (36 narocil) ter projektiranje ali izvedba gradnje stavb (29 narocil). Ucinki so bili merjeni tako z okoljskega kot tudi ekonomskega in družbenega vpliva. Rezultati analize so pokazali, da narocniki v veliki vecini primerov upoštevajo smernice iz uredbe o ZeJN, kar se odraža v energetskih in financnih prihrankih ter zmanjšanju izpustov emisij toplogrednih plinov in pozitivnih ucinkih na celotno družbo. Preglednica 42 Neposredno merljivi prihranki Elektronske Cestna vozila Projektiranje in/ali gradnja Energetski prihranki [MWh] 7.644,32 3.216,04 12.105,80 Ekonomski-financni prihranki [kEUR] 1.437,67 510,08 3.160,25 Zmanjšanje izpustov CO2 [t CO2] 2.637,29 990,49 4.225,50 Zmanjšanje porabe vode [tisoc m3] 5,66 / 563,56 Vir: Analiza ucinkov zelenega javnega narocanja v RS, 2022 Najvecji energetski prihranki in posledicno tudi najvišji financni prihranki ter zmanjšanje emisij CO2 so doseženi pri narocanju gradenj. Pri cestnih vozilih so poleg prihrankov na racun manjše porabe goriv in zmanjšanja emisij CO2 pomembne tudi nižje škodljive emisije NOx. Dodatno bo na zmanjšanje emisij pomembno vplivala elektrifikacija prometa, ki se spodbuja tudi z zakonodajno politiko in subvencijami. Prihranki elektricnih in elektronskih naprav so vidni predvsem v zmanjšanju porabe elektricne energije in vode, iz cesar sledijo tudi ekonomski prihranki ter zaradi manjše porabe elektricne energije tudi zmanjšanje izpustov CO2 v ozracje. Poleg skupnega prikaza prihrankov je zanimiv tudi prikazi po (i) prihrankih, preracunanih glede na vrednost obravnavanih javnih narocil posameznih predmetov na vloženih 1.000 EUR, (ii) na tej osnovi izracunanih predvidenih prihrankov za ZeJN predmete v celotni življenjski dobi narocenih naprav ali vozil (tako po posameznih letih izvedenih javnih narocil (2018, 2019 in 2020) kot skupno). Podatki o skupnih prihrankih vseh v treh letih opravljenih ZeJN v analizi pokažejo, da so narocniki s tem skupno prihranili 301.480 MWh energije, v ozracje se je izpustilo 101.506 t manj CO2, prav tako pa se je zaradi uporabe bolj varcnih stranišc ter pomivalnih strojev zmanjšala poraba vode za 10.445.000 m3. S prihranki vode in energije so se zmanjšali tudi ekonomski stroški, narocniki so tako prihranili 61 milijonov EUR. Vlada je v letu 2023 sprejela metodologijo za zeleno proracunsko nacrtovanje in neposrednim proracunskim uporabnikom državnega proracuna naložila, da jo od 1. 1. 2024 uporabljajo za vse nove projekte in ukrepe, ki se uvršcajo v Nacrt razvojnih programov (NRP). 4.2.2. Izdaja dovoljenj in odprava regulacijskih ovir V S4 so se institucionalni deležniki zavezali, da bo država tudi na podlagi prejetih predlogov, pripravljenih v okviru strateških partnerstev in/ali Nacionalne investicijske platforme, izvedla aktivnosti za odpravo regulacijskih ovir in pospešila izdajo dovoljenje oziroma soglasij in/ali prednostno obravnavala potrebna dovoljenja oziroma soglasja v njeni pristojnosti, in sicer v primerih, ko bo šlo za naložbe oziroma projekte v okviru opredeljenih prednostnih podrocij. Izvajali se bodo ukrepi za izboljšanje zakonodajnega okolja z odpravo administrativnih ovir, z uvedbo MSP testa pa se bo dosledno izvajala presoja posledic predpisov na gospodarstvo. Na podrocju ukrepov za izboljšanje zakonodajnega okolja z odpravo administrativnih ovir je država v tem obdobju izvedla številne reforme in ukrepe. V porocilu izpostavljamo le del teh, ki je neposredno naveden (MSP test) ali tako ali drugace povezan z vsebino S4. Na podrocju zaposlovanja tujcev in spremembe tujske zakonodaje z namenom odprave dolocenih administrativnih ovir, ki bodo prispevale k pohitritvi postopkov izdaje enotnih dovoljenj za prebivanje in delo, je vecina pomembnejših sprememb opazna v zadnjem obdobju. Novela Zakona o tujcih, ki je v pristojnosti MNZ, kot tudi novela Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev iz pristojnosti MDDSZ sta bili sprejeti marca/aprila 2023. Noveli odpravljata administrativni postopek izdaje pisne odobritve v primeru zamenjave okolišcin zaposlitve tujca, odpravljajo oziroma rahljajo se dolocene zahteve v zvezi s predložitvijo dokumentacije iz tujine v postopkih izdaje enotnih dovoljenj za prebivanje in delo, omogoca se hitrejša vkljucitev prosilcev za azil na slovenski trg dela ter celovita sprostitev dostopa do trga dela za tujce, državljane tretjih držav, ki se bodo zaposlovali v zavodih, katerih ustanovitelj je država. V letu 2023 so nacrtovane še dodatne spremembe tujske zakonodaje v smeri nadaljnje odprave administrativnih ovir v postopkih izdaje ustreznih dovoljenj za prebivanje in delo tujcev, državljanov tretjih držav. Na vsebinskem podrocju privabljanja in zaposlovanja talentov so se aktivnosti intenzivirale v zadnjem obdobju, predvsem v letih 2022 in 2023. MGTŠ je pristopil k pripravi zakona o razvojnih delovnih mestih, s katerim želijo povecati konkurencnost slovenskih podjetij pri zaposlovanju razvojnih kadrov. Zakon bo urejal sofinanciranje plac za polni delovni cas, pogoje in postopek dodelitve spodbud ter vzpostavitev in upravljanje registra razvojnih delovnih mest. Decembra 2022 je bila v Strateškem svetu za gospodarstvo opravljena prva razprava o idejnih izhodišcih, nato pa oblikovana tudi delovna skupina. V okviru delovne skupine se tako že pripravljajo tudi zakonske podlage in vsebinska izhodišca za lažje in hitrejše zaposlovanje visoko usposobljenih strokovnjakinj in strokovnjakov iz tujine (predlog zakona o privlacnosti Slovenije za zaposlovanje globalnih talentov). S sklepom Vlade RS št. 00404-2/2016/55 z dne 12. 1. 2017 je Vlada Republike Slovenije odlocila, da je za celovito presojo posledic na gospodarstvo, predvsem na mala in srednje velika podjetja, pri pripravi vseh predlogov zakonov, z izjemo zakonov iz petega odstavka 8.b clena Poslovnika Vlade Republike Slovenije, obvezna uporaba MSP testa (predlog zakona, ki se predlaga za obravnavo in sprejem po nujnem postopku in predloga zakona o ratifikaciji mednarodne pogodbe). MSP test deluje in se izvaja preko programske rešitve oziroma aplikacije MSP test, ki podpira postopek presoje vplivov nastajajocih predpisov na gospodarstvo, predvsem na mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP). Namenjena je pripravljavcem predpisov za pomoc pri oblikovanju predlogov predpisov in politik. S tem se prispeva k uresnicevanju ciljev pripravljavcev, ne da bi pri tem neupraviceno omejevali ali kakor koli zmanjševali priložnosti MSP na trgu oziroma omejevali razvoj poslovnega okolja. Glavne prednosti MSP testa so povecanje preglednosti zakonodaje, primerjava razlicnih alternativ regulacije ter priprava kakovostnih izhodišc za politicne odlocevalce, ki izberejo optimalne ukrepe za zagotavljanje ciljev zakonodaje. Ocena ucinka na gospodarstvo proucuje ucinek predpisa ali delov predpisa na slovensko gospodarstvo. Ucinki se ocenjujejo na razlicnih podrocjih (17), med katerimi so npr. tudi za S4 relevantni ucinki na raziskovalno-razvojno dejavnost ter ucinki na inovacijsko dejavnost. Ocena ucinka na gospodarstvo obicajno meri ali ocenjuje spremembo gospodarske aktivnosti med vsaj dvema alternativama, pri cemer ena predvideva, da se gospodarski dogodek zgodi, drugi pa predpostavlja, da se ne zgodi. Možno in priporocljivo pa je pripraviti vec potencialnih alternativ in izbrati najugodnejšo. To je mogoce doseci pred ali po dogodku (ex ante ali ex post). 4.2.3. Ucinkovito pravosodje V S4 se je država med drugim zavezala, da bo z namenom pospešitve zagona gospodarstva in pritoka tujih investicij na podlagi strategije Pravosodje 2020 izvedla aktivnosti za hitrejše reševanje gospodarskih sporov in izvršb, alternativne oblike reševanja gospodarskih sporov, izboljšanje postopkov zaradi insolventnosti in ucinkovito odpravljanje gospodarskega kriminala in korupcije. Na podlagi strategije Pravosodje 2020 so bili izvedeni številni ukrepi. Med njimi MP izpostavlja: Hitrejše reševanje gospodarskih sporov in izvršb: - Vzpostavitev in delovanje Centralnega oddelka za verodostojno listino (COVL), ki skrbi za avtomatizirano izdajo sklepov o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Uporabniki COVL (predlagatelji) so, glede na naravo verodostojne listine, predvsem gospodarske družbe, predloge pa vlagajo predvsem po elektronski poti (približno 99,9 % prejetih zadev). COVL je v zadnjih treh letih prejel in rešil vec kot 100.000 zadev letno, povprecno trajanje postopka pa je okoli 1,3 meseca.104 - Izvedene so bile razlicne organizacijske spremembe in izboljšanje elektronskega sistema za upravljanje sodnih zadev, posledica katerega je znižanje povprecnega casa reševanja izvršilnih zadev na sodišcih (brez COVL), npr. z 10,3 meseca v 2013 na 2,4 meseca v 2022.105 104 Podatki o poslovanju COVL se nahajajo na str. 34-35 Letnega porocila o ucinkovitosti in uspešnosti sodišc za leto 2022 - LPUUS (https://www.sodisce.si/mma_bin.php?static_id=2023051510484242(dostopno na: https://www.sodisce.si/mma_bin.php?static_id=2023051510484242) 105 Podatki o poslovanju sodišc na podrocju izvršbe so na str. 33 Letnega porocila o ucinkovitosti in uspešnosti sodišc za leto 2022 - LPUUS (https://www.sodisce.si/mma_bin.php?static_id=2023051510484242(dostopno na. https://www.sodisce.si/mma_bin.php?static_id=2023051510484242) 106 Za vec podatkov o mediacijah glej str. 99-100 Letnega porocila o ucinkovitosti in uspešnosti sodišc za leto 2022 - LPUUS (https://www.sodisce.si/mma_bin.php?static_id=2023051510484242(dostopno na: https://www.sodisce.si/mma_bin.php?static_id=2023051510484242). Uvajanje alternativnih oblik reševanja gospodarskih sporov: Sodišca tudi v gospodarskih sporih strankam aktivno ponujajo možnost mediacije. Izvajanje mediacije se delno financira iz EU sredstev (stroške mediacij vecinoma pokriva MP v okviru podaktivnosti Identifikacija in implementacija orodij za promocijo izvajanja programov sodišcu pridružene mediacije, ki je del projekta Ucinkovito pravosodje. Sodišca v okviru svojih financnih nacrtov placujejo le stroške gospodarskih mediacij in mediacij, ki trajajo vec kot tri ure).106 Izboljšanje postopkov zaradi insolventnosti; Izboljšanje na tem podrocju je predvsem posledica uvedbe zakonodajnih rešitev. Uporablja se elektronski sistem za upravljanje sodnih zadev, ki je bil v tem kontekstu razvit. Rešitev teh zadev (zakljucek stecajnega postopka s sklepom o koncanju postopka na podlagi porocila stecajnega upravitelja, ko je opravljena koncna razdelitev upnikom) je vecinoma odvisna od hitrosti likvidacije stecajne mase, zato podatki o številu rešenih zadev (in reševanju pripada) niso najprimernejši pokazatelj uspešnosti in ucinkovitosti poslovanja sodišc. Postopek glede izdaje sklepa o zacetku stecajnega postopka (zacetek stecaja), kar je stvar presoje sodišca, sedaj traja manj kot dva meseca.107 107 Vec o tem na str. 30 Letnega porocila o ucinkovitosti in uspešnosti sodišc za leto 2022 - LPUUS (https://www.sodisce.si/mma_bin.php?static_id=2023051510484242) 108 Vec o tem na str. 48-50 Letnega porocila o ucinkovitosti in uspešnosti sodišc za leto 2022 - LPUUS (https://www.sodisce.si/mma_bin.php?static_id=2023051510484242) Ucinkovito odpravljanje gospodarskega kriminala in korupcije: Na sodišcih so organizirani specializirani oddelki za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj.108 Ob zgoraj opisani realizaciji v S4 zapisanih ciljev MP izpostavlja še dva pomembna primera oziroma podrocji z izkazanim pozitivnim vplivom na gospodarstvo, konkretno na ucinkovito odpravljanje gospodarskega kriminala in korupcije; in sicer sprejem (i) novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N in ZKP-O) in (ii) Kazenski zakonik (KZ-1). Bistven napredek je bil dosežen predvsem z: (i) uvedbo številnih sprememb v zvezi s samim predkazenskim postopkom in razlicnimi preiskovalnimi ukrepi, (ii) procesnimi spremembami, ki so bile potrebne za zacetek delovanja Evropskega javnega tožilstva (EJT) za preiskovanje, pregon in obtožbe v primeru kaznivih dejanj zoper financne interese EU, (iii) številnimi spremembami KZ-1, ki se v pomembnem delu nanašajo na kazniva dejanja zoper gospodarstvo iz 24. poglavja KZ-1. Te so predvsem naslednje: (i) kaznivo dejanje po 226. clenu KZ-1 je bilo iz »povzrocitve stecaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem« preoblikovano v »oškodovanje upnikov z goljufijo ali nevestnim poslovanjem«, (ii) posledicno so bile lahko uveljavljene spremembe kaznivega dejanja »oškodovanja upnikov« po 227. clenu KZ-1, (iii) spremenjeno je bilo kaznivo dejanje »goljufije na škodo Evropske unije« iz 229. clena KZ-1, (iv) izvedene so bile dopolnitve znakov kaznivega dejanja »zlorabe informacijskega sistema« (pri gospodarskem poslovanju) po 237. clenu KZ-1, (v) spremenjeni in razširjeni sta bili opredelitvi kaznivih dejanj »zlorabe notranje informacije« po 238. clenu in »zlorabe trga financnih instrumentov« po 239. clenu KZ-1. 4.2.4. Davcne olajšave V S4 je bila zapisana zaveza, da bo država nadaljevala s spodbudno davcno politiko oziroma ukrepi davcnih olajšav podjetjem za vlaganja v RRI in druge razvojne projekte, saj je že ob sprejemu S4 leta 2015 država uspešnim podjetjem, ki poslujejo z dobickom omogocala, da so lahko svojo davcno osnovo zmanjšala za svoja vlaganja v raziskave in razvoj v celoti. S tem sta bila dosežena dva ucinka – konkurencna prednost podjetij z intenzivnejšo RR dejavnostjo ter nižji davek zaradi nižje davcne osnove. Izracunani neto ucinek tega ukrepa za gospodarske družbe je znašal 17 %. Po podatkih Ministrstva za finance je država na tem podrocju osrednji v S4 opisani olajšavi dodala tudi številne druge spremembe davcne politike z namenom spodbujanja razvoja in investicij podjetij ter uresnicevanja strateškega cilja, kot je trajnostna preobrazba gospodarstva, ki predstavlja pogoj za dvig konkurencnosti in ustvarjanje novih delovnih mest. Tako lahko podjetja uveljavljajo razlicne davcne olajšave, in sicer za investiranje v opremo in neopredmetena sredstva, za vlaganja v raziskave in razvoj, za zaposlovanje invalidov in dolocenih oseb. V letu 2022 se je kot podporni ukrep drugim politikam uveljavila davcna olajšava za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda, obenem pa se je nadgradila olajšava za zaposlovanje. Prav tako so bile v zadnjih letih sprejete številne spremembe na podrocju dohodnine, ki so šle v smeri davcne razbremenitve dohodkov iz dela, tudi s ciljem krepitve konkurencnosti poslovnega okolja. Navedene spremembe so ciljale povecevanje splošne in dodatne splošne olajšave, zniževanje davcne progresije, izkljucitev regresa za letni dopust in placila za poslovno uspešnost iz obdavcitve z dohodnino do dolocene višine, uvedbe posebne sheme za napotitve na cezmejno opravljanje dela in podobno. 4.2.5. Gospodarska diplomacija in promocija V S4 je bilo podrocje gospodarske diplomacije in promocije izpostavljeno kot pomemben del v podporo mednarodnemu sodelovanju in promociji podrocij S4. Ukrepi za podporo podjetjem na tem podrocju so organizirani v okviru meddržavnih komisij, gospodarskih delegacij, gospodarskih predstavitev v tujini, svetovanj podjetjem za izbrani tuji trg, posredovanja informacij o tujih trgih in drugih storitev diplomatsko-konzularnih predstavništev (v nadaljevanju DKP) (kot npr. prednostna izdaja viz), s poudarkom na krepitvi mreže ekonomskih svetovalcev. Dolocene aktivnosti se urejajo tudi z vkljucevanjem in sodelovanjem v mednarodnih organizacijah. V celotnem obdobju je bilo to podrocje eno najbolj neposredno povezanih z aktivnostmi, ki so jih za svoje clane izvajali SRIP. Osrednji akter na tem podrocju z vidika države je MZEZ v sodelovanju z MGTŠ oziroma izvajalsko organizacijo SPIRIT. Gospodarska diplomacija MZEZ doma in v tujini prek DKP mreže dnevno na zahtevo podjetij organizira razlicne dogodke in srecanja oziroma se odziva na pobude gospodarstva. Ravno tako se redno izvajajo gospodarske delegacije, ki spremljajo najvišje politicne predstavnike v tujini. Direktorat za gospodarsko in javno diplomacijo razpolaga s sredstvi v okviru Projektnega gospodarskega sklada (PGS), s katerim si prizadeva sofinancirati manjše dogodke za slovenska podjetja na tujih trgih. Gre za sredstva v okviru proracuna MZEZ, namenjena dejavnostim gospodarske diplomacije v obliki projektov ali gospodarsko-promocijskih dogodkov v organizaciji ali soorganizaciji posameznih DKP. Projekti se vecinoma izvajajo kot (i) predstavitve slovenskih podjetij tujim podjetjem, združenjem, mednarodnim organizacijam in drugim potencialnim partnerjem; (ii) poslovne konference in podobne predstavitve slovenskega gospodarskega okolja ter možnosti za tuja neposredna vlaganja v Sloveniji potencialnim tujim vlagateljem; (iii) družabni dogodki z udeležbo gospodarskih subjektov obeh strani, namenjeni mreženju. Namen organiziranja takšnih dogodkov, ki jih slovenska podjetja v lastni organizaciji ne bi mogla izpeljati s primerljivo uspešnostjo, je pomoc zainteresiranim slovenskim podjetjem pri predstavitvah in vzpostavljanju novih stikov s potencialnimi poslovnimi partnerji oziroma internacionalizacija poslovanja. Ti dogodki so se priceli izvajati v letu 2017, vseh skupaj je bilo do sedaj 447 ali povprecno skoraj 75 na leto, a je porazdelitev po letih mocno variirala, saj je v to mednarodno aktivnost v letu 2020 in tudi 2021 mocno zarezala pandemija covida-19. Preglednica 43 Leto 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Število dogodkov 91 111 96 24 54 71 Vir: MZEZ Celotna slovenska diplomatska mreža (DKP), ne samo ekonomske svetovalke in svetovalci (ES), se redno odzivajo na zaprosila podjetij, ki so tudi clani SRIP. DKP je tako podjetjem kot raziskovalnim inštitutom znotraj posameznih SRIP poslal veliko pobud za sejme, obiske podjetij in inštitutov ter ostalih možnosti za navezavo stikov. Ker je bil odziv manjši od pricakovanega, je MZEZ spremenil pristop in v zadnjem letu sam obiskal vecino SRIP, se udeležili njihovih letnih srecanj in predstavil možnosti sodelovanja ter spodbujal clane SRIP k razmisleku in podaji predlogov, kje v tujini organizirati dogodke. Konkretni rezultati spremenjenega pristopa se že kažejo, tako sta za SRIP Krožno gospodarstvo dogodka organizirala veleposlaništvo v Kopenhagnu (12.-15. 7. 2023) in Generalni konzulat v Münchnu (konferenca Urban Future, 21.–23. 6. 2023), za SRIP Zdravje - medicina organizira dogodek Generalni konzulat v Münchnu (obisk Instituta Maxa Plancka v Münchnu v septembru), za SRIP ToP pa je dogodek soorganiziralo veleposlaništvo v Parizu (udeležba na sejmu Viva Technology, 14. – 17. 7. 2023). Preglednica 44: Pregled rezultatov po posameznih ciljih iz S4 Ukrep Opis ukrepa Število izvedenih Od tega eksplicitno Meddržavne komisije MZEZ redno izvaja meddržavne komisije za gospodarsko sodelovanje, v katerih glede na vsebino lahko sodelujejo tudi SRIP Vec kot 30 Op.: v casu pandemije covida-19 so mešane komisije potekale kot AVK Glede na vsebino so sodelovali tudi predstavniki SRIP Gospodarske delegacije Internacionalizacija – MGTŠ (SPIRIT) Skupaj 189; od tega 70 vhodnih in 119 izhodnih gospodarskih delegacij Glede na vsebino so sodelovali tudi predstavniki SRIP MZEZ redno organizira gospodarske delegacije, ki spremljajo najvišje politicne predstavnike v tujini Preko 80 Glede na vsebino so sodelovali tudi predstavniki SRIP Gospodarske predstavitve v tujini Internacionalizacija – MGTŠ (SPIRIT) 858, od tega 35 poslovnih sestankov, 3 showroomov, 124 seminarjev, 52 skupinskih sejemskih nastopov, 617 slovenskih poslovnih klubov Glede na vsebino so sodelovali tudi predstavniki SRIP Tuje neposredne investicije – MGTŠ (SPIRIT) 120, od tega 31 investicijskih konferenc, 89 poslovno promocijskih dogodkov Glede na vsebino so sodelovali tudi predstavniki SRIP DKP mreža dnevno na zahtevo podjetij organizira razlicne dogodke in srecanja 447 Glede na vsebino so sodelovali tudi predstavniki SRIP Svetovanja podjetjem za izbrani tuji trg V okviru regijske mreže SPOT Svetovanje Vec kot 250 Glede na vsebino sodelovali tudi predstavniki SRIP-ov Internacionalizacija – MGTŠ (SPIRIT) 6168, od tega 500 svetovanj v okviru Izvoznega okna, 5668 - slovenski poslovni klubi Glede na vsebino so sodelovali tudi predstavniki SRIP DKP dnevno svetujepodjetjem za izbrane tuje trge, vkljucno clanom SRIP np Glede na vsebino so obvešceni tudi predstavniki SRIP Posredovanje informacij o tujih trgih Internacionalizacija – MGTŠ (SPIRIT) 9772 objav v okviru Izvoznega okna Glede na vsebino so sodelovali tudi predstavniki SRIP DKP dnevno posreduje informacije o tujih trgih, vkljucno clanom SRIP np Glede na vsebino so obvešceni tudi predstavniki SRIP Število prednostno izdanih viz109 / / / Krepitev mreže ekonomskih svetovalcev Dodatna krepitev z ekonomskim svetovalcem realizirana 2019 v Švici, predvidena še v Indiji 1 Ni relevantno Clanstvo v mednarodnih organizacijah Tuje neposredne investicije – MGTŠ (SPIRIT) WAIPA - World Association of Investment Promotion Agencies Ni relevantno Internacionalizacija – MGTŠ (SPIRIT) TPE -Trade Promotion Europe ETPO - European Trade Promotion Organization Ni relevantno 109 Ni pravne podlage za izdajo prednostnih viz, saj ta po obstojeci zakonodaji ni predvidena (vir MZEZ). Vir: MZEZ , MGTŠ 5. GLOBALNO INTEGRIRAN PRISTOP – INTERNACIONALIZACIJA (ANALIZA MEDNARODNEGA SODELOVANJA) Kot država, vpeta v mednarodne gospodarske, financne in znanstvene tokove, Slovenija spodbuja mednarodno sodelovanje na cim vec podrocjih. V obdobju od leta 2014 do konca leta 2022 je država okrepila vecstransko in dvostransko mednarodno sodelovanje na strateški, programski in projektni ravni. Cilj krepitve mednarodnega sodelovanja je bilo mocnejše pozicioniranje slovenskih inovacijskih deležnikov v regionalnih in globalnih verigah vrednosti (internacionalizacija navzven) in krepitev raziskovalno-razvojnih oddelkov in kompetenc zaposlenih v podjetjih in institucijah znanja in privabljanja tujih vrhunskih kadrov in visokotehnoloških podjetij (internacionalizacija navznoter). Poudariti velja, da država v vecini spodaj naštetih ukrepov mednarodnega sodelovanja sledi prednostnim podrocjem, ki jih sodelujoce države opredelijo v nacionalnih ali regionalnih strategijah pametne specializacije. Ko je takšno sodelovanje financno podprto s sredstvi evropske kohezijske politike v decentraliziranem izvajanju, je ujemanje s podrocji S3 nujni pogoj za prejem sredstev. V primeru centraliziranih programov EK je to v vecinoma pravilo. 5.1. Vecstransko mednarodno sodelovanje 5.1.1. Javno-javna partnerstva na podrocju raziskav in inovacij Slovenija je bila vkljucena v vec deset mednarodnih raziskovalnih in inovacijskih mrež javnih organov (npr. ministrstev, agencij, zavodov ipd.) oziroma t. i. javno-javnih partnerstev na podrocju raziskav in inovacij, katerih namen je krepitev raziskovalno-inovacijskega sodelovanja med državami. a. Pobude za skupno nacrtovanje raziskovalnih programov MVZI (2023) in Evropska komisija (2023) vodita statistiko, iz katere izhaja, da je bila Slovenija v obdobju porocanja clanica v treh in opazovalka v eni Pobudi za skupno nacrtovanje raziskovalnih programov110 (Joint Programming Iniciatives – JPI111), ki delujejo kot prostovoljna partnerstva med državami clanicami EU in pridruženimi državami in ki so vzpostavljena z namenom oblikovanja in izvajanja Skupnega strateškega nacrta (Strategic Research Agenda – SRA). 110 MVZI (2023) Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Pridobljeno s https://www.gov.si/teme/javno-javna-partnerstva-na-podrocju-raziskav-in-inovacij/. 111 Slovenija sodeluje v JPI Climate (od leta 2011), JPI HDHL(od leta 2010), JPI Urban Europe (od leta 2011) in JPND (od leta 2012). Vir: EK (2023) Evropska komisija. Pridobljeno s https://research-and-innovation.ec.europa.eu/research-area/agriculture-forestry-and-rural-areas/joint-programming-eu-countries_en. 112 Slovenija je bila vkljucena v naslednje Pobude po 185. clenu PDEU: AAL 2, EMPIR, Eurostars 2 in PRIMA. Vir: Vlada RS. (2021). Porocilo o uresnicevanju Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 do leta 2021. b. Pobude po 185. clenu Pogodbe o delovanju Evropske Unije Vlada RS poroca, da je bila Slovenija vkljucena v štiri Pobude po 185. clenu Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v okviru katerih države clanice EU in pridružene države oblikujejo in izvajajo vecletne raziskovalne programe, ki vkljucujejo skupne transnacionalne sodelovalne razpise za raziskovalne projekte.112 c. Instrument ERA-NET Cofund Vlada RS (2021) poroca , da je Slovenija sodelovala v 25 aktivnih mrežah instrumenta ERA-NET Cofund, ki so namenjene koordinaciji in sodelovanju med regionalnimi in nacionalnimi raziskovalnimi programi držav clanic EU in pridruženih držav ter izvedbi skupnih mednarodnih razpisov kot tudi promociji znanstvene odlicnosti na posameznem raziskovalnem podrocju.113 113 Slovenija je bila vkljucena v naslednje ERA-NET Cofund mreže: CORE Organic Cofund, DIAL, ENSUF, EN-SUGI, EN-UAC, ERA CoBioTech, ERA PerMed, ERAcoSysMed, ERA-CVD, ERA-MIN2, ERA Net SmartGridPlus, ERA-PLANET, FLAG-ERA II, FLAG-ERA III, ForestValue, GeoERA, Geothermica, Governance, HERA-JRP-PS, JPCOFUND2, M-ERA.NET2, QuantERA, SusAn, T2S, TRANSCAN 2. Vir: Vlada RS. (2021). Porocilo o uresnicevanju Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 do leta 2021. 114 Slovenija sodeluje v EJP CONCERT, EJP SOIL, EUROfusion. Vir: Vlada RS. (2021). Porocilo o uresnicevanju Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 do leta 2021. 115 Vlada RS. (2021). Porocilo o uresnicevanju Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 do leta 2021. 116 Vlada RS (2022). Nacrt razvoja raziskovalne infrastrukture 2030 (NRRI 2030). d. Instrument Evropskega skupnega nacrtovanja Vlada RS (2021) poroca, da je bila Slovenija vkljucena v štiri mreže instrumenta Evropskega skupnega nacrtovanja (European Joint Progamme Cofund – EJP Cofund), ki so osredotocene na usklajevanje nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih programov kot tudi podpori mreženju in izvajanju usposabljanj, širjenju dobrih praks na posameznem raziskovalnem oziroma inovacijskem podrocju.114 5.1.2. Konzorciji Evropske raziskovalne infrastrukture Vlada RS (2021) poroca, da so Konzorciji Evropske raziskovalne infrastrukture115 vseevropska razpršena infrastruktura, katere glavna naloga je olajšati dostop do vrhunskih raziskovalnih zmogljivosti in strokovnega znanja po Evropi z namenom podpreti odlicno znanost. Mednarodnim raziskovalnim skupnostim zagotavljajo vire in storitve za izvajanje raziskav in spodbujanje inovacij. Slovenija je bila vkljucena v 22 mednarodnih raziskovalno infrastrukturnih projektov (po abecednem redu): BBMRI, BELLE II (v Tsukubi na Japonskem), CERIC, CERN, CESSDA, CLARIN, CTA, DARIAH, EATRIS, ELIXIR, eLTER, EPOS, E-RIHS, ESS, Euro-Biomaging, ILL, LifeWatch, METROFOOD, PRACE, SHARE in izgradnjo Centra FAIR v Darmstadtu v Nemciji. Slovenija se je uspešno vkljucila v prednostne mednarodne projekte NRRI 2011–2020 ter se v njih uveljavila kot verodostojna in stabilna partnerica. Zlasti pri raziskovalno infrastrukturnih projektih, ki zahtevajo vecje vložke v nadgradnjo raziskovalne infrastrukture v nacionalnih vozlišcih, financiranje ni bilo izvedeno le s proracunskimi sredstvi Republike Slovenije ampak tudi s sredstvi evropske kohezijske politike (ESRR). Tudi v okviru mednarodnega povezovanja je Slovenija sledila prednostnim podrocjem pametne specializacije, s cimer se je krepilo predvsem nacionalna prioritetna podrocja.116 5.1.3. Javno-zasebna partnerstva na podrocju raziskav in inovacij Slovenija in slovenski inovacijski deležniki sodelujejo in se povezujejo v okviru razlicnih javno-zasebnih partnerstevpartnerstvih na podrocju raziskav in inovacij na evropski ravni oziroma v okviru Evropskega raziskovalnega prostora (ERA), ki vkljucujejo razlicne javne organe držav clanic EU (npr. ministrstva, agencije, zavode ipd.), industrijske partnerje oziroma združenja in druge partnerje kot tudi EU (tj. Evropsko komisijo). Tovrstna partnerstva se osredotocajo osredotocena na izvajanje raziskovalnih, tehnološko-razvojnih in demonstracijskih programov kot tudi na mreženje, deljenje znanj in izkušenj na dolocenem strateško pomembnem podrocju. a. Javno-zasebna partnerstva po 187. clenu Pogodbe o delovanju EU – Skupne tehnološke pobude Slovenija oziroma slovenski inovacijski deležniki so bili v obdobju porocanja vkljuceni v štiri javno-zasebna partnerstva po 187. clenu PDEU oziroma t. i. Skupne tehnološke pobude (Joint Technology Initiatives – JTI), ki delujejo kot skupna podjetja, ustanovljena za izvajanje strateških raziskovanih programov širše industrijske pobude, ki izhaja zlasti iz dela Evropskih tehnoloških platform (ETP). b. Pogodbena javno-zasebna partnerstva Vlada RS (2021) poroca, da je Slovenija oziroma slovenski inovacijski deležniki sodelovali v devetih pogodbenih javno-zasebnih partnerstvih (Contractural public-private partnerships – CPPP),117 ki temeljijo na pogodbenem razmerju med Evropsko komisijo in zasebnim sektorjem (tj. evropskimi industrijskimi združenji). 117 Slovenski inovacijski deležniki sodelujejo v naslednjih cPPP: Factories of the Future PPP, The Energy-Efficient Buildings PPP, European Green Vehicles Iniciative PPP, Sustainable Process Industry PPP, Photonics PPP, Robotics PPP, High Performance Computing PPP, The 5G Infrastructure PPP, Culture&Creative Industries in Cybersecurity PPP. Vir: Vlada RS. (2021). Porocilo o uresnicevanju Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 do leta 2021. 118 EK. (2021). Evropska komisija. Pridobljeno s https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/strategy/past-research-and-innovation-policy-goals/open-innovation-resources/european-innovation-partnerships-eips_en. 119 Slovenski inovacijski deležniki so vkljuceni v naslednje ETP: ETP for Sustainable Chemistry, The European Construction Technology Platform in ETP on Industrial Safety. Vir: Vlada RS. (2021). Porocilo o uresnicevanju Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 do leta 2021. c. Evropska partnerstva za inovacije Vlada RS (2021) poroca, da je Slovenija oziroma slovenski inovacijski deležniki sodelovali v enem Evropskem partnerstvu za inovacije (European Innovation Partnership – EIP), in sicer na podrocju kmetijske produktivnosti in trajnosti (EIP for Agricultural Productivity and Sustainability – EIP–AGRI). V okviru EIP AGRI se izvajajo projekti sodelovanja s ciljem razvoja novih oziroma izboljšanih proizvodov, praks, procesov ali tehnologij na podrocju kmetijstva, živilstva in gozdarstva ter razvoja rešitev, namenjenih zmanjševanju negativnih vplivov kmetijstva, živilstva in gozdarstva na okolje ter zmanjševanju ali blažitvi oziroma prilagajanju na podnebne razmere.118 d. Evropske tehnološke platforme Vlada RS (2021) poroca, da je Slovenija oziroma slovenski deležniki sodelovali v treh Evropskih tehnoloških platformah (ETP), ki združujejo razlicne javne organe in inovacijske deležnike pod vodstvom industrijskih partnerjev in predstavljajo forum za izmenjavo znanj in izkušenj ter opredeljevanje srednjerocnih in dolgorocnih raziskovalnih in tehnoloških ciljev in nacrtov za njihovo doseganje.119 e. Ostala javno-zasebna partnerstva Slovenski deležniki so bili vkljuceni tudi v nekatera druga javno-zasebna partnerstva, na primer v dolgorocna projekta FET Flagship Human Brain Project in FET Flagship Graphene and related materials, ki se izvajata v okviru mreže The Flagship ERA-NET - FLAG ERA II. 5.1.4. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo in Skupnosti znanja in inovacij V obdobju porocanja se je okrepilo tudi sodelovanje Slovenije in slovenskih inovacijskih deležnikov z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologije (European Institute for Innovation and Technology – EIT), ki povezuje evropske in nekatere druge države in regije v dinamicna medregionalna partnerstva oziroma Skupnosti znanja in inovacij na devetih podrocjih, in sicer na podrocju podnebja (EIT Climate KIC), digitalnih tehnologij (EIT Digital), inovativne energije (EIT InnoEnergy), zdravja (EIT Health), surovin (EIT Raw Materials), hrane (EIT Food), proizvodnje (EIT Manufacturing), Culture&Creative Industries in urbane mobilnosti (EIT Urban Mobility). Leta 2018 je Slovenija sklenila Memorandum o sodelovanju z EIT Climate KIC in EIT Raw Materials, na podlagi katerega je v sodelovanju z obema skupnostma in centrom Joint Research Center do sredine leta 2020 pripravila Celovit strateški projekt razogljicenja Slovenije v okviru prehoda v krožno gospodarstvo. S projektom, ki se je zacel izvajati leta 2022, namerava Slovenija okrepiti in sistemsko povezati razlicna prizadevanja, pobude in ukrepe (na primer na podrocju podjetništva, regionalnega in lokalnega razvoja itd.), ki se v Sloveniji na podrocju prehoda v nizkoogljicno krožno gospodarstvo že izvajajo; obenem pa bo preizkusila nove, inovativne sistemske pristope in rešitve na tem podrocju. Vlada RS je leta 2023 za izvedbo tega projekta ustanovila delovno skupino na visoki ravni funkcionarjev in delovno skupino na uradniški operativni ravni, pri cemer se zagonska faza demo centra nacrtuje s podporo sredstev iz NOO. V Sloveniji deluje devet EIT KIC regionalnih inovacijska sticišc oziroma t. i. hub-ov, ki slovenskim deležnikom ponujajo razlicne storitve na podrocju inovacij in podjetništva: izobraževalne tecaje (s tehnicnimi kot tudi podjetniškimi znanji in spretnostmi), prilagojene dejavnosti za ustvarjanje podjetij in pospeševanje njihovih storitev ter pomoc pri oblikovanju raziskovalnih projektov. Preglednica 45: KICi in organizacije, ki sodelujejo v posameznem KIC EIT KIC Organizacija Tip EIT Climate Kemijski inštitut National Institute of Chemistry of Slovenia RIS Hub120 do 31.12.22 E-zavod Zavod za projektno svetovanje, raziskovanje in razvoj celovitih rešitev E-institute, Institute for Comprehensive Development Solutions CER - center energetsko ucinkovitih rešitev Sustainable Business Network Slovenia DIGITAL Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta University of Ljubljana, School of Economics and Business (SEB LU) RIS Hub FOOD Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta University of Ljubljana, Biotechnical Faculty RIS Hub HEALTH Ljubljanski univerzitetni inkubator Ljubljana University Incubator RIS Hub RAW MATERIALS Regionalni center Adria, ki ga koordinirajo Geološki zavod Slovenije, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Univerza v Zagrebu - Fakulteta za rudarstvo, geologijo in nafto Regional Center Adria, coordinated by Geological Survey of Slovenia, Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, University of Zagreb – Faculty of Mining, Geology and Petroleum Engineering RIS Hub URBAN MOBILITY RIS Hub 120 RIS je kratica za Regional Innovation Scheme, hub v slovenskem jeziku pomeni sticišce. Zavod za gradbeništvo Slovenije - ZAG Slovenian National Building and Civil Engineering Institute MANUFACTURING Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo University of Ljubljana, Faculty of Mechanical Engineering RIS Hub Institut Jožef Stefan Jožef Stefan Institute OD 1.1.2023 naprej Del RIS Huba od 1.1.2023 naprej EIT InnoEnergy Ni vec v Sloveniji, pokriva se iz Zagreba - Invento Capital Partners. CULTURE & CREATIVE INDUSTRIES Center za kreativnost I Centre for Creativity Muzej za arhitekturo in oblikovanje I MAO Vir: SPIRIT 5.1.5. Tematske platforme pametne specializacije Slovenija je leta 2017 podpisala Memorandum o sodelovanju s Skupnim raziskovalnim središcem (JRC) Evropske komisije, ki predstavlja podlago za sistemsko in poglobljeno sodelovanje slovenskega inovacijskega ekosistema z Evropsko komisijo ter drugimi regijami in državami clanicami EU, predvsem v okviru tematskih platform strategij pametne specializacije (S3) na podrocjih industrijske modernizacije, energije in agroživilskega sektorja. Po podatkih Evropske komisije (2021) je v tematskih platformah S3 sodelovalo 35 razlicnih tematskih partnerstev, v okviru katerih so sodelovale razlicne regije in države clanice EU in njihovi inovacijski deležniki, in sicer s ciljem oblikovanja in komercializacije skupnih, medregionalnih prebojnih inovacijskih projektov in souporabe raziskovalno-razvojne infrastrukture ter skupnih naložb. Slovenija je bila v okviru razlicnih slovenskih inovacijskih deležnikov vkljucena v 18 izmed 35 tematskih partnerstev S3 tematskih platform. S3 tematska partnerstva, v katerih je sodelovala Slovenija oziroma slovenski inovacijski deležniki, so: Cybersecurity, Medical Technologies, Personalised Medicine, Water Smart Territories, Social Economy, Bioenergy, Smart Grids, Solar Energy, Sustainable Buildings, High Tech Farming, Smart Sensors Systems 4 Agrifood, Bioeconomy – Innovative use of non-food biomass, Efficient and Sustainable Manufacturing (ESM) in High Performance Production Through 3D Printing. Zadnja tri našteta tematska partnerstva se odvijajo v okviru Vanguard iniciative. V tematskih partnerstvih Advanced Materials for Batteries, Artificial Intelligence in Human Machine Interface, SME integration into Industry 4.0 in Digitalization and Safety for Tourism je Slovenija sodeluje kot ena od vodilnih regij.121 121 EK. (2021). Evropska komisija. Pridobljeno s https://s3platform.jrc.ec.europa.eu/s3-thematic-platforms. 5.1.6. Vanguard iniciativa Leta 2017 je s podpisom Milanske deklaracije Slovenija postala polnopravna clanica Vanguard iniciative (VI), ki predstavlja mednarodno platformo za medregionalno sodelovanje, v okviru katere deležniki iz 35 najnaprednejših evropskih regij, usmerjenih v napredne industrije in industrijsko modernizacijo, na podlagi sinergij in komplementarnosti med njihovimi strategijami pametne specializacije sooblikujejo in investirajo v demo in pilotne projekte. Sodelovanje Slovenije v Vanguard iniciativi na strateški ravni in vkljucevanje slovenskih deležnikov v pilotne in demo projekte Vanguard iniciative so koordinirali MGRT, MIZŠ in SVRK. Po podatkih Vanguard iniciative (2021) so slovenski deležniki sodelovali v šestih izmed osmih pilotnih projektov, v projektih Bioeconomy – Innovative use of non-food biomass, Efficient and Sustainable Manufacturing (ESM), High Performance Production Through 3D Printing, Artificial Intelligence, Smart Health in Hydrogen.122 122 VI. (2021). Vanguard Initiative. Pridobljeno s https://www.s3vanguardinitiative.eu/pilots/our-pilots. 123 Dashboard tech ec (2023) Pridobljeno s https://dashboard.tech.ec.europa.eu/qs_digit_dashboard_mt/public/hub/stream/1f023b2a-358a-405d-96e6-dbba392ebb2d. 124 Šteta so vsa sodelovanja organizacij, kar pomeni, da je ista organizacija šteta veckrat. 125 Porazdelitev organizacij, vkljucenih v odobrene projekte programa Obzorje 2020, je sledeca: Osrednjeslovenska 73,0 %, Podravska 7,5 %, Goriška 3,7 %, Savinjska 3,3 %, Obalno-kraška 3,3 %, Gorenjska 2,3 %, Pomurska 1,8 %, Jugozahodna 5.1.7. Centralno upravljani programi in instrumenti Centralno upravljani program in centralno upravljani instrumenti, vezani na prednostna podrocja strategij pametne specializacije, imajo pomembno vlogo tudi pri doseganju ciljev Slovenske strategije pametne specializacije. V programih in instrumentih so namrec na voljo obsežna dodatna sredstva iz proracuna EU, ki jih lahko podjetja ter razvojne in raziskovalne organizacije pridobijo za podporo pri njihovih raziskovalno razvojnih projektih. Ker gre praviloma za razpise, ki temeljijo na nacelu konkurencnosti, centralno upravljani razpisi za Slovenijo predstavljajo veliki priložnost iz vsaj treh razlogov, in sicer zaradi: - potenciala za raziskave in razvoj ter komercializacije inovativnih novih produktov in storitev, - potencialnega obsega financnih sredstev (vec milijard EUR), ki jih lahko slovenski partnerji dodatno pridobijo iz Evropske unije, - doseganja ciljev Slovenske strategije pametne specializacije. 5.1.8. Okvirni program EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 Program Obzorje Evropa je namenjen podpori odlicnih raziskav in inovacij v skladu s 179. clenom Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Slovenija v okvirnih programih EU za raziskave in inovacije uradno sodeluje že od leta 1999. V zadnjem okvirnem programu EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je bilo v primerjavi s 7. okvirnim programom EU za raziskave in inovacije (7. OP) povprecno letno število slovenskih prijav projektov višje za približno 100 odstotkov. S povprecno 745 prijav na leto v 7. OP se je ta številka povecala, kar je razvidno iz podatkov Evropske komisije (2023) na povprecno 1.492123 prijav na leto v Obzorju 2020. Vecje število prijav je vplivalo na povecanje sredstev, pridobljenih v Obzorju 2020 (tj. na 378,6 milijonov evrov v primerjavi z 171 milijoni evrov v 7. OP oziroma v povprecju 54 milijonov evrov na leto v primerjavi s 24 milijoni v 7. OP) kot tudi na vecje število odobrenih projektov (tj. na 1094) in vecje število sodelovanj slovenskih izvajalcev (tj. 1592 sodelovanj v primerjavi z 941 v 7. OP).124 Vendar pa se je delež odobrenih prijav med vsemi prijavami slovenskih organizacij zmanjšal za 3,75 odstotne tocke (tj. s 15,7 % v 7. OP na 11,95 % v Obzorju 2020) – Slovenija se je tako po deležu odobrenih prijav med vsemi prijavami uvrstila nekoliko pod povprecje EU. Po podatkih Evropske Komisije (2023) so v odobrenih projektih programa Obzorje 2020 v najvecji meri sodelovale organizacije iz Osrednjeslovenske razvojne regije.125 Slovenija 1,1 %, Posavska 6,9 %, Primorsko-notranjska 0,6 %, Zasavska 0,3 %, Koroška 0,3 %, n. a. 0,2 %. Pridobljeno s Dashboard tech ec (2023). Pridobljeno s https://dashboard.tech.ec.europa.eu/qs_digit_dashboard_mt/public/hub/stream/1f023b2a-358a-405d-96e6-dbba392ebb2d. 126 European Commission. (2021). Funding and Tenders Portal – Country Profiles. https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/opportunities/horizon-dashboard. 127 MVZI (2023) Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Pridobljeno s https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/obzorje-2020/nko/. 128 C 421/7 iz 4.11.2022 Obvestilo EK – Sinergije me programom Obzorje Evropa in programi ESRR. Slovenski deležniki so se v projektih Obzorja 2020 osredotocali predvsem na naslednja tematska podrocja: • varna, cista in ucinkovita energija (202 sodelovanji oziroma 56,3 milijonov evrov odobrenih sredstev), • informacijsko-komunikacijske tehnologije – IKT (167 sodelovanj oziroma 38,8 milijonov evrov odobrenih sredstev), • varnost preskrbe s hrano, trajnostno kmetijstvo in gozdarstva in raziskave celinskih voda in morja (106 sodelovanj oziroma 22,5 milijonov evrov odobrenih sredstev), • zdravje, demografske spremembe in blaginja (88 sodelovanj oziroma 22,5 milijonov evrov odobrenih sredstev), • pameten, zelen in integriran transport (105 sodelovanj oziroma 29 milijonov evrov odobrenih sredstev) in • podnebni ukrepi, okolje, ucinkovitost virov in surovine (102 sodelovanji oziroma 26 milijonov evrov odobrenih sredstev). o komplementarno financiranje (komplementarna operacija) ukrepa Teaming v okviru krepitve in širjenja odlicnosti (t. i. widening), katerega namen je bil ustanoviti center odlicnosti Innorenew, namenjen raziskavam obnovljivih materialov in trajnostnih stavb, zlasti inovativnih pristopov k lesu, o sofinanciranje prvega delujocega superracunalnika EuroHPC VEGA kot dela nadgrajene nacionalne infrastrukture v okviru Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo racunalništvo; o nadgradnja nacionalne infrastrukture v okviru prednostnih podrocij Nacionalnega nacrta za raziskovalno infrastrukturo in izvedenih projektov ESFRI, v katere se je vkljucila tudi Slovenija. Slovenija je po podatkih Evropske komisije (2023) v programu Obzorje 2020 v najvecji meri sodelovala s partnerji iz Francije (24.248 povezav), Španije (22.209 povezav), Nemcije (21.580 povezav), Nizozemske (15.396 povezav) in Italije (14.373 povezav).126 V obdobju 2014–2022 je v Sloveniji delovala (in še deluje) nacionalna mreža kontaktnih oseb za izvajanje programa Obzorje127 (obdobje 2014–2020), kot je objavila MVZI (2023) in ki je splošno in zainteresirano javnost obvešcala o programu Obzorje in (potencialnim) prijaviteljem nudila pomoc in svetovanje glede prijav na razpise, projektnega vodenja ipd. Po zakljucku programa Obzorje nudijo vse zgoraj omenjene storitve za Obzorje Evropa (obdobje 2021–2027). SINERGIJE med programom Obzorje Evropa in programi ESRR Obzorje Evropa in ESRR sta kljucna instrumenta EU za doseganje rezultatov medsebojno povezanih ciljev.128 Namen kohezijske politike je spodbujati in podpirati splošen skladen razvoj držav clanic in njihovih regij v skladu s 174. clenom PDEU, zlasti z zmanjševanjem regionalnih razlik. Strategije pametne specializacije (S3) so kljucne za doseganje sinergijskih ucinkov z instrumenti na ravni EU, ki so povezani s pametno rastjo (zlasti z Obzorjem Evropa). Dolocanje prednostnih nalog S3 od spodaj navzgor olajša iskanje partnerjev v drugih državah clanicah z namenom sodelovanja pri povezanih temah in vrednostnih verigah. Slovenija ima pri povezovanju obeh programov izkušnje že iz obdobja 2014–2020. Nekateri primeri sinergij med financiranjem iz EKP v programskem obdobju 2014–2020 in Obzorjem 2020 so: 5.1.9. Medregionalni instrument za naložbe (I3) Evropska komisija je za programsko obdobje 2021–2027 vzpostavila medregionalni instrument za naložbe v inovacije v vrednosti 570 milijonov evrov. To je nov instrument financiranja. v okviru katerega se sredstva dodeljujejo za podporo komercializacije in za povecanje obsega medregionalnih inovacijskih projektov na skupnih prednostnih podrocjih pametne specializacije. Spodbuja predvsem razvoj evropskih vrednostnih verig z mocno kohezijsko razsežnostjo, saj je vsaj polovica njegovega proracuna namenjena manj razvitim regijam. Instrument I3 podpira partnerstva raziskovalcev, podjetij, civilne družbe in javnih uprav za natancnejšo opredelitev skupnih podrocij naložb. Podpira tudi sinergije z ukrepi v okviru programa Obzorje Evropa in programa Enotni trg. Do 31. decembra 2022 je bilo po podatkih Evropske komisije (2022) za financiranje izbranih petih projektov,129 v katerih so sodelovala slovenska podjetja in/ali organizacije. Izbrani so bili projekti Optimisation of Production by 3DP, De-and Remanufacturing for Circular Economy Investments in the Composite Industry, enHancing dIgital and Green growtH in the Food processing industry via Interregional innoVation invEstments in Innovative Products For Sustainable Micromobility. 129 EK (2022). Evropska komisija. Pridobljeno s https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/opportunities/topic-search. 130 Vlada RS. (2020). Informacije o stanju izvajanja makroregionalnih strategij EU v obdobju od aprila 2019 do konca aprila 2020. 5.2. Evropsko teritorialno sodelovanje 5.2.1. Transnacionalno in medregionalno sodelovanje a. Makroregionalne strategije in transnacionalno sodelovanje Vlada RS (2020) nas je obvestila, da so slovenski inovacijski deležniki v okviru transnacionalnega sodelovanja v EU sodelovali na strateški ravni (tj. na ravni makroregionalnih strategij) in se povezovali v transnacionalne projekte v okviru transnacionalnih programov, s cimer so deležniki razvijali skupne rešitve za skupne probleme in izzive na posameznih tematskih podrocjih, med drugim na podrocju transnacionalnih inovacijskih sistemov. Slovenija sodeluje v treh makroregionalnih strategijah, in sicer v Strategiji EU za Podonavsko regijo (EUSDR), Strategiji EU za Jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) in Strategiji EU za Alpsko regijo (EUSALP), ki so kot nove oblike teritorialnega sodelovanja naslavljale makroregionalne izzive. Makroregionalne strategije vkljucujejo širok nabor akterjev na razlicnih ravneh (mednarodna, nacionalna, regionalna, lokalna), sektorjev (javni, zasebni, civilna družba) in strokovnih podrocij, s cimer zagotavljajo platformo za dosledno vecdržavno, vecsektorsko in vecnivojsko upravljanje in sodelovanje pri naslavljanju skupnih izzivov na posameznih tematskih podrocjih. Slovenija se je v strategije EUSDR, EUSAIR in EUSALP aktivno vkljucevala s skupnim nacrtovanjem v okviru akcijskih skupin, ki so se vkljucevale v umešcanje skupnih makroregionalnih vsebin v programske dokumente evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027.130 Slovenija je prevzela vodilno vlogo pri usklajevanju stališc med sodelujocimi državami in regijami na tematskih podrocjih mednarodnih prometnih tokov in njihovega razvoja v Podonavju, institucionalne krepitve in sodelovanja, predvsem z državami Zahodnega Balkana, zagotavljanja kakovosti okolja in izkorišcanju potenciala morja z zaledjem v Jadransko-jonski regiji, ekološke povezanosti alpskega prostora ter podpore in usmerjanja izvajanja EUSAIR. b. Transnacionalno sodelovanje Glede na statistiko, ki jo vodi Evropska unija (2023), je bila Slovenija v programskem obdobju 2014–2020 vkljucena v pet transnacionalnih programov EU, in sicer na Obmocju Alp, Srednje Evrope, Mediterana, Podonavja in Jadransko-jonske regije. Tematski cilj 1 v teh programih je tesno povezan z vsebino strategij pametnih specializacij v sodelujocih državah ali regijah. V nadaljevanju je predstavljen presek uspešnosti slovenskih partnerjev na vsebinah tematskega cilja 1 in posledicno na vsebinah S4. Slovenski javni organi (tj. ministrstva, agencije itd.) in drugi inovacijski deležniki (tj. podjetja, institucije znanja, nevladne organizacije itd.) so sodelovali v 63 projektih programa Interreg V Obmocje Alp (od tega v 22 projektih v okviru tematskega cilja 1 – TC1),131 101 projektih programa Interreg V Srednja Evropa (od tega v 36 projektnih v okviru TC1), 53 projektih programa Interreg V Mediteran V (od tega v 18 projektih v okviru TC1), 96 projektih programa Interreg V Podonavje (od tega v 31 projektih v okviru TC1) in 53 projektih programa Interreg V Jadransko-jonski program (od tega v 13 projektih v okviru TC1).132 131 Tematski cilj 1 (TC1) je osredotocen na krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij. 132 EU (2023). Evropska unija. Pridobljeno s https://keep.eu/projects/. 133 EU (2023). Evropska unija. Pridobljeno s https://keep.eu/projects/. c. Medregionalno sodelovanje Glede na statistiko, ki jo vodi Evropska unija (2023), je Slovenija v programskem obdobju 2014–2020 sodelovala v štirih medregionalnih programih EU, ki so bili osredotoceni na krepitev institucionalne zmogljivosti javnih organov, deležnikov in ucinkovitosti kohezijske politike s spodbujanjem izmenjave znanj in izkušenj med regijami. Slovenski javni organi in drugi inovacijski deležniki so sodelovali v 58 projektih programa Interreg Europe (od tega v 13 projektih v okviru TC1 – krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij), in 15 projektih programa URBACT III in v programu INTERACT.133 5.3. Projekt InnoRenew Center odlicnosti InnoRenew CoE je neodvisni raziskovalni inštitut, ki je bil ustanovljen leta 2017 na podlagi projekta InnoRenew CoE. V centru se ukvarjajo z raziskovanjem obnovljivih materialov in trajnostno gradnjo ter vpeljavo znanstvenih dognanj v industrijsko prakso. Pri tem se še posebej posvecajo inovacijskemu in interdisciplinarnemu proucevanju lesa in njegove uporabe. V centru je trenutno zaposlenih 51 raziskovalcev (skoraj polovica je iz tujine). Skupna vrednost projekta InnoRenew je bila 39 mio EUR, od tega je bilo iz naslova nacionalnih sredstev in sredstev ESRR dodeljenih skoraj 30 mio EUR. V casu od leta 2017 do konca obdobja porocanja je Innorenew CoE izvajal 14 projektov, financiranih v okvirju Obzorja 2020, 16 projektov, financiranih s strani javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARRS) (šest raziskovalnih projektov mednarodnega sodelovanja, sedem temeljnih raziskovalnih projektov, dva podoktorska raziskovalna projekta, en ciljno raziskovalni projekt), 22 bilateralnih raziskovalnih projektov, financiranih s strani ARRS, 11 projektov, financiranih s strani MIZŠ, drugih ministrstev in SPIRIT. Skupna vrednost projektov, financiranih v okviru Obzorja 2020, (14) in pet projektov instrumentov centrov odlicnosti, je bila 19,21 mio EUR. InnoRenew CoE oziroma njihovi raziskovalci so nosilci šestih patentnih prijav in avtorji devetih patentnih prijav, v okviru znanstvenoraziskovalne dejavnosti so izvedli vec kot 100 raziskovalnih projektov na TRL 3-7 ter 30 raziskovalnih projektov na TRL 7-9. 5.4. Partnerstvo SiEnE SiEnE134 je partnerstvo med Ministrstvom za obrambo in TECES, slovenskim inovacijskim grozdom zelenih tehnologij in energetsko ucinkovitih rešitev. TECES je nosilec in koordinator razvojnih strateških projektov in partnerstev. Upravlja in vodi partnerstvo SiEnE ter ga zastopa v pravnem prometu. Struktura partnerstva temelji na potrebah MORS, SV in clanov partnerstva. Optimizirana je za sodelovanje v obrambnih programih European Defence Agency (EDA) in drugih obrambno naravnanih programih EU (na primer NATO programih in programih Evropskega obrambnega sklada – EDF). 134 SiEnE (2023). Slovensko partnerstvo za energijo in okolje na obrambnem podrocju. Pridobljeno s https://siene.teces.si/. 135 SiEnE (2023). Slovensko partnerstvo za energijo in okolje na obrambnem podrocju. Pridobljeno s https://siene.teces.si/. 136 EEN (2023). European Europe Network. Pridobljeno s https://een.si/o-nas/. 137 SPIRIT (2023). Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije. Pridobljeno s https://www.linkedin.com/posts/spirit-slovenija_een-sme-eencanhelp-activity-7061702447764840449-UjjB?trk=public_profile_like_view. TECES sodeluje v dveh mednarodnih projektih, financiranih s strani EDF, in sicer projektu Indy (20 partnerjev in 10 podizvajalcev iz 15 držav, kjer je MORS vodilni, financiranje EDF pa 100%) in Nomad (18 partnerjev iz 10 držav, kjer je MORS sofinancer), katerih skupna vrednost znaša 35 mio EUR.135 Osredotoca se na projekte dvojne uporabe tehnologij (civilno in vojaško) na podrocjih energetike in prehoda v krožno gospodarstvo. 5.5. Enterprise Europe Network Podporna mreža Enterprise Europe Network (v nadaljevanju EEN) s 600 centri v vecini evropskih držav je v Sloveniji prisotna v konzorciju sedmih partnerjev (GZS, OZS, RRA za Podravje – Maribor, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem, IJS, SPIRIT). Po javno dostopnih podatkih EEN (2023) podporna mreža EEN136 spodbuja tehnološko sodelovanje, pomaga podjetjem pri dostopu do rezultatov raziskav, pri vkljucevanju v raziskovalne programe in prijavah na razpise. EEN organizira srecanja, na katerih lahko raziskovalci in podjetniki vzpostavijo neposreden stik. EEN za iskanje primernih poslovnih partnerjev ponuja tudi poslovno in tehnološko borzo. Agencija SPIRIT kot dobro prakso sodelovanja med podjetjem in mrežo EEN v Sloveniji navaja137 izvedbo projekta podjetja BioSistemika, d.o.o., ki je bilo uspešno na razpisu EIC Accelerator (projekt v višini 1,8 mio EUR izveden s pomocjo svetovalca mreže EEN iz SPIRIT Slovenija). 5.6. DVOSTRANSKO MEDNARODNO SODELOVANJE Evropsko teritorialno sodelovanje – cezmejno sodelovanje Glede na statistiko, ki jo vodi Evropska unija (2023), je v Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 potekala že peta generacija izvajanja cezmejnih programov oziroma projektov. Slovenija je sodelovala v štirih programih cezmejnega sodelovanja, tj. v programu Interreg V Italija-Slovenija, programu Interreg V Slovenija-Avstrija, programu Interreg V Slovenija-Hrvaška in programu Interreg V Slovenija-Madžarska, pri cemer je pri zadnjih treh programih nastopala v vlogi organa upravljanja. Slovenski javni organi in inovacijski deležniki so sodelovali v 53 projektih programa Interreg V Italija-Slovenija (od tega v 16 v okviru tematskega cilja 1, ki je podpiral projekte krepitve raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij), 52 projektih programa Interreg V Slovenija-Avstrija (od tega v 21 v okviru TC1), 38 projektih programa Interreg V Slovenija-Hrvaška in 24 projektih programa Interreg V Slovenija-Madžarska.138 138 EU (2023). Evropska unija. Pridobljeno s https://keep.eu/projects/. 139 ARIS (2023). Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Pridobljeno s https://www.arrs.si/sl/medn/dvostr/sporazumi.asp. 140 Vlada RS. (2021). Porocilo o uresnicevanju Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 do leta 2021. 141 EK, 2021c. Leta 2021 je bila zakljucena Študija o prioritizaciji S3 v Evropski uniji, ki je ugotavljala, ali strategije res pospešujejo inovacije na regionalnem nivoju s podporo iz ESRR. Pri ugotavljanju oblikovanja prednostnih podrocij skozi proces podjetniškega odkrivanja študija kot primer dobre prakse izpostavlja SRIP v Sloveniji. Slovenija je bila s svojim pristopom k nacrtovanju in izvajanju S4 v zgornji tretjini evropskih regij kot mocna S3 (strong S3) regija tako z vidika ravni osredotocenja tehnoloških in netehnoloških podrocij kot z vidika izvajanja S4 v smislu usmerjanja razpoložljivih sredstev na prednostna podrocja S4. Bilateralno znanstveno in tehnološko sodelovanje Kot poroca Vlada RS (2021), je imela Slovenija v obdobju porocanja sklenjenih 38 sporazumov o bilateralnem znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, ki so opredeljevali vrsto in nacine sodelovanja med Slovenijo in drugo državo. Po podatkih ARIS (2023) je bilo konec avgusta 2023139 sklenjenih 31 sporazumov z 29 državami. Slovenija je imela s 23 državami sklenjen splošni sporazum o sodelovanju, brez posebnega sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, ki pa je kljub temu predstavljala pravno podlago za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja. Za sofinanciranje bilateralnega znanstvenoraziskovalnega sodelovanja je bilo v letu 2019 namenjenih 3,8 milijona evrov, kar je 1,5-krat vec kot v letu 2011. V obdobju 2014–2019 se je povecal delež sredstev, namenjenih za financiranje raziskovalnih projektov, v primerjavi z deležem sredstev, namenjenih pretežno za mobilnost slovenskih raziskovalk in raziskovalcev ter gostovanj tujih raziskovalcev v Sloveniji.140 6. OD S4 do S5 – SLOVENSKA STRATEGIJA TRAJNOSTNE PAMETNE SPECIALIZACIJE V NOVI REALNOSTI SVETA Pametna specializacija (Smart Specialisation Strategy – S3) se je v manj kot enem desetletju razvila iz orodja za presojo konkurencnosti regij v kljucno orodje za dvig konkurencnosti evropskih verig vrednosti. Z vidika tehnologij je prišlo do preskoka od osredotocenosti na razvoj visokotehnoloških (hightech)/omogocitvenih (enabling)/prebojnih (breakthrough)/disruptivnih (disruptive)/prihajajocih (emerging) tehnologij in z njimi povezanih zagonskih in hitro rastocih podjetij, na osredotocenost k integracijam tehnologij v smislu globoke (deep tech) implementacije integriranih tehnologij, procesov in poslovnih modelov. Pri integraciji gre za spoj tehnoloških in netehnoloških inovacij, kjer med nosilci razvoja v ospredju niso vec posamezne raziskovalne organizacije in posamezna podjetja, temvec integrirani cez-regionalni vseevropski in globalni konzorciji, ki sestavljeni po nacelu petorne vijacnice inoviranja že vkljucujejo bodoce uporabnike inovacij. Slovenska strategija pametne specializacije (Slovene Smart Specialisation Strategy), ki je bila pripravljena leta 2015, je bila oznacena kot S4. Prednostna podrocja je po poprejšnji empiricni analizi vzpostavila na podlagi pristopa s soudeležbo širokega nabora deležnikov (JRO, podjetja, izobraževalne institucije, grozdi, nevladne organizacije itd.). Z vidika ravni osredotocenja je bila S4 že v teku izvajanja s strani službe EK ocenjena kot »mocna v specializiranosti«.141 Ocena se je nanašala tako na relevanco osredotocenosti142 kot na izbrana prednostna podrocja gospodarstva in na primerno raven osredotocanja podpornih inštrumentov države. 142 Tako na primer Crescenzi et. Al., v EK, 2019 oceni: »Slovenia can be considered one of the better functioning Research and Innovation Strategies for Smart Specialisation (RIS3)1 examples among European countries considering that the nation-state has set up consistent priorities with an adjusted policy mix and an especially well functioning governance structure already«. 143 Na izsledke se sklicujemo v posameznih poglavjih porocila. 144 V posameznih fazah usklajevanja je verzije S5 obravnavala operativna delovna skupina državnih sekretarjev. 145 S5 je odtlej v slovenskem in angleškem jeziku objavljena z naslovom Strategija pametne specializacije 1.0: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2023/04/S5_Verzija-1.0_lektoriran-cistopis_25.4.2023_3.docx. 146 EK, 2023, Slovenia, 2023 Country Report, str. 2. 6.1. Dinamicnost in osredotocenje Tekom implementacije so se zvrstile številne dodatne empiricne analize143 o izkazanih primerjalnih prednostih in tržnem potencialu podrocij, kar je vkljucevalo kar tri ciljne raziskovalne projekte v obdobju med letoma 2016 in 2023, saj je bilo potrebno za vrednotenje kompleksnega svežnja ukrepov za izvajanje S4 in posebej v podporo SRIP metodologije razviti in preizkusiti. Inštrument ciljnih raziskovalnih projektov, ki jih izvajamo v sodelovanju MGTŠ, MVZI, MKRR in pristojnimi agencijami ARIS, so se izkazali kot pravo orodje za sofinanciranje eksperimentiranja s pilotnimi vrednotenji tako celovitih procesov kot je transformacija gospodarstva. Sistematicno sodelovanje pristojnih resorjev in agencij pri razvoju in pilotni uporabe metodologije je pomembna dodana vrednost obdobja porocanja. Dolgorocno pa je treba vzpostaviti stabilnejše jedro za združevanje podatkovnih tokov in sprotno analitiko za presojo tržnega in razvojnega potenciala po podrocjih ekonomske aktivnosti. Vzpostavitev skupnega RRI sticišca (virtualnega za združevanje podatkovnih in informacijskih tokov in fizicnega, z eksperti za skupne storitve) za vse deležnike RRI ekosistema se danes kaže kot izvedljiva, realna in za vse deležnike dovolj prioritetna naloga. V porocilu so bila upoštevana letna porocila UMAR (posebej POR in POP) ter analize dinamike fokusnih podrocij in produktnih smeri, ki se stalno izvajajo v okviru procesa podjetniškega odkrivanja. Od ustanovitve leta 2017 proces podjetniškega odkrivanja sistematicno izvajajo SRIP v sodelovanju z MKRR, ki zagotavlja odprtost procesa. Proces je bil v obdobju priprave nadgradnje strategije za nov vecletni financni okvir ekstenziven in je trajal od leta 2020 do 2022 s široko paleto dogodkov in udeležencev. Vlada RS se je po daljšem procesu usklajevanja144 noveliranega besedila S5 s službami Evropske komisije (2021 in 2022) seznanila s koncno verzijo usklajene Slovenske strategije trajnostne pametne specializacije (S5) na 39. redni seji145 dne 9. 3. 2023 s sklepom št. 54402-1/2023/3. Dne 13. 7. 2023 je Vlada RS ustanovila tudi razširjeno Delovno skupino vlade za podporo izvajanju Slovenske strategije trajnostne pametne specializacije (sklep Vlade RS številka 02401-15/2023/4). 6.2. Trendi in tveganja Kljub temu da je v obravnavanem obdobju zaradi številnih pretresov na svetovnih trgih ob financni krizi, krizi na podrocju cloveških virov, prestrukturiranju razmerij v verigah vrednosti, energetiki in mednarodni trgovini ob pandemiji in nato še ob agresiji Rusije nad Ukrajino, prihajalo do izrazite dinamike, ki je in še vedno mocno vpliva na konkurencnost gospodarstev, je slovensko gospodarstvo ostalo relativno odporno146 in stabilno, kar se odraža tudi v relativno visoki stopnji kontinuitete primerjalnih prednosti podrocij S4 in novelirane strategije pametne specializacije S5. V procesu podjetniškega odkrivanja smo se ob upoštevanju empiricnih podatkov izvedenih analiz zato lahko naslonili na devet prednostnih podrocij S4. Osrednja razprava se je osredotocila na vloge omogocitvenih, horizontalnih tehnologij ( KETs), procesov in poslovnih modelov v smislu globokih trasnformativnih procesov, opisanih zgoraj, ter na prekrivanja med produktnimi smermi in smermi razvoja tehnologij med prednostnimi podrocji, kar je z vidika trenda usmerjenosti v transformacijo skozi globoke tehnologije (deep-tech) razumljivo. Na vseh ravneh osredotocenja (t. i. granulacija) je število podrocij, kjer RRI akterji v Sloveniji izkazujejo primerjalne prednosti, še vedno na videz relativno visoko, število prednostnih podrocij pa odraža visoko diverzificiranost in nišno usmerjenost slovenskega gospodarstva, kar se v nedavno objavljenih študijah kaže kot izražena prednost v primerjavi dejavnikov odpornosti gospodarstva.147 UMAR pa pri tem ugotavlja,148, da so zaradi nezadostnih vlaganj napredki pri prilagajanju podjetij tako na podrocju digitalizacije kot prehoda v krožno gospodarstvo prepocasni, zlasti v primerjavi z vodilnimi inovatorkami. Porocilo UMAR izpostavlja trend zaznanega povecanja inovacijske aktivnosti podjetij tudi na podrocju netehnoloških inovacij, kar je deloma pripisati nuji po inoviranju poslovnih modelov ob pandemiji. UMAR poudarja, da so vlaganja v RRI in dvojni prehod kljucna za dvig produktivnosti in ohranjanje konkurencnosti v verigah vrednosti. 147 JRC, 2022; Resillience Dashboard; Joint research center; Partnership for regional Innovation 2022-2023 https://s3platform.jrc.ec.europa.eu/pri-playbook. Part II, Localysing Sustainability Approaches and Tools for assessing progress towards resilience and SDGs. 148 UMAR, 2022, in 2023, Porocilo o produktivnosti (POP) in Porocilo o razvoju (POR). 149 ibidem 150 EK, 2023, Slovenia, 2023 Country Report, str. 2. in UMAR, 2022, Porocilo o produktivnosti. 151 Rescende Carvalho, 2023. 152Sprejet 5. julija 2022 in objavljen na https://eic.ec.europa.eu/news/scaling-european-innovation-council-launch-new-initiative-support-europes-future-deep-tech-champions-2023-06-01_en. V okviru deležniškega dialoga se je pokazalo, da so slovenski RRI akterji ob zakljucni fazi S4 osredotocili svoje razvojne vizije in potenciale prav v dvojni prehod, digitalno/zeleno in krožno gospodarstvo, kar se odraža v podrobnejših opisih prednostnih podrocij v posameznih verigah vrednosti (podrobneje v prilogah S5). UMAR pri tem opozarja,149 da dejanska vlaganja trendu prilagajanja ne sledijo in so znatno prenizka, ce želimo dolgorocno ostati konkurencni v prestrukturiranih verigah vrednosti.150 Empiricni podatki151 kažejo na dobro pripravljenost slovenskih RRI akterjev za dvojni prehod, kar je omogocilo suvereno znamcenje novelirane strategije z dodanim petim S v kratici S5. S petim S, ki oznacuje sustainable, je strategija poimenovana kot S5 kot Slovenska strategija trajnostne pametne specializacije (Slovene Sustainable Smart Specialisation Strategy). Omenjena študija temelji na podatkih o patentnih prijavah v cezregijskem sodelovanju RRI akterjev, kar potrjuje tezo, da bodo pri prehodu gospodarstva na globoke tehnologije (deeptech) v ospredju cezregijski konzorciji v petorni vijacnici inoviranja, kar smo posebej naslovili v poglavju o internacionalizaciji s podrobnim pregledom vpetosti slovenskih RRI akterjev v medregijskih platformah in povezavah. Ocenjujemo, da je prav relacijski kapital, pridobljen skozi sistematicno vkljucevanje Slovenije v evropske S3 Platforme, Vanguard, EIT/KIC in I3 konzorcije, za prihodnjo konkurencnost slovenskega gospodarstva kljucen pod pogojem, da bodo utrjevanju pozicij slovenskih RRI akterjev v cezregijskih mrežah tudi v prihodnjem obdobju sledili podporni (financni in nefinancni) mehanizmi države. Koncept S3 in s tem pomen S5 v evropskem kontekstu je torej tudi zaradi potrebe po hitrem dvojnem prehodu hitro prerasel iz inštrumenta za samo-presojo regij glede regijskega inovacijskega in tržnega potenciala v vseevropsko orodje za globinsko transformacijo gospodarstva v prehodu na deep-tech, krožno gospodarstvo in Industrijo/Družbo 5.0. Temu trendu se prilagajajo tudi financne sheme centraliziranih evropskih inštrumentov v podporo inovacijam in povezanih verig vrednosti, ki slonijo na cezregijskem sodelovanju. Potem ko je Evropska komisija lani objavila nov program za inovativnost New European Innovation Agenda,152 s katerim želi Evropska unija priti na celo prehoda v inoviranje globokih tehnologij in z njimi povezanih zagonskih podjetij, je Evropski svet za inovacije leto kasneje objavil še celovito pobudo za podporo zagonskim podjetjem pri globokem inoviranju. 153 Najpomembnejša navosot za Slovenijo je vzpostavitev novega centraliziranega financnega inštrumenta Inetrregional Innovation Investment Instrument (v nadaljevanju I3)154, s katerim je na voljo komplementarno financiranje, ki nadaljuje dosežke raziskav, podprtih z drugimi financnimi inštrumenti EK in DC do TRL6. I3 inštrument je bil prvic aktiviran z razpisom (agencija EISMEA) leta 2021, v letu 2022 so sledili še trije razpisi, in sicer za tri vsebinske cilje reen, Digital, Manufacturing, ki v treh dimenzijah vzpostavljajo pilotiranje globokega inoviranja. I3 je slovenskemu gospodarstvu, ki je mocno vpeto v evropske verige vrednosti, pisan na kožo, saj predstavlja možnost financiranja skupnih cezregijskih projektov nad TRL6, kjer je ob premajhnih vlaganjih v RRI identificirana najvecja investicijska vrzel. 153 EIC Scale Up 100 initiative to support Europe’s future deep tech champions 154 https://ec.europa.eu/regional_policy/policy/themes/research-innovation/interregional-innovation-investments_en 155 Podrobneje v UMAR. 2022. POP str. 77. 156 Evropska komisija. 2009/125/EC. Ecodesign Directive. Napredek od leta 2015, ko je bila pripravljena prva generacija S3 s slovensko S4, se ne kaže le v razpoložljivosti dodatnih sredstev za domene S3 v centraliziranih razpisih EU temvec še bolj izrazito na podrocju standardizacije oziroma normativnega okvira. Zeleni dogovor je skupaj z Agendo OZN 2000 prinesel jasne cilje za trajnostno proizvodnjo in potrošnjo ob upoštevanju nacela, da se ne škoduje bistveno (Do no Significant Harm Principle – DNSH). Slednji ni brezzobi tiger temvec se postopoma podpira s tehnicnimi listi oziroma specifikacijami za presojo kazalnikov trajnosti v celotnem življenjskem ciklu proizvodov in storitev (Sustainability Life Cycle Assemsment – LCA). V minulih letih je normativni okvir za presojo trajnosti postal dovolj robusten, da ga od leta 2023 lahko jemljemo kot celovit okvir standardizacije. Sklop uredb in direktiv na podrocju trajnostne proizvodnje (Corporate Social Responsibility Directive in Corporate Sustainability Reporting Directive) se nadgrajuje. Leta 2022 je EK sprejela predlog uredbe o trajnostnih proizvodih (European Sustainable Product Regulation), ki vkljucuje dolocila o vzpostavitvi digitalnega potnega lista. Skupaj s sprejeto Uredbo o taksonomiji (European Taxonomy Regulation) se tako obveznosti porocanja podjetij o odtisu delovanja na trajnost uveljavljajo kot kriteriji za vstop izdelkov na evropski trg.155 Ce je Evropski zeleni dogovor (EK, 2019) RRI akterjem prinesel vizijo in cilje, potem je uveljavljane presoje trajnosti v celotnem življenjskem ciklu (LCA z DNSH) prineslo metodo. Obvezna uvedba digitalnega potnega lista bo certifikacijske procese kompleksnih podatkovnih tokov mocno pospešila, na kar se mora pripraviti celotno gospodarstvo. Z utrditvijo pravnega reda za DNSH nacelo so dozorele tudi tehnologije in racunske metode ter podatkovna zaledja za LCA, naslonjena na platformne storitve za pobote na veriženih blokih racunovodskih izkazov (blockchain tehnologije). Potrošnikom in vsem deležnikom v verigah vrednosti bo tako postopoma za posamezne panoge oziroma ekonomske aktivnosti na voljo kredibilen in standardiziran podatkovni sistem za validacijo trajnost poslovnih podjemov, kar je bistveni korak naprej od v letu 2009 uveljavljene Direktive o okoljsko primerni zasnovi.156 Standardizacija je postala nuja za prehod v zeleno, krožno, trajnostno gospodarstvo, digitalizacija pa je doprinesla kljucne omogocitvene tehnologije, ki vkljucujejo celoten spekter informacijskih kljucnih omogocitvenih tehnologij (od masovnih podatkov, interneta vsega, veriženje blokov, storitev na platformah, neprekinjenih racunskih algoritmov v oblaku (cloud), na robu (edge), v megli (fog) in na rosi (dew), podprtega z algoritmi umetne inteligence, za katere ima S5 in slovenska RRI pokrajina prakticno v vsej širini izkazane primerjalne prednosti tako na podrocju raziskav kot na podrocju prebojnega podjetništva (zagonska in hitrorastoca podjetja). Ta srednjerocni potencial je bil eden kljucnih razlogov, da so digitalne omogocitvene tehnologije v S5 izpostavljene kot samostojno prednostno podrocje. Kljucna beseda pri prehodu na koncept globokih tehnologij je integracija. Nobeno nakljucje ni, da je SRIP Tovarne prihodnosti že vzpostavil namensko združenje integratorjev, v katerem so razvojniki, ki se še posebej posvecajo vprašanju integracij posameznih tehnologij, procesov in poslovnih modelov. Prehod na globoke tehnologije bo zaznamoval bodoce uvršcanje regij tako z vidika indeksa inovativnosti kot indeksa konkurencnosti. Slovenija dosega 93,5 % povprecja EU in je nad povprecjem zmernih inovatorjev (89,7 %).157 Uspešnost se povecuje po nižji stopnji kot v EU, zaradi cesar je razlika v uspešnosti v primerjavi z EU vecja. Dobri smo v raziskovalni odlicnosti in v vzpostavljenem ekosistemu, šibki smo pri vlaganjih v inovacije, prepocasno je prav vlaganje v zelene tehnologije in integracije, zato moramo okrepiti tako vlaganja javnega kot zasebnega sektorja in okrepiti tvegani kapital. 157 Viri: (i) S4 in S5, EK: Porocilo o državi. Slovenia 2023 Country Report, EK – European Innovation Scoreboard 2022. 158 Lestvico pripravlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (Institute for Management Development – IMD). 159 Kar potrjuje tudi analiticni del in priporocila EK. 2023. Slovenia, 2023 Country Report. Na lestvici svetovne konkurencnosti za leto 2023 se Slovenija izmed 64 držav uvršca na 42. mesto, kar je za štiri mesta slabše kot lani.158. Julija 2023 je Odbor Državnega zbora obravnaval tvegane nihaj Slovenije in pozval ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, k pripravi akcijskega nacrta za izboljšanje primerjalnih prednosti slovenskega gospodarstva. Strateški svet za gospodarstvo je 15. septembra na predlog MGTŠ obravnaval osnutek predloga Akcijskega nacrta za povecanje konkurencnosti slovenskega gospodarstva, s katerim želi Slovenij postati vodilno evropsko središce za raziskave in razvoj za napredne tehnologije. Za dosego zastavljenega cilja bo treba povecati vlaganja v raziskave in razvoj s sedanjih 1,5 odstotka na 3,5 odstotka bruto domacega proizvoda do leta 2030. V nacrtu so predvidena štiri podrocja delovanja, s katerimi bi podprli razvoj tako obstojecih kot novih industrij. Poudarek je na i) internacionalizaciji, dekarbonizaciji in digitalizaciji obstojecih industrij, ii) izgradnji ucinkovitega start-up ekosistema, iii) privabljanju najbolj inovativnih podjetij v Slovenijo ter iv) ustvarjanju ugodnejših pogojev za inovacije, kar v celoti podpira izvajanje S5. 6.3. S5 ohranja cilje S4 in se usmerja v zeleni prehod skozi globoko inoviranje 1. dvig dodane vrednosti na zaposlenega; 2. izboljšanje konkurencnosti na globalnih trgih s povecanim obsegom znanja in tehnologij v izvozu Slovenije; 3. dvig podjetniške aktivnosti Pri tem je osrednji cilj S5 ZELENI PREHOD z integracijo digitalnega prehoda in prehoda v krožno gospodarstvo. Kot je predstavljeno v analiticnih dela porocila, ima Slovenija dobre izhodišcne pogoje za dvojni prehod.159 Drugo poglavje porocila podrobneje predstavlja ucinke izvajanja S4 na agregatni ravni po kljucnih ciljnih kazalnikih: 4. povecanje deleža visokotehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu: dvig z 22,3 % na povprecno raven EU-15, ki znaša 26,5 %; 5. povecan delež izvoza storitev z visokim deležem znanja v celotnem izvozu z 21,4 % na 33 %, kar pomeni prepolovitev zaostanka do povprecja EU; 6. dvig celotne podjetniške aktivnosti s sedanjih 11 % vsaj na raven povprecja EU, to je 12,8 %. Izvajanje S5 bo na tej osnovi temeljilo na: 1. nišni usmerjenosti skozi opredeljena prednostna podrocja; 2. ciljno usmerjenem, prilagojenem in celovitem svežnju ukrepov, v katerem zajemamo celoten TRL cikel inoviranja, cloveške vire in internacionalizacijo; 3. nadgrajenem modelu razvojnega sodelovanja med kljucnimi inovacijskimi deležniki; 4. integriranem pristopu financiranja – komplementarnost EKP in drugih virov financiranja. 6.4. Kljucne spremembe na prednostnih podrocjih, prilagajanje gospodarstva Izhajajoc iz EDP so prednostne usmeritve v trajnostno zeleno gospodarstvo vgrajene v vecino vertikal in horizontal (tudi skozi vkljucevanje KETs za prehod v krožno in nizkoogljicno gospodarstvo). Tudi zato je velik del produktnih smeri S5 (priloga z opisom prednostnih podrocij v povezavi z akcijskimi nacrti SRIP) usmerjen v modernizacijo industrij in trajnostno proizvodnjo posameznih prednostnih podrocjih kar je še toliko bolj pomembno za transformacijo v tradicionalnih industrijah (avtomobilska, gradbena, materiali, turizem, hrana). Prednostno podrocje Mreže za prehod v krožno gospodarstvo je dodatno opredeljeno kot vertikalno in horizontalno podrocje hkrati, saj vsebuje produktne smeri, ki so namenjene uveljavljanju v celotnem gospodarstvu. To odraža peti S (sustainable) v kratici S5 in je podprto s kazalniki ucinkov, ki vkljucujejo kljucne usmeritve evropskega zelenega dogovora (nicelne neto emisije toplogrednih plinov do leta 2050 in locitev gospodarske rasti od rabe virov). V luci dosedanjega napredka in sistemske pripravljenosti deležnikov je primerjalne prednosti Slovenije, opredelilo tudi Evropsko racunsko sodišce, ki je v svojem porocilu o reviziji ukrepov na podrocju krožnega gospodarstva julija 2023 objavilo podatke o visoki uvršcenosti Slovenije na tako imenovanem krožnem indeksu (circularity rate), kjer Slovenija glede razmerja krožnih surovin v celotnem deležu surovin in kolicini odpadkov med državami clanicami EU zaseda sedmo mesto.160. 160 Evropsko racunsko sodišce. 2023. Special report on Circular economy. 161 Glej tudi podpoglavje 2.1 Empiricne podlage in 2.2 Proces podjetniškega odkrivanja v Sloveniji. Evropsko racunsko je sodišce izdalo priporocilo, da naj EK in države clanice EU vlagajo bistveno vecji delež razpoložljivih sredstev v pospeševanje prehoda na krožno dizajniranje življenjskih ciklov izdelkov in storitev. Nišna usmerjenost, diverzifikacija in cezregijska narava inoviranja v konceptu globokih tehnologij prinašajo povsem nove razsežnosti potrebne dinamicnosti pri osredotocanju RRI institucij, podjetij in S5 kot celote. Vzvode za stalno spreminjanje prednostnih podrocij zagotavlja trinivojsko osredotocenje (1. nivo: prednostna podrocja, 2. nivo: fokusna podrocja in tehnologije in 3. nivo: produktne smeri in smeri razvoja tehnologij) skozi proces podjetniškega odkrivanja. Prvotno je struktura S4 temeljila na treh prednostnih podrocjih (Zdravo bivalno in delovno okolje, Naravni in tradicionalni viri za prihodnost, (S)Industrija 4.0), in devetih podrocjih uporabe (Pametna mesta in skupnosti, Pametne zgradbe in dom z lesno verigo, Mreže za prehod v krožno gospodarstvo, Trajnostna pridelava hrane, Trajnostni turizem, Tovarne prihodnosti, Zdravje – medicina, Mobilnost, Razvoj materialov kot koncnih produktov), v okviru katerih so bila opredeljena fokusna podrocja in tehnologije ter produktne smeri. Empiricne podlage in EDP161 so skozi osredotocenje in z namenom vecjega poudarka prednostnih podrocij (kontinuiteta) utemeljili vitkejšo trinivojsko strukturo prioritizacije S5 z jasno osredotocenim ciljem in pogoji za doseganje tega cilja. Slika 7: Ustroj S5 Vir: SVRK Shema v ožjem notranjem krogu prikazuje kljucni cilj, tj. zeleni prehod, ki ga ni moc uresniciti brez ustreznih znanj in kompetenc kot tudi ne brez ustreznih in dovolj razvitih orodij, torej kljucnih omogocitvenih tehnologij, vkljucno z IKT, kar je v shemi predstavljeno kot sestavljenka HOM v modri barvi velikega notranjega kroga. Podrocja, kjer Slovenija izkazuje kriticno maso kapacitet in kompetenc za dosego tega cilja, predstavlja deset prednostnih podrocij S5, ponazorjenih z desetimi ikonami s piktogrami v zunanji krožnici. Vecina HOM s KETs iz notranjega kroga je vkljucena v prednostno podrocje Tovarne prihodnosti, KETs na podrocju IKT so vkljucene v prednostno podrocje IKT, ki je v S5 obravnavano kot samostojno prednostno podrocje. Posebno vlogo igra prednostno podrocje Mreže za prehod v krožno gospodarstvo, ki najbolj neposredno naslavlja osrednji cilj zelenega prehoda tako z vertikalnimi verigami vrednosti in produktnimi smermi kot s horizontalnimi tehnološkimi in netehnološkimi inovacijami (npr. krožni poslovni modeli). i. Prvi nivo: Prednostna podrocja S5 Krovno raven ustroja S5 predstavlja deset prednostnih podrocij (prvi nivo prioritizacije): Pametna mesta in skupnosti, Horizontalna mreža informacijsko-komunikacijskih tehnologij (HOM IKT), Zdravje – medicina, Pametne stavbe in dom z lesno verigo (PSiDL), Trajnostna pridelava hrane, Mreže za prehod v krožno gospodarstvo, Trajnostni turizem, Mobilnost, Tovarne prihodnosti in Materiali kot koncni produkti. Prednostna podrocja ustrezajo domenam SRIP. Na ravni prednostnega podrocja se spremlja kljucne kazalnike uspešnosti (KPI) in kazalnike rezultatov ter obenem izvaja vrednotenje ter sofinanciranje skupnih dejavnosti prednostnega podrocja.162 162 Spremljanje in vrednotenje je podrobneje predstavljeno v drugem do cetrtem poglavju. EDP je narekoval spremembo v zasnovi ustroja S5 v smislu vecje vidnosti HOM, tako v strukturi prednostnih podrocij kot v svežnju ukrepov in upravljanju S5. Strateško naravo HOM izkazuje njihovo poslanstvo, ki je zelena tehnološka in digitalna preobrazba vseh prednostnih podrocij S5 in celotnega gospodarstva, vkljucno z razvojem kompetenc. Izsledki EDP glede KETs in HOM so v S5 upoštevani na naslednje nacine: (i) na primeru IKT je bil upoštevan predlog za samostojno prednostno podrocje HOM IKT, (ii) na primeru KETs v SRIP ToP je bila upoštevana preferenca ohranitve poslovnega modela enovitosti, (iii) podrocje Mreže za prehod v krožno gospodarstvo je ohranjeno kot samostojno podrocje, (iv) v poglavju o svežnju ukrepov je kot horizontalna usmeritev posebej izpostavljena usmeritev k mocnejši podpori uveljavljanju KETs in HOM. Slednje narekuje tudi opravljeno vrednotenje ucinkov SRIP ob prehodu v tretjo fazo delovanja (Bucar M. (ur.) 2019), kjer SRIP dosegajo najnižjo povprecno oceno prav na tretjem od petih meril, tj. obseg uvajanja horizontalnih omogocitvenih tehnologij v vertikalne verige vrednosti. Drugi nivo: Fokusna podrocja in tehnologije Vzpostavljene verige vrednosti, fokusna podrocja in tehnologije predstavljajo nadaljnjo organizacijsko in pojmovno clenitev ustroja S5 (drugi nivo prioritizacije). Na tej ravni ustroja S5 SRIP na podlagi njihovih akcijskih nacrtov163 izkazujejo kriticno maso vkljucenih deležnikov in koncentracijo investicijskega potenciala podjetij za doseganje razvojnega preboja. 163 Akcijski nacrt SRIP je institut programske narave, vzpostavljen z S4, ki predstavlja podlago za izvajanje aktivnosti SRIP. Njegov pripravljavec je posamezni SRIP, potrjuje pa ga ožja skupina državnih sekretarjev (glej tretje poglavje Upravljanje). Hkrati akcijski nacrt SRIP predstavlja enega od osrednjih mehanizmov EDP. 164 Glej tretje poglavje Upravljanje. 165 Platforma v obdobju porocanja ni bila vzpostavljena zaradi vecletnih zamud pri sprejemu novega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki je bil nato sprejet šele konec leta 2022. Tretji nivo: Produktne smeri in smeri razvoja tehnologij Posamezna fokusna podrocja se zlasti skozi subjekte, ki izkazujejo možnost komercializacije, clenijo znotraj fokusnih podrocij in tehnologij (tretja raven prioritizacije) na produktne smeri in na nivoju HOM na smeri razvoja tehnologij. Na tej ravni ugotavljamo perspektivnost (tržni potencial neposredno na trgu ali v primeru HOM razvojni potencial za integracijo v verige vrednosti) v okviru identificiranih subjektov, ki izkazujejo primerjalne prednosti komercializacije, prav tako pa na tej ravni z vidika EDP in akcijskih nacrtov SRIP prihaja do najhitrejših operativnih sprememb, opušcanja obstojecih in pojava novih smeri RRI. 6.5. Nadgrajen, prilagojen in ucinkovitejši sistem upravljanja S5 Upravljavska struktura S5 omogoca hitro odzivanje na dinamicna gibanja v gospodarstvu.164 V primerjavi z zasnovo S4 upravljavska struktura S5 omogoca vecji vpliv deležniške ravni, saj jev upravljavsko raven dodan manjkajoci clen iz nacrtov S4, kjer smo predvidevali vzpostavitev t. i. inovacijske platforme,165 poleg tega pa ZZRID vzpostavlja Razvojni svet Republike Slovenije (Razvojni svet RS) kot najširše predstavniško deležniško telo. S spremenjeno strukturo delovne skupine državnih sekretarjev za S5 je zagotovljeno hitro zrcaljenje trendov razvoja in sprememb v inovacijskem ekosistemu v okviru akcijskih nacrtov SRIP, ki jih v upravljavskem sistemu S5 potrjuje skupina državnih sekretarjev RS. V vecnivojskem sistemu upravljanja so funkcije odlocanja, usklajevanja/posvetovanja in izvajanja smiselno vkljucene v mehanizme odlocanja države (Vlada RS, resorji in agencije kot izvajalske institucije). SRIP predstavljajo izvedbeno raven. Usklajevanje, posvetovanje in koordinacija je porazdeljeno na najvišji ravni Razvojnega sveta, Delovne skupine Vlade RS (prej Delovne skupine državnih sekretarjev) in stalnega dialoga s SRIP, kar bo operativno podprto z vzpostavitvijo RRI sticišca. Preglednica 46 funkcija S4 S5 komentar odlocevalska Državna raven - Vlada RS DSDSS4 Vlada RS DSVS5 V S4 poimenovana tudi kot državna raven Podpora odlocanju skoz nacrtovano RRI Sticišce Posvetovalno - usklajevalna Inovacijska platforma (nerealizirano) Vlada RS in DSDSS4 (delovala s prekinitvami in v razlicnih formacijah) SRIP Razvojni svet DSVS5 V sodelovanju s SRIP skoz RRI Sticišce Izvajalska/izvedbena Posredniška telesa (resorji) SRIP Posredniški organ Izvajalske institucije (agencije, skladi itd.) SRIP V S4 Deležniška raven Nova vloga SRIP v nadgrajenem ekosistemu SRIP kot kljucna dodana vrednost S4 v ekosistemu RRI ostajajo osrednji deležniki pri izvajanju S5. Imajo vlogo v upravljavski strukturi, saj v skladu z ZRRID nastopajo kot neposredni clani v Razvojnem svetu in Inovacijskem svetu po ustanovnem aktu nove agencije ARIS, pristojne za inovacijsko politiko. Financiranje aktivnosti SRIP se po javnem razpisu MGRT, objavljenem leta 2016, iztece v letu 2023. V Programu evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji so predvidena sredstva za financiranje aktivnosti inovacijskih grozdov v okviru SC1.1. v vrednosti predvidoma 13 mio EUR sredstev ESRR. Nova vloga SRIP kot strateških grozdov bo sledila dinamiki vzpostavitve novih akterjev v RRI ekosistemu: - RRI sticišca, ki ga v koordinaciji agencije SPIRIT vlada RS vzpostavlja iz NOO po priporocilu projekta Krepitev inovacijskega ekosistema v Sloveniji, ki je potekal s financno podporo EK, Reform166 na osnovi dialoga z vsemi kljucnimi deležniki, ki so predlagali optimizacijo skupnih storitev za razvojne grozde, kar je v priporocilu naslovljeno kot skupna platforma za delovanje SRIP, kasneje opredeljena kot RRI sticišce za aktivnosti analitike, informiranja, vodenja evidence o razpoložljivi RRI opremi in razvoja kadrov. - Demo centrov (za prehod v Krožno gospodarstvo167 in Tovarne prihodnosti168) in hubov (EIT KIC in DIHi). 166 Pogodba REFORM/SC2020/100 implementing framework contract No. SRSS/2018/01/FWC/002. 167 Na podlagi podpisanega memoranduma z European institute of Technologies se v medresorskem sodelovanju in v partnerstvu z EIT Kic Climate vzpostavlja t. i. Deep Demo Center za prehod v krožno gospodarstvo. 168 Nacrt Demo center tovarne prihodnosti je bil vzpostavljen skozi EDP proces ob projektu EK Industrial Transition Pilot, ki ga je koordinirala skupina S4. V pilotu je sodelovalo 12 evropskih regij. Eden od rezultatov projekta je bila definicija t. i. High Impact Action - HIA. Slovenija je kot HIA predlagala Demo center tovarne prihodnosti. 169 ZRISS 2030 (Ur. l. RS, št. 49/22) opredeljuje naslednja temeljna podrocja usmerjenosti: (i) raziskave na podrocju okolja, trajnostnega gospodarjenja in ohranjanja naravnega okolja, virov, biotske raznolikosti, kmetijstva, gozdarstva in hrane, vzdržne ter racionalne rabe virov; (ii) digitalna preobrazba gospodarstva in celotne družbe ob podpori in razvoju visokozmogljivega racunalništva za podatkovno intenzivno modeliranje in njegove uporabe z vkljucenostjo v razvojne tokove na ravni EU in svetovni ravni; ( iii) kakovost življenja in zdravje ter varnost vseh generacij; (iv) vzdržno ravnanje z viri energije, hrane in vode v podnebno zaostrenih razmerah; (v) izzivi trajnostne preobrazbe gospodarstva, predvsem s podrocja energetike (vkljucno s hrambo in viri) in trajnostne mobilnosti prihodnosti, ter s tem povezanim prehodom v krožno gospodarstvo in trajnostno družbo z upoštevanjem nacel pravicnega prehoda. 170 2. tocka 5. clena ZZrID državne strateške razvojne prioritete opredeljuje kot prednostna podrocja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, kjer je to primerno pa tudi prioritete drugih politik glede dolocil in postopkov za pripravo in izvedbo pametne specializacije, kot jih opredeljuje evropska kohezijska politika. Nova generacija SRIP bo imela mocnejšo in bolj transparentno strukturo konzorcijev, ki bodo vodili aktivnosti SRIP in bodo s financerjem sklenili dvostransko pogodbo brez locenih upravicencev. Jasnejša bo usmerjenost v inovativnost in sprotno ter metodološko doreceno izvajanje stalnega procesa podjetniškega odkrivanja, upoštevajoc heterogenost fokusnih podrocij in tehnologij z vidika tržnega/razvojnega potenciala. Koherentnost z ZZrID in ZRISS 2030 Ustroj S5 je koherenten z normativnim okvirom inovacijskega ekosistema, ki ga vzpostavlja ZZRID, in na njegovi podlagi pripravljena Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije 2030 (ZRISS 2030169), ki opredeljuje državne strateške razvojne prioritete,170 ki vkljucujejo prioritete vseh resornih politik, relevantnih za pripravo in izvedbo pametne specializacije. 6.6. Kljucne spremembe v svežnju ukrepov Po tem ko je Slovenija že v financni perspektivi 2007–2013 namenila velik delež sredstev za izboljšanje inovacijskega okolja in ko smo s kohezijskimi sredstvi financirali vzpostavitev Centrov odlicnosti in kompetencne centre, smo na tej osnovi leta 2015 z razpisom iz naslova S4 ustanovili SRIP kot osrednje povezovalne organizacije za izvajanje S4 v slovenskem RRI ekosistemu. V obdobju porocanja smo financirali RRI projekte na celotni TRL lestvici, pisarne za prenos znanja/tehnologij (TTO) za povecanje inovativnosti in spodbujanja kreativnosti, med SMP pa še Mrežo raziskovalnih umetnosti in Center Kreativnosti, ki s programi na zgodnjih ravneh lestvice TRL (preverba koncepta, zagonska sredstva za preverbo rešitev v laboratorijskem okolju) zaokrožajo sveženj ukrepov, od TRL1 do pilotiranja v realnem okolju in komercializacije. Slovenija je tako preizkusila zaokrožen in celosten sveženj ukrepov za podporo inovativnosti, saj je pomembno, da razvijamo celoten ekosistem. Tudi v novi financni perspektivi kohezijske politike bomo okrepili vlaganja v pogoje za raziskovalno odlicnost, univerze za podrocja S5, med drugim na primer v znatna vlaganja v novogradnjo Strojne fakultete v Ljubljani in Mariborske univerze, s kljucnimi laboratoriji za rešitve prehoda za industrijo 5.0. – od digitalnih dvojckov z AI do robotike. Vse infrastrukture morajo delovati kot enovit ekosistem, ki ga je treba (do)misliti in upravljati kot en organizem, ki bo Slovenijo ucinkovito vodil proti trgu izdelke nove generacije –- generacije za okolje in novo generacijo bistrih potrošnikov. Iz porocila S4 je razvidno, da je slovenski RRI ekosistem z vseh ravni deležnikov treba obravnavati kot sistem, ki je dejansko integriran in dopolnjuje ekosisteme v drugih regijah EU, še posebej v sosednjih državah, kar prinaša vecje sinergije s centraliziranimi viri financiranja. Pri dodeljevanju sredstev in izvajanju svežnja ukrepov, namenjenih inovacijam vzdolž celotne TRL 3-9 za v S5 opredeljena prednostna podrocja in KETs, bosta v merilih za izbor operacij in projektov na javnih razpisih dosledno upoštevana kriterija odlicnosti in inovativnosti ter na višjih TRL (6-9) horizontalni kriterij izkazovanja tržnega potenciala posameznih fokusnih podrocij in tehnologij ter produktnih smeri in smeri razvoja tehnologij, kot je to obrazloženo v poglavju 3.1 S5. To bo uveljavljeno na dveh ravneh kriterijev: • odlicnosti z izborom operacij z izpostavljenim podkriterijem stanje raziskav v globalnem prostoru (oziroma zahteve beyond state-of-the-art), pri katerem bodo morali prijavitelji oziroma upravicenci izkazati inovativnost predlagane produktne in tehnološke smeri ter kompetentnost raziskovalno/razvojnega tima in • ucinka, pri katerem bodo morale predlagane operacije oziroma projekti izkazovati zmožnost komercializacije in tržni potencial. 6.7. Primerjave virov financiranja – novosti, NOO Pomembna novost je bistveno bolj fokusiran nabor centraliziranih inštrumentov v podporo cezregijskemu sodelovanju na podrocjih regijskih S3; tako z vzpostavljenimi EIT KIC, v programih Obzorja 2020 in posebej v novem inštrumentu I3 – interregional innovation investment instrument. Potrebo po integraciji slovenskega RRI ekosistema v evropski ekosistem podrobneje utemeljujemo v poglavju porocila o internacionalizaciji, kjer so razvidni dosežki v pozicioniranosti slovenskih RRI akterjev v evropskih mrežah v obdobju porocanja. Pri tem je pomembno vlogo odigralo clanstvo Slovenije v Vanguard iniciativi in podpis memoranduma za Deep Demo center za krožno gospodarstvo z EIT (oboje v letu 2018) in socasna vkljucitev v projekt Evropske komisije Industrial transition pilot, kar je deležnikom v operativnem smislu pomagalo pri vkljucevanju v S3 Tematskje Platforme in Vanguard pilote.171 171 https://s3platform.jrc.ec.europa.eu/s3-thematic-platforms S4 je bila v vseh naštetih procesih instrumentalna, kar se kaže v polni skladnosti z domenami S4, torej tematskega osredotocenje pri aktivnostih na vseh naštetih podjemih v cezregijskih mrežah. S sinergijami v financiranju je nacrtovane programe (demo center tovarne prihodnosti, DIHe, demo center za prehod v krožno gospodarstvo ipd.) treba izvajati tudi v prihodnje. Odlicen primer ambicioznega in ucinkovitega pristopa je naložba (približno 40 mio EUR) TEAMING INNORENEW. Naložba je bila nacrtovana kot kandidatura za program TEAMING Obzorje 2020 in v izhodišcu usmerjena v integracijo EU in domacih RRI kapacitet. V središcu programa je sodelovanje raziskovalcev iz propulzivnih partnerskih EU inštitucij, kar je že v obdobju od leta 2017 do leta 2022 omogocilo, da je InnoRenew CoE pridobil in izvedel 19 projektov v skupni vrednosti 19,21 mio EUR, kar predstavlja skoraj polovico vrednosti osnovne naložbe. INNORENEW je izpostavljena dobra praksa sinergij financiranja Obzorja in ESRR. Zakljucni poudarki pri izvajanju S5: . Internacionalizacija postaja pomemben steber EDP (skozi vkljucenost v cezregijske verige vrednosti in v financiranja iz centraliziranih inštrumentov Obzorje 2020, I3, COSME, RIV, Interreg idr.). . Sodelovanje deležnikov (SRIP in javni sektor) je treba sistemsko okrepiti, med drugim skozi RRI sticišce kot osrednje sticišce podatkov, informacij in kompetenc. . Demo centri in skupni razvojni centri (krožno, tovarne prihodnosti, DIHi, centri z javno dostopno raziskovalno opremo na podrocjih S5) morajo postati kljucni vzvodi za pilotiranje in razširjanje vseh vidikov inovacij (vkljucno z izobraževanjem, samo-diagnostiko podjetij za privzem inovacij, širjenje inovacij, prenos znanja, predlogi standardizacij, kreiranje novih partnerstev in novih produktnih smeri). Zanimivost: 7. Viri in literatura: Bednaš, M., Kmet Zupancic, R., & Wostner, P. (2021). Porocilo o razvoju 2021. UMAR. https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2021/slovenski/POR2021_skupaj.pdf. Bednaš, M., Kmet Zupancic, R., Stare, M., & Wostner, P. (2020). Porocilo o razvoju 2020. UMAR. https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2020/slovenski/POR2020.pdf. Bednaš, M., Celebic, T., & Fajic, L. (2019). Porocilo o razvoju 2019 (p. 167). Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2019/slovenski/POR2019_splet2.pdf. Bednaš, M., Stare, M., & Rojec, M. (2018). Porocilo o razvoju 2018 (p. 160). Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2018/POR2018_novo.pdf. Bratuž Ferk, B., Kmet Zupancic, R., & Wostner, P. (2022). Porocilo o razvoju 2022. UMAR. https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2022/slovenski/POR2022_splet2.pdf. Bednaš, M., Stare, M., & Rojec, M. (2023). Porocilo o razvoju 2023 (p. 220). Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2018/POR2018_novo.pdf. Carayannis, E.G., Rakhmatullin, R. The Quadruple/Quintuple Innovation Helixes and Smart Specialisation Strategies for Sustainable and Inclusive Growth in Europe and Beyond. J Knowl Econ 5, 212–239 (2014). Crescenzi et. Al., 2019 Empirically Led Internationalisation of S3: Based on Micro-Data for the Country of Slovenia Prof. Riccardo Crescenzi (London School of Economics) Prof. Ron Davies (University College Dublin) Prof. Dieter F. Kogler (Spatial Dynamics Lab, University College Dublin) Prepared for EUROPEAN COMMISSION Directorate General for Regional and Urban Policy, Directorate E "Administrative Capacity Building and Programmes Implementation II" Dublin, June 2019 Celebic, T., & Wostner, P. (2022). Porocilo o produktivnosti 2022. UMAR. https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/sporocila_za_javnost/2022/Sporocila_za_javnost/Konferenca_PoP22/PoP_2022_s.pdf. European Commission, Directorate-General for Enterprise and Industry, Innovation Union Scoreboard 2014 – , European Commission, 2014, https://data.europa.eu/doi/10.2769/88936 European Commission, Directorate-General for Enterprise and Industry, Innovation Union Scoreboard 2013 – , European Commission, 2014, https://data.europa.eu/doi/10.2769/72530 European Commission, Directorate-General for Enterprise and Industry, Regional Innovation Scoreboard 2012 – , European Commission, 2012, https://data.europa.eu/doi/10.2769/55659 European Commission, Directorate-General for Internal Market, Industry, Entrepreneurship and SMEs, European innovation scoreboard 2021 – , Publications Office of the European Union, 2021, https://data.europa.eu/doi/10.2873/725879 European Commission, Directorate-General for Internal Market, Industry, Entrepreneurship and SMEs, European innovation scoreboard 2020 – , Publications Office, 2020, https://data.europa.eu/doi/10.2873/6063 European Commission, Directorate-General for Internal Market, Industry, Entrepreneurship and SMEs, Regional innovation scoreboard 2019 – , Publications Office, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2873/89165 European Commission, Directorate-General for Internal Market, Industry, Entrepreneurship and SMEs, European innovation scoreboard 2018 – , Publications Office, 2018, https://data.europa.eu/doi/10.2873/66501 European Commission, Directorate-General for Internal Market, Industry, Entrepreneurship and SMEs, Regional Innovation Scoreboard 2017 – , Publications Office, 2017, https://data.europa.eu/doi/10.2873/593800 European Commission, Directorate-General for Internal Market, Industry, Entrepreneurship and SMEs, European Innovation Scoreboard 2016 – , European Commission, 2017, https://data.europa.eu/doi/10.2873/84537 European Commission, Directorate-General for Internal Market, Industry, Entrepreneurship and SMEs, Innovation Union Scoreboard 2015 – , European Commission, 2016, https://data.europa.eu/doi/10.2769/247779 European Commission, Directorate-General for Research and Innovation, Hollanders, H., Es-Sadki, N., Khalilova, , European Innovation Scoreboard 2022 – , Publications Office of the European Union, 2022, https://data.europa.eu/doi/10.2777/309907 European Commission, Joint Research Centre, Janssen, M., Wanzenböck, I., Fünfschilling, L.et al., Capacities for transformative innovation in public administrations and governance systems – Evidence from pioneering policy practice, Publications Office of the European Union, 2023, https://data.europa.eu/doi/10.2760/220273. European Europe Network. (2023). https://een.si/o-nas/ Evropska komisija. (2023). https://research-and-innovation.ec.europa.eu/research-area/agriculture-forestry-and-rural-areas/joint-programming-eu-countries_en Evropska komisija. (2021). https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/strategy/past-research-and-innovation-policy-goals/open-innovation-resources/european-innovation-partnerships-eips_en Evropska komisija. (2021). https://s3platform.jrc.ec.europa.eu/s3-thematic-platforms EK, 2021c, Study on Prioritisation in Smart Specialisation Strategies in the EU. Final report. Dostopno na Inforegio - Study on prioritisation in Smart Specialisation Strategies in the EU (europa.eu). Evropska unija. (2023) https://keep.eu/projects/ Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2012 (2013). Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. http://www.ajpes.si/Letna_porocila/Druzbe_in_zadruge/Informacije/Arhiv Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2013 (2014). Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. http://www.ajpes.si/Letna_porocila/Druzbe_in_zadruge/Informacije/Arhiv Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2014 (2015). Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. http://www.ajpes.si/Letna_porocila/Druzbe_in_zadruge/Informacije/Arhiv Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2015 (2016). Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. http://www.ajpes.si/Letna_porocila/Druzbe_in_zadruge/Informacije/Arhiv Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2016 (2017). Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. http://www.ajpes.si/Letna_porocila/Druzbe_in_zadruge/Informacije/Arhiv Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2017 (2018). Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. http://www.ajpes.si/Letna_porocila/Druzbe_in_zadruge/Informacije/Arhiv Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2018 (2019). Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. http://www.ajpes.si/Letna_porocila/Druzbe_in_zadruge/Informacije/Arhiv Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2019 (2020). Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. http://www.ajpes.si/Letna_porocila/Druzbe_in_zadruge/Informacije/Arhiv Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2020 (2021). Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. http://www.ajpes.si/Letna_porocila/Druzbe_in_zadruge/Informacije/Arhiv Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2021 (2022). Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. http://www.ajpes.si/Letna_porocila/Druzbe_in_zadruge/Informacije/Arhiv Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2022 (2023). Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. http://www.ajpes.si/Letna_porocila/Druzbe_in_zadruge/Informacije/Arhiv Informacije o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov po statisticnih regijah. Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. https://www.ajpes.si/Letna_porocila/Informacije/Podatki_po_regijah. Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije. (2023) https://www.linkedin.com/posts/spirit-slovenija_een-sme-eencanhelp-activity-7061702447764840449-UjjB?trk=public_profile_like_view Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. (2023). https://www.arrs.si/sl/medn/dvostr/sporazumi.asp JRC, 2022; Resillience Dashboard; Joint research center; Partnership for regional Innovation 2022-2023 https://s3platform.jrc.ec.europa.eu/pri-playbook. Part II, Localysing Sustainability Approaches and Tools for assessing progress towards resilience and SDGs Kmet Zupancic, R., Kajzer, A., Rojec, M., Murn, A., Stare, M., Zver, E., Pecar, J., Korošec, V., & Kovac, M. (2012). Porocilo o razvoju 2012 (Vol. 2011, p. 242). Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/pr/2012/PoR_2012.pdf. Kmet Zupancic, R., Kajzer, A., Stare, M., Kosi, T., Rojec, M., Korošec, V., Hribernik, M., Murn, A., Glažar, M., Markic, J., Zver, E., & Pecar, J. (2017). Porocilo o razvoju 2017 (p. 132). Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2017/POR_2017.pdf. Kmet Zupancic, R., Rojec, M., Murn, A., Kajzer, A., Stare, M., Zver, E., Pecar, J., & Korošec, V. (2013). Porocilo o razvoju 2013 (Vol. 2013, p. 232). Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/pr/2013/POR_2013s.pdf. Kmet Zupancic, R., Stare, M., Brezigar Masten, A., Hribernik, M., Kajzer, A., Rojec, M., Murn, A., Zver, E., Pecar, J., & Korošec, V. (2014). Porocilo o razvoju 2014 (p. 230). Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/pr/2014/POR_2014.pdf. Kmet Zupancic, R., Stare, M., Brezigar Masten, A., Kosi, T., Kajzer, A., Rojec, M., Korošec, V., Hribernik, M., Murn, A., Zver, E., & Pecar, J. (2015). Porocilo o razvoju 2015 (p. 164). Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/pr/2015/PoR_2015.pdf. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. (2023) https://www.gov.si/teme/javno-javna-partnerstva-na-podrocju-raziskav-in-inovacij/ Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (2023). https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/obzorje-2020/nko/ Oblikovanje metodologije, podatkovna obdelava in izracun izbranih kljucnih kazalnikov Slovenske strategije pametne specializacije (S4). (2023). GZS. OECD/European Union (2021), Supporting Entrepreneurship and Innovation in Higher Education in Slovenia, OECD Skills Studies, OECD Publishing, Paris/European Union, Brussels, https://heinnovate.eu/sites/default/files/shared_file/OECD_EC_HEInnovate%20country%20review%20Slovenia_231121.pdf. Podatkovna baza informacijskega sistema Evropske kohezijske politike, eMA2. (2023). Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Podatkovna baza SI-STAT. Statisticni urad Republike Slovenije. (2023). https://pxweb.stat.si/sistat/sl. Rebernik, M., Crnogaj, K., Širec, K., Bradac Hojnik, B., Rus, M., & Tominc, P. (2017). Dinamika podjetniškega potenciala: GEM Slovenija 2016 (p. 194). Univerzitetna založba Univerze. http://www.epf.um.si/fileadmin/user_upload/GEM_2016__web.pdf Rebernik, M., Širec, K., Bradac Hojnik, B., Crnogaj, K., Rus, M., & Tominc, P. (2021). Podjetništvo v novi stvarnosti: GEM Slovenija 2020 (1. izd., p. VIII, 158 + 1 list pril.). Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/569 Rebernik, M., Širec, K., Tominc, P., Crnogaj, K., Rus, M., & Bradac Hojnik, B. (2020). Raznolikost podjetniških motivov: GEM Slovenija 2019 (1. izd., p. 152). Univerzitetna založba Univerze. doi:10.18690/978-961-286-354-8 Rebernik, M., Tominc, P., Bradac Hojnik, B., Crnogaj, K., Rus, M., & Širec, K. (2022). Vzdržljivost podjetniške aktivnosti: GEM Slovenija 2021. Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/674 Rebernik, M., Tominc, P., Crnogaj, K., Bradac Hojnik, B., Rus, M., & Širec, K. (2018). Rast podjetniških priložnosti: GEM Slovenija 2017 (1. izd., p. 131). Univerzitetna založba Univerze. http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/330 Rebernik, M., Tominc, P., Crnogaj, K., Širec, K., & Bradac Hojnik, B. (2013). Nezaznane priložnosti: GEM Slovenija 2012 (p. 173). Ekonomsko-poslovna fakulteta. http://www.gemconsortium.org/docs/download/2799 Rebernik, M., Tominc, P., Crnogaj, K., Širec, K., Bradac Hojnik, B. & Rus M. (2014). Nezaznane priložnosti: GEM Slovenija 2013 (p. 152). Ekonomsko-poslovna fakulteta. http://www.gemslovenia.org/scripts/download.php?file=/data/upload/GEM_2013_lowres_splet.pdf Rebernik, M., Tominc, P., Crnogaj, K., Širec, K., Bradac Hojnik, B., & Rus, M. (2015). Pomanjkanje vitalnosti slovenskega podjetništva: GEM Slovenija 2014 (p. 167). Ekonomsko-poslovna fakulteta. http://www.gemslovenia.org/scripts/download.php?file=/data/upload/GEM_2015popr.pdf Rebernik, M., Tominc, P., Crnogaj, K., Širec, K., Bradac Hojnik, B., & Rus, M. (2016). Podjetništvo med priložnostjo in nujo: GEM Slovenija 2015 (p. 174). Ekonomsko-poslovna fakulteta. http://www.spiritslovenia.si/resources/files/doc/publikacije/GEM_Slovenija_2015.pdf Rebernik, M., Tominc, P., Širec, K., Bradac Hojnik, B., Rus, M., & Crnogaj, K. (2019). Neizkorišcen podjetniški potencial: GEM Slovenija 2018 (1. izd., p. 150). Univerzitetna založba Univerze. doi:10.18690/978-961-286-265-7 Rebernik, M., Tominc, P., Širec, K., Bradac Hojnik, B., Rus, M., & Crnogaj, K. (2019). Neizkorišcen podjetniški potencial: GEM Slovenija 2018 (1. izd., p. 150). Univerzitetna založba Univerze. doi:10.18690/978-961-286-265-7 Rescende Carvalho, 2023, Rescende Carvalho, Lucas and Schwab, Tomas, 2023, Technological capabilities and the twin transition in Europe Opportunities for regional collaboration and economic cohesion, © Bertelsmann Stiftung April 2023. Slovensko partnerstvo za energijo in okolje na obrambnem podrocju. (2023) https://siene.teces.si/ SVRK, 2017, Služba vlade Republike Slovenije za kohezijsko politiko in razvoj: Slovenska strategija pametne specializacije S4. (2017). https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/izvajanje-slovenske-strategije-pametne-specializacije/. SVRK, 2019, Služba vlade Republike Slovenije za kohezijsko politiko in razvoj: Informacija o izvajanju Slovenske strategije pametne specializacije za obdobje 2016-2018. (2019). https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVRK/S4-Slovenska-strategija-pametne-specializacije/Informacija-o-izvajanju-S4-v-obdobju-2016-2018.pdf. Širec, K., Tominc, P., Bradac Hojnik, B., Rus, M., & Crnogaj, K. (2023). Dve desetletji dinamike podjetniškega razvoja: GEM Slovenija 2022 (1. izd., p. 160). Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. doi:10.18690/um.epf.4.2023. Vanguard Initiative. (2021) https://www.s3vanguardinitiative.eu/pilots/our-pilots Vlada RS. (2020). Informacije o stanju izvajanja makroregionalnih strategij EU v obdobju od aprila 2019 do konca aprila 2020. Vlada RS. (2021). Porocilo o uresnicevanju Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 do leta 2021. Vlada RS (2022). Nacrt razvoja raziskovalne infrastrukture 2030 (NRRI 2030). 8. PRILOGE PRILOGA 1: Dodatni ekonomski in razvojni kazalniki S4 ............................................................. 102 PRILOGA 2: Seznam ukrepov vezanih na izvajanje S4 2016 – 2022 in sofinanciranih iz EU (EKP) sredstev (ESRR in ESS) ........................................................................................................ 113 PRILOGA 3: Uspešnost novega modela razvojnega sodelovanja – prispevki SRIP-ov ............ 127 PRILOGA 1: Dodatni ekonomski in razvojni kazalniki S4 Strategija S4 je za spremljanje uspešnosti do leta 2023 predvidela še dodatno serijo ekonomskih in razvojnih kazalnikov za spremljanje ucinkov in rezultatov implementacije ukrepov Evropske kohezijske politike 2014-2020 in trendov razvoja inovativnosti. V nadaljevanju je prikazana dinamika posameznih kazalnikov ucinka oziroma rezultata za spremljanje uspešnosti Strategije S4. Dolocene vrednosti so bile kot izhodišcne iz leta 2012 oz. do 2015. Ne glede na to, smo smiselno prikazali posamezne kazalnike od leta 2012 dalje. Kazalniki obarvani z zeleno barvo so presegli nacrtovane cilje in so pozitiven pokazatelj uspešnosti Strategije S4. Pregled posameznih kazalnikov s komentarjem je podrobneje predstavljen v nadaljevanju. Preglednica 1 Kazalnik Merska enota Rezultat Zacetno Leto Nacrtovano Koncno Leto Vir podatkov Delež sredstev iz tujine za financiranje vseh bruto domacih izdatkov za RRD odstotek R 8,60 2012 8,60 26,40 2021 SURS Uvrstitev Slovenije nad povprecje EU v »European Innovation Scoreboard172« mesto R 12,00 2014 11,00 13,00 2022 EIS Delež sredstev v izdatkih javnega sektorja za RRD, ki je financiran iz poslovnega sektorja odstotek R 9,70 2012 12,00 5,80 2021 SURS Delež sredstev gospodarskih družb za financiranje raziskovalno razvojnih dejavnosti v BDP odstotek R 1,76 2012 2,00 1,04 2021 SURS Delež inovacijsko aktivnih podjetij odstotek R 46,50 2012 55,00 55,2 2020 SURS Število raziskovalcev pri podprtih subjektih Ekvivalent polnega delovnega casa U 0 2015 790 (prej 350) 1.107 2022 MKRR (eMA2) 172 Leta 2016 se je porocilo preimenovalo iz »Innovation Union Scoreboard« v »European Innovation Scoreboard«. Število podjetij, ki sodelujejo z institucijami znanja Podjetja U 0 2015 210 (prej 135) 242 2022 MKRR (eMA2) Število podjetij, ki so dobila podporo Podjetja U 0 2015 5.400 14.382 2022 MKRR (eMA2) Število hitrorastocih podjetij število R 3.725 2012 5.000 4.145 2021 AJPES Dodana vrednost na zaposlenega v MSP EUR R 31.175 2012 38.000 50.270 2022 AJPES Višja snovna produktivnost BDP/DMC R 1,39 2012 1,50 1,51 2021 EUROSTAT/ SURS Število podjetij, ki so uvedla ukrepe za ucinkovito ravnanje z viri število U 0 2014 1.000 410 2022 MKRR (eMA2) Delež sredstev iz tujine za financiranje bruto domacih izdatkov za razvojno-raziskovalno dejavnost Investicije v raziskovalno razvojno dejavnost (v nadaljevanju RRD) se po podatkih v letih od 2012 do 2021 (zadnji dostopni podatki) postopno povecujejo, po padcu v letih od 2014 do vkljucno 2016. Nominalno so bruto domaci izdatki za RRD v letu 2021 dosegli rekordnih 1,112 mio evrov sredstev, vendar pa so v relativnem deležu v BDP znašali le 2,13 %, kar je manj od povprecja EU. Po podatkih SURS vlaga v RRD zahodna kohezijska regija vec kot vzhodna. Slika 1 Vir: SURS Kljub temu se je delež sredstev iz tujine za financiranje vseh bruto domacih izdatkov za RRD vztrajno poveceval. Zaradi spremembe metodologije, natancneje - doslednejše uporabe le-te pri porocevalskih enotah in revizije podatkov, so se dolocene vrednosti znotraj skupnega obsega financnih sredstev za RRD spremenile in imajo za posledico prelom casovne vrste v letu 2017. Vecji del teh sredstev predstavljajo ravno sredstva prejeta s strani programov Evropske unije in druge investicije iz tujine. Podatki kažejo na izjemno uspešne rezultate, ki so presegli pricakovano ciljno vrednost. Preglednica 2 LETO 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Delež sredstev iz tujine za financiranje bruto domacih izdatkov za RRD v % 8,6 9,0 9,3 10,6 10,2 22,2 23,9 22,8 24,6 26,4 Vir: SURS V strukturi virov financirana bruto domacih izdatkov za RRD so se v povprecju znižale investicije poslovnega sektorja, kar je verjetno posledica tudi višjega sofinanciranja podjetniških projektov s strani Evropske kohezijske politike in posredno države. Delež financiranja visokega šolstva in zasebnih nepridobitnih organizacij ostaja minoren in se giblje v skupnem povprecju okrog dobrega pol odstotka celotnih bruto domacih izdatkov za RRD. Slika 2 Vir: SURS Uvrstitev Slovenije nad povprecje po Evropskem inovacijskem indeksu Evropski inovacijski indeks (t.i. European Innovation Scoreboard) je sestavljen kazalnik, ki meri ucinkovitost nacionalnih raziskovalno-inovacijskih sistemov clanic EU. Cilj Slovenije, da se uvrsti na 11. mesto te lestvice, do sedaj še ni bil dosežen. Slovenija je v proucevanem obdobju celo nazadovala. In sicer je v letih od 2012 do 2015 uspela obdržati 12. mesto na evropski lestvici inovativnosti, vendar se je zaradi višjih vrednosti nekaterih indikatorjev drugih držav, pomikala na rep skupine inovacijskih sledilk oz. mocnih inovatork173. V letu 2018 je Slovenija padla po lestvici inovativnosti na 15. mesto in se uvrstila v skupino zmernih inovatork in se drži nekoliko nad povprecjem v tej skupini. Najvecje nazadovanje in vecanje zaostanka za povprecjem EU v tem obdobju je bilo zabeleženo pri stopnji inovacijske aktivnosti v podjetjih in pri ucinkih na prodajo. Zaznati je tudi upadanje sredstev javnega sektorja za financiranje RRD, ki se je v naslednjih letih odrazilo v še vecjem zaostajanju Slovenije v primerjavi s povprecjem EU. Že skoraj desetletje mocno zaostajamo po številu novih doktorandov. Mocen negativen odklon je zaznan tudi pri številu prijavljenih patentov. 173 V letu 2016 je vkljucenih kar nekaj sprememb metodologije, zato podatki niso povsem primerljivi s podatki s predhodnimi leti. Na novo je sprejeto tudi poimenovanje skupin držav, glede na stopnjo inovacijske razvitosti po kazalnikih evropskega inovacijskega indeksa. Slovenija je sicer izboljšala svoj skupni položaj v letu 2021 in pridobila dve mesti na evropski lestvici in tako zasedla 13. mesto. V zadnjem obdobju so zaznani pozitivni premiki pri indikatorju digitalizacije (IKT usposabljanje v podjetjih in širokopasovni internet) in pri uvajanju novih poslovnih procesov. Kljub temu, da se je inovacijski indeks Slovenije dvignil za 3 odstotne tocke v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 oz. 2 odstotni tocki za primerjalno obdobje 2022/2015, pa je zaznana vedno vecja vrzel v doseganju inovacijske uspešnosti v primerjavi s povprecjem EU (inovacijski indeks se je v povprecju EU v zadnjem letu dvignil za skoraj 10 odstotnih tock). Trend kaže, da ciljna vrednost kazalnika v drugem letu ne bo dosežena. Preglednica 3 LETO 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Uvrstitev Slovenije nad povprecje po Evropskem inovacijskem indeksu 12 12 12 12 12 12 15 15 15 13 13 Vir: European Innovation Scoreboard Delež sredstev v izdatkih javnega sektorja za raziskovanje in razvoj, financiran iz poslovnega sektorja Izvedeni kazalnik spremlja tisti delež sredstev v izdatkih javnega sektorja za raziskovanje in razvoj, ki je financiran s strani poslovnega sektorja. Kazalnik v doloceni meri kaže na stopnjo povezanosti in med-deležniškega sodelovanja, med institucijami znanja in gospodarstvom, ki pa je žal še prenizek. Pri tem je potrebno izpostaviti ugotovitve porocila OECD HEInnovate, da slovenski visokošolski zavodi še naprej delujejo v sistemu z nizkimi spodbudami in kariernimi možnostmi za sodelovanje in izmenjavo znanja, kljub vse vecji politicni podpori. Delež virov sredstev iz poslovnega sektorja je v obdobju 10 let padal, v pretežni meri na racun vecanja prejetih sredstev iz tujine pretežno financiranja preko evropskih projektov. Med tem ko je financni prispevek za raziskave in razvoj v javnem sektorju ostal stabilen, na okrog 25 % in v gospodarstvu na 2 %, kar kaže na kontinuirano in stabilno vlaganje v raziskave in razvoj. Preglednica 4 LETO 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Delež sredstev v izdatkih javnega sektorja za RR, ki je financiran iz poslovnega sektorja 9,7% 9,3% 10,0% 9,5% 8,5% / / 7,1% 6,6% 5,8% Vir: SURS Pri tem kazalniku je potrebno izpostaviti, da so bilo v letu 2017 v raziskovanje vpeljane nekatere metodološke spremembe (vkljucno s statisticno zašcito), ki vplivajo na vrednosti nekaterih podatkov in zaradi katerih podatki za leto 2017 niso povsem primerljivi s podatki za prejšnja leta. Delež sredstev gospodarskih družb za financiranje raziskovalno razvojnih dejavnosti (BDP) Delež bruto domacih izdatkov za RRD v bruto domacem proizvodu (BDP) je mednarodno primerljiv kazalnik za merjenje intenzivnosti raziskovalno razvojne dejavnosti, ki se izvaja na nacionalnem ozemlju. Skupni izdatki za RRD v BDP v Sloveniji stagnirajo okrog dobrih 2 % že zadnje desetletje. Pri cemer je potrebno izpostaviti zaostanek za povprecjem EU, ki vztraja že od leta 2016. Financna sredstva za RRD v Sloveniji, se po podatkih v letih od 2012 do 2021 (zadnji dostopni podatki), postopno ponovno povecujejo po padcu v letih od 2014 do 2018. Nominalno so bruto domaci izdatki za RRD v letu 2021 dosegli rekordnih 1,112 mio evrov sredstev, vendar so v relativnem deležu v BDP znašali le 2,13 %. Ambiciozen cilj države je doseci povecanje vlaganj v raziskave in razvoj na 3 % BDP do leta 2030. Cilj bo možno doseci, ce se bodo izdatki za RRD v deležu BDP povecevali v povprecju za približno 10 % letno. Po podatkih SURS vlagajo v RRD subjekti v zahodni kohezijski regiji vec kot v vzhodni. Poslovni sektor je v letih 2017 do 2021 vlagal pretežno v eksperimentalni razvoj in nekoliko manj v aplikativno raziskovanje. Na nizki ravni ostaja temeljno raziskovanje, ki predstavlja v poslovnem sektorju le dobrih 30 % vseh vlaganj. Delež sredstev gospodarskih družb za financiranje RRD v BDP se je sicer po letu 2016 zacel zmanjševati in zadnjih pet let stagnira na dobrem odstotku BDP. Zastavljeni cilj torej še ni dosežen in bo v letu 2023 težko dosegljiv. Preglednica 5 LETO 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Delež sredstev gospodarskih družb za financiranje raziskovalno razvojnih dejavnosti, v BDP 1,59% 1,64% 1,62% 1,52% 1,39% 1,01% 1,01% 1,06% 1,06% 1,04% Vir: SURS Delež inovacijsko aktivnih podjetij Inovacijsko aktivno podjetje je podjetje, ki je v opazovanem obdobju uvedlo nov ali bistveno izboljšan proizvod ali poslovni proces ali pa se je v opazovanem obdobju ukvarjalo z inovacijsko dejavnostjo. Po zadnjih podatkih (2018 - 2020) je med vsemi slovenskimi podjetji kar 55 % delež tistih, ki so inovacijsko aktivna in s tem rezultatom je tudi dosežen eden izmed ciljev uspešnosti Strategije S4. Ceprav je Slovenija po tem kazalniku prehitela EU povprecje, pa kazalnik sam po sebi ni dovolj relevanten pokazatelj širšega spektra uspešnosti inovacijske aktivnosti, saj glede na evropski indeks inovativnosti Slovenija zaostaja za EU povprecjem. Zato je potrebno pregledati predvsem strukturo inovacij, ki temeljijo v Sloveniji pretežno na bolj tradicionalnih panogah in srednje-tehnoloških proizvodih. Najvecji delež inovacijsko aktivnih podjetij beležijo velika podjetja (92%), pri malih in srednje velikih podjetij je bil delež inovacijsko aktivnih le 54%. Pomemben podatek v raziskavi inovacijsko aktivnih podjetij je tudi delež sodelovanja z drugimi organizacijami, ki ustvarja t.i. podjetniški ekosistem. Ta lahko zagotovi nove interakcije med ljudmi, organizacijami, institucijami in kulturami, ki spodbujajo inovativno in hitro rastoce podjetništvo, zato so pomemben vzvod za dvig inovacijske aktivnosti. Med inovacijsko aktivnimi podjetji je pri raziskovalno razvojni dejavnosti in drugih inovacijskih dejavnostih sodelovalo, z drugimi javnimi in zasebnimi raziskovalnimi organizacijami, eksperti in univerzami, pri malih podjetjih 24,5 % pri velikih podjetjih pa vec kot 31 %, v obdobju od leta 2016 do leta 2018. V naslednjem opazovanem obdobju do leta 2020 pa se je delež pri obeh še povišal. Rezultati zadnje raziskave so pokazali tudi, da je vec podjetij uvedlo inovacijo poslovnega procesa kot proizvoda, kar kaže na uvajanje novih poslovnih modelov slovenskih organizacij pri poslovanju in vecjo ucinkovitost delovnih procesov. Rezultate lahko pozitivno koreliramo na evidentirano ucinkovitejšo produktivnost dela v zadnjih letih. Preglednica 6 LETO 2010 2012 2014 2016 2018 Delež inovacijsko aktivnih podjetij v % od vseh podjetij 46,5 45,8 39,8 48,6 55,2 Vir: SURS Kazalniki ucinkov po prednostni naložbi Krepitev infrastrukture za raziskave in inovacije ter zmogljivosti za razvoj odlicnosti Kazalniki ucinkov se spremljajo za podprte operacije Evropske kohezijske politike in naj bi prispevali k rezultatom razvojnih politik. Za Strategijo S4 smo spremljali 2 kazalnika ucinka vezana na krepitev raziskovalno razvojne infrastrukture in inovacijsko dejavnost ter zmogljivosti podjetij za doseganje razvojne odlicnosti. In sicer: • Število raziskovalcev pri podprtih subjektih • Število podjetij, ki sodelujejo z raziskovalnimi ustanovami Preglednica 7 LETO IZHODIŠCE 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 SKUPAJ CILJNA Število raziskovalcev pri podprtih subjektih 0 4 117 249 286 258 157 37 1.107 790 Število podjetij, ki sodelujejo z institucijami znanja 0 91 36 51 57 6 0 1 242 210 VIR: Podatkovna baza informacijskega sistema Evropske kohezijske politike, eMA. Ciljna vrednost v izhodišcnem dokumentu S4 se je v vmesnem obdobju izvajanja operativnega programa Evropske kohezijske politike, pri obeh kazalnikih spremenila ob spremembi operativnega programa v letu 2018, zato prihaja do razlik podatkov v pregledu kazalnikov in indikatorjev za spremljanje v Strategiji S4. Ne glede na to, sta oba kazalnika ucinka presežena že v letih 2019 do 2020, kar izkazuje ucinkovito crpanje evropskih sredstev in doseganje želenih ucinkov razvojnih politik Slovenije. Število hitrorastocih podjetij Število hitrorastocih podjetij se spremlja na podlagi metodologije Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v petletnem obdobju. Slovenija je presegla zastavljeni cilj 5.000 hitrorastocih podjetij že v letu 2014, vendar pa je delež le-teh na prelomu med letoma 2020 in 2021 drasticno padel na 4.145 podjetij, kar predstavlja 3,5 % med vsemi podjetji (v letu 2020, 5,8 %). Med hitrorastoca podjetja se je v letu 2021 uvrstilo kar 775 podjetij prvic, na seznamu pa je tudi 40 podjetij, ki so na seznamu najuspešnejših podjetij konstantno uvršcena že od leta 2011 naprej. Posledica slabšega kazalnika rezultata od pricakovanega je predvsem Covid-19 kriza, ki je zaustavila poslovanje podjetij predvsem v storitveni dejavnosti. Preglednica 8 OBDOBJE 2008-2012 2009-2013 2010-2014 2011-2015 2012-2016 2013-2017 2014-2018 2015-2019 2016-2020 2017-2021 Število hitrorastocih podjetij 3.725 3.867 4.709 5.405 6.150 5.366 5.347 5.905 6.930 4.145 VIR: AJPES Kazalnik hitrorastocih podjetij je pomemben z vidika gospodarske rasti in zaposlovanja. Pri tem je pomembno poudariti, da so najpomembnejša predvsem majhna in srednje velika podjetja, ki skupaj predstavljajo kar 52,9 % vseh hitrorastocih podjetij v Sloveniji. V letu 2021 so ta podjetja zaposlovala kar 67,4 % vseh zaposlenih in ustvarila vec kot polovico (56,7 %) vseh cistih prihodkov od prodaje v hitro rastocih podjetjih. Najpomembnejša po številu hitrorastocih podjetij in ustvarjenih cistih prihodkih od prodaje je dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil kjer je delovalo 965 hitro rastocih podjetij (23,3 % vseh), po številu zaposlenih je najpomembnejša predelovalna dejavnost, kjer je delovalo 920 oziroma 22,2 % hitro rastocih podjetij. Podatki o hitrorastocih podjetjih kažejo na visok delež podjetij iz tehnološko manj intenzivnih panog, kar je z vidika vecanja konkurencnosti manj spodbudno. Dodana vrednost na zaposlenega v mikro, malih in srednje velikih podjetjih Dodana vrednost na zaposlenega je osnovno merilo gospodarske aktivnosti ter uspeha. Vsebinsko pomeni novo ustvarjeno vrednost, ki jo je gospodarska družba ustvarila v enem letu. Kazalnik se na podlagi podatkov letnih porocil podjetij izracuna kot razlika med kosmatim donosom iz poslovanja in stroški blaga, materiala in storitev ter drugih odhodkov iz poslovanja, zmanjšana za izgubo na substanci. Dodana vrednost na zaposlenega v mikro, malih in srednje velikih podjetjih (MSP) se konstantno povecuje in sicer vecinoma s hitrejšo dinamiko kot primerjalno vsa podjetja, kar kaže na vecjo agilnost manjših podjetij. Ciljna vrednost kazalnika je bila presežena že v letu 2018. Preglednica 9 LETO 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Neto dodana vrednost na zaposlenega v MSP v € 32.250 33.131 34.239 34.894 36.360 37.195 38.879 40.517 41.298 46.320 50.270 VIR: AJPES Višja snovna produktivnost Z namenom zagotavljanja trajnostnih nacinov proizvodnje in porabe surovin in materialov v gospodarstvu spremljamo uspešnost kazalnika snovne produktivnosti, ki je izražen kot razmerje med bruto domacim proizvodom (v evrih) in domaco porabo snovi glede na maso (v kilogramih). Preglednica 10 LETO 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Snovna produktivnost (€/kg) 1,39 1,4 1,34 1,35 1,45 1,48 1,4 1,53 1,51 1,51 VIR: SURS Kot izhodišcno vrednost smo vzeli vrednost iz leta 2012 in ne kot sprva predvideno iz leta 2011. V mednarodni primerjavi s clanicami EU smo do leta 2021 zaostajali v snovni produktivnosti, v letu 2021 pa smo rezultat izenacili. Slovenija je presegla zastavljeni cilj Strategije S4 1,5 €/kg. Ambiciozni cilj Slovenije je, da do leta 2030 doseže 3,5 € /kg. Na snovno produktivnost v Sloveniji zelo vplivajo predelovalne dejavnosti in gradbena dejavnost kot panoge, ki imajo velik vpliv na onesnaževanje na okolje. Slika 3 Kazalniki ucinkov po prednostni naložbi Spodbujanje podjetništva Kazalniki ucinkov se spremljajo za podprte operacije Evropske kohezijske politike in naj bi prispevali k rezultatom politik. Za Strategijo S4 smo spremljali 2 kazalnika ucinka vezana na spodbujanje podjetništva, zlasti z enostavnejšim izkorišcanjem novih idej v gospodarstvu in pospeševanjem ustanavljanja novih podjetij, tudi prek podjetniških inkubatorjev. In sicer: • Število podjetij, ki prejmejo podporo • Število podjetij, ki so uvedla ukrepe za ucinkovito ravnanje z viri Preglednica 11 LETO IZHODIŠC 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 SKUPA CILJNA Število podjetij, ki so dobila podporo 0 603 1.017 803 1.956 5.788 2.112 2.103 14.382 5.400 Število podjetij, ki so uvedla ukrepe za ucinkovito ravnanje z viri 0 13 20 34 71 23 67 182 410 1.000 VIR: Podatkovna baza informacijskega sistema Evropske kohezijske politike, eMA. Prvi kazalnik vezan na podporo, ki jo prejmejo podjetja, je bil krepko presežen že v letu 2020. Med tem ko je okoljski ukrep v podporo podjetjem v letu 2022 še nedosežen in obstaja veliko tveganje glede na dinamiko crpanja sredstev, da ne bo dosežen tudi v ciljnem letu 2023. PRILOGA 2: Seznam ukrepov vezanih na izvajanje S4 2016 – 2022 in sofinanciranih iz EU (EKP) sredstev (ESRR in ESS) Preglednica 12 Ukrep Povezava z S4 Prednostna os, Celotna Sredstva EKP PO 1 - Mednarodna konkurencnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za vecjo konkurencnost in ozelenitev gospodarstva Spodbujanje izvajanja raziskovalno-razvojnih programov I (TRL 3-6) neposredno OP20.01.01.001 80.924.307 53.595.766 Spodbujanje raziskovalcev na zacetku kariere 2.0 neposredno OP20.01.01.002 5.144.480 5.144.480 Spodbujanje izvajanja raziskovalno-razvojnih projektov II (TRL 3-6) neposredno OP20.01.01.003 66.411.402 44.468.055 InnoRenew CoE Center odlicnosti za raziskave in inovacije na podrocju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja neposredno OP20.01.01.004 30.003.070 29.992.050 Mreža Centrov Raziskovalnih Umetnosti in Kulture neposredno OP20.01.01.005 9.000.000 9.000.000 Spodbujanje raziskovalcev na zacetku kariere 2.1 neposredno OP20.01.01.006 7.320.415 7.320.415 Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur– HPC RIVR neposredno OP20.01.01.007 20.000.000 20.000.000 Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurencnost slovenskega RRI prostora – RI-SI-CERIC neposredno OP20.01.01.008 3.315.940 3.100.000 Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurencnost slovenskega RRI prostora – RI-SI-CLARIN neposredno OP20.01.01.009 466.000 466.000 Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurencnost slovenskega RRI prostora – RI-SI-DARIAH neposredno OP20.01.01.010 98.000 98.000 Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurencnost slovenskega RRI prostora – RI-SI-EPOS neposredno OP20.01.01.011 1.826.964 1.826.964 Razvoj slovenšcine v digitalnem okolju - jezikovni viri in tehnologije neposredno OP20.01.01.012 4.000.000 4.000.000 Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurencnost slovenskega RRI prostora – RI-SI-Eatris neposredno OP20.01.01.013 2.050.365 2.050.365 Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurencnost slovenskega RRI prostora – RI-SI-Elixir neposredno OP20.01.01.014 5.260.000 5.260.000 Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurencnost slovenskega RRI prostora – RI-SI-LifeWatch neposredno OP20.01.01.015 3.299.977 3.299.977 Biotehnološko sticišce Nacionalnega inštituta za biologijo (BTS-NIB) neposredno OP20.01.01.016 27.738.753 27.738.753 Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur– RIUM neposredno OP20.01.01.017 28.982.964 28.982.964 Nakup raziskovalne opreme NIB neposredno OP20.01.01.019 6.335.280 6.335.280 Podpora Strateškim razvojno inovacijskim partnerstvom (SRIP) na prioritetnih podrocjih pametne specializacije neposredno OP20.01.02.001 25.849.542 12.924.577 RRI v verigah in mrežah vrednosti«, Sklop 2: »Spodbude za raziskovalno-razvojne projekte (TRL 6-9) neposredno OP20.01.02.002 41.231.372 15.508.352 Krepitev kompetenc in inovacijskih potencialov podjetij neposredno OP20.01.02.003 29.385.146 12.623.778 Spodbude v okviru iniciative EUREKA za leto 2016 posredno OP20.01.02.004 7.194.415 3.387.617 Dopolnjevanje SME instrumenta – Faza 1 posredno OP20.01.02.005 1.357.151 665.000 Spodbude v okviru iniciative EUREKA za leto 2017 posredno OP20.01.02.006 7.721.415 3.733.706 Dopolnjevanje SME instrumenta – Faza 2 posredno OP20.01.02.007 25.012.735 14.280.195 Spodbujanje dejavnosti prenosa znanja preko delovanja pisarn za prenos tehnologij neposredno OP20.01.02.008 5.939.070 5.939.070 Spodbude za raziskovalno razvojne projekte 2 neposredno OP20.01.02.009 210.412.893 76.344.751 Pilotni/demonstracijski projekti – I. sklop: pretvorba, distribucija in upravljanja energije neposredno OP20.01.02.010 22.776.926 7.376.007 Spodbude v okviru iniciative EUREKA za leto 2018 posredno OP20.01.02.012 11.351.051 5.530.940 DEMO Piloti II 2018 neposredno OP20.01.02.014 200.666.330 70.606.913 Spodbude v okviru iniciative EUREKA 2019 posredno OP20.01.02.015 8.902.170 4.352.849 Financni instrumenti za omilitev posledic ekonomske krize zaradi epidemije COVID-19 za obdobje 2020-2023 COVID 19 - FI - RRI neposredno OP20.01.02.016 7.500.000 6.250.000 Razvojno - raziskovalni projekti za odpravo posledic COVID-19 posredno OP20.01.02.017 15.359.778 12.923.584 SKUPAJ PO 1 922.837.911 505.126.408 PO 3 - Dinamicno in konkurencno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast Spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2016 (P2 2016) neposredno OP20.03.01.001 4.134.515 2.047.877 Spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2016 (P2B) neposredno OP20.03.01.002 3.245.950 1.638.000 Spodbude za rast podjetij na podrocju rabe lesa posredno OP20.03.01.003 577.578 556.561 Financiranje izvajanja celovitih podpornih storitev v okviru vstopnih tock VEM v letu 2016 in 2017 »VEM 2016 in 2017« posredno OP20.03.01.004 753.750 750.000 Spodbude za MSP v lesarstvu posredno OP20.03.01.005 5.763.804 4.048.628 Spodbujanje procesnih izboljšav podjetij v letu 2016 in 2017 »PROCESNI VAVCER 2016/2017« neposredno OP20.03.01.006 4.160.734 2.841.185 Spodbude za zagon podjetij v problemskih obmocjih z visoko brezposelnostjo v letih 2016 in 2017 (P2R) neposredno OP20.03.01.007 3.437.837 2.978.558 Sofinanciranje vlaganj v ekonomsko-poslovno infrastrukturo za obdobje 2016-2017 posredno OP20.03.01.008 10.452.881 7.659.272 Izbor operacij za ucne izdelovalne laboratorije – DEMONSTRACIJSKI PROJEKTI neposredno OP20.03.01.009 1.702.117 1.702.117 Izvedba podpornih storitev subjektov inovativnega okolja v RS v letih 2016 IN 2017 »SIO 2016-2017« neposredno OP20.03.01.010 1.872.804 1.872.804 Izbor operacij za zagon socialnih podjetij in mladinskih zadrug v letih 2016-2018 neposredno OP20.03.01.011 1.621.275 1.619.763 Enotna poslovna tocka neposredno OP20.03.01.012 10.100.000 10.100.000 Program vsebinske podpore prejemnikom (MSP) sredstev v zacetnih fazah življenjskega cikla neposredno OP20.03.01.013 500.000 500.000 Spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2017 (P2 2017) neposredno OP20.03.01.014 3.564.267 2.106.000 Izbor operacij za ucne izdelovalne laboratorije 2017/2018 neposredno OP20.03.01.016 765.259 765.259 Spodbude za MSP za razvoj in uvajanje novih produktov v lesarstvu 2.0 posredno OP20.03.01.017 12.311.833 6.295.862 Sofinanciranje operacij ekonomsko - poslovne infrastrukture v letih 2017 in 2018 posredno OP20.03.01.018 12.714.019 11.050.071 Spodbude za rast podjetij na podrocju rabe lesa posredno OP20.03.01.019 343.898 337.752 Financiranje izvajanja celovitih podpornih storitev za potencialne podjetnike in podjetja v okviru Slovenskih podjetniških tock (SPOT regije) za obdobje 2018-2022 neposredno OP20.03.01.020 9.847.200 9.847.200 Platforma Centra za kreativnost neposredno OP20.03.01.022 5.628.094 5.628.094 Program vsebinske podpore prejemnikom (MSP) sredstev v zacetnih fazah življenjskega cikla 2017-2018 neposredno OP20.03.01.023 350.000 350.000 Spodbujanje procesnih izboljšav podjetij v letih 2017 -2018 (Procesne izboljšave 2017-2018) neposredno OP20.03.01.024 6.493.208 4.463.300 Spodbude za zagon podjetij v problemskih obmocjih z visoko brezposelnostjo v letih 2018 in 2019 (P2R)s neposredno OP20.03.01.025 2.848.249 2.159.795 Izvedba podpornih storitev subjektov inovativnega okolja v Republiki Sloveniji v letih od 2018 do 2019 »SIO 2018-2019« neposredno OP20.03.01.028 6.413.915 6.413.915 Financiranje izvajanja celovitih podpornih storitev za potencialne podjetnike in podjetja v okviru Slovenskih poslovnih tock za obdobje od 2018 do 2022-za statisticno regijo Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska in Primorsko-notranjska neposredno OP20.03.01.029 3.894.120 3.894.120 Spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2018 neposredno OP20.03.01.030 3.479.725 1.998.000 Podpora mikro, malim in srednje velikim podjetjem s podrocja turizma za povecanje snovne in energetske ucinkovitosti na obmejnem problemskem obmocju posredno OP20.03.01.031 6.512.826 6.022.439 Spodbude za razvoj lesarstva na podrocju polproizvodov posredno OP20.03.01.032 5.465.471 3.156.071 Spodbujanje digitalizacije MSP v Republiki Sloveniji v letih od 2019 do 2023 »DIGITALIZACIJA 2019-2023« neposredno OP20.03.01.034 2.600.000 2.600.000 Spodbude za MSP za razvoj in uvajanje novih produktov v lesarstvu 3.0 posredno OP20.03.01.035 16.714.878 7.986.094 Program vsebinske podpore prejemnikom (MSP) sredstev v zacetnih fazah življenjskega cikla 2018-2023 neposredno OP20.03.01.036 7.850.000 7.850.000 Spodbujanje kreativnih in kulturnih industrij - Center za kreativnost 2018 neposredno OP20.03.01.037 783.982 783.982 Vzpostavitev celovitega vavcerskega sistema spodbud malih vrednosti za MSP 2019-2023 neposredno OP20.03.01.039 31.944.303 23.720.000 Spodbude za zagon inovativnih podjetij 2019 neposredno OP20.03.01.047 2.160.000 2.160.000 Spodbude za razvoj lesarstva na podrocju polproizvodov 2.0 posredno OP20.03.01.048 7.146.285 4.140.454 Spodbujanje procesnih izboljšav podjetij v letih 2019 - 2020 neposredno OP20.03.01.051 3.679.996 2.530.546 Izvedba podpornih storitev subjektov inovativnega okolja v Republiki Sloveniji 2020-2022 (SIO 2020-2022) neposredno OP20.03.01.053 9.875.089 9.875.089 Spodbude za digitalno transformacijo MSP (P4D 2019) neposredno OP20.03.01.054 5.171.633 4.052.805 Podpora mikro, malim in srednje velikim podjetjem s podrocja turizma za povecanje snovne in energetske ucinkovitosti neposredno OP20.03.01.056 32.257.276 23.738.508 Spodbude za zagon podjetij na problemskih obmocjih v letih 2020-2021 neposredno OP20.03.01.064 2.160.000 2.160.000 Spodbujanje kreativnih in kulturnih industrij - Javni razpis Center za kreativnost 2020 - 2021 neposredno OP20.03.01.067 2.209.922 2.209.922 Spodbude za zagon inovativnih podjetij 2020 neposredno OP20.03.01.069 2.160.000 2.160.000 Spodbude za MSP za razvoj in uvajanje novih produktov v lesarstvu 4.0 posredno OP20.03.01.079 23.687.916 10.860.400 COVID19 - spodbude za ponovni zagon poslovanja podjetij v obmejnih problemskih obmocjih neposredno OP20.03.01.086 14.891.063 14.891.063 COVID19 - Spodbude za digitalno transformacijo MSP neposredno OP20.03.01.095 21.502.801 17.280.676 Spodbude za zagon inovativnih podjetij 2021 neposredno OP20.03.01.107 2.160.000 2.160.000 Spodbude za zagon inovativnih podjetij P2 2022 posredno OP20.03.01.145 2.160.000 2.160.000 Sofinanciranje tržnih raziskav na tujih trgih v letih 2016 in 2017 posredno OP20.03.02.001 684.221 460.169 Sofinanciranje razvoja novih in inovativnih produktov ter storitev turisticnega gospodarstva (2016-2018) neposredno OP20.03.02.002 3.629.090 3.023.005 Sofinanciranje aktivne udeležbe podjetij na mednarodnih poslovnih dogodkih v tujini v letu 2017 posredno OP20.03.02.003 143.357 107.395 Sofinanciranje stroškov pridobitve certifikatov po mednarodnih standardih v letu 2017 posredno OP20.03.02.004 280.821 209.452 Vzpostavitev ali nadgradnja elektronskega poslovanja v MSP v obdobju 2017 – 2018 posredno OP20.03.02.005 3.144.022 2.991.038 Razvoj in promocija integralnih produktov turisticnega gospodarstva neposredno OP20.03.02.006 12.776.597 10.593.422 Sofinanciranje individualnih nastopov podjetij na mednarodnih sejmih v tujini v letu 2017 posredno OP20.03.02.007 788.580 788.580 Vzpostavitev in delovanje nacionalne slovenske poslovne tocke (SPOT) neposredno OP20.03.02.009 11.829.732 11.829.732 Spodbujanje razvoja in uporabe novih poslovnih modelov za lažje vkljucevanje v globalne verige vrednosti 2018-2022 neposredno OP20.03.02.010 11.127.070 11.127.070 Spodbujanje partnerstev za ucinkovitejši nastop na tujih trgih 2018-2019 neposredno OP20.03.02.011 3.943.086 2.648.244 Sofinanciranje razvoja in promocije turisticne ponudbe vodilnih turisticnih destinacij v Sloveniji neposredno OP20.03.02.012 5.245.615 4.692.923 Sofinanciranje individualnih sejemskih nastopov podjetij na mednarodnih sejmih v tujini v letu 2018 posredno OP20.03.02.026 1.788.891 1.788.891 Sofinanciranje tržnih raziskav, mednarodnih forumov in certifikatov kakovosti v letu 2018 posredno OP20.03.02.027 639.119 560.846 Vzpostavitev ali nadgradnja elektronskega poslovanja v MSP v obdobju 2019-2022 posredno OP20.03.02.028 17.540.682 16.691.886 Sofinanciranje individualnih nastopov podjetij na mednarodnih sejmih v tujini v letih 2019-2022 posredno OP20.03.02.029 5.370.736 5.370.736 Spodbujanje partnerstev za ucinkovitejši nastop na tujih trgih 2020 - 2022« posredno OP20.03.02.033 4.219.998 2.899.514 Krepitev trženja blagovnih znamk na tujih trgih prek showroomov posredno OP20.03.02.034 4.367.642 4.367.642 Preoblikovanje turisticne ponudbe v vodilnih turisticnih destinacijah v letih 2020 in 2021 zaradi epidemije COVID-2019 neposredno OP20.03.02.035 6.092.494 5.895.969 Sofinanciranje stroškov digitalizacije prodajnih poti ter predstavitvenih in trženjskih gradiv za promocijo na tujih trgih posredno OP20.03.02.039 2.530.447 2.405.123 SKUPAJ PO 3 416.212.673 334.573.819 PO 10 - Znanje, spretnosti in vseživljenjsko ucenje za boljšo zaposljivost Celotna vrednost Sofinancirano iz EKP-ESS Popestrimo šolo 2016-2021 – Izobraževanje strokovnih delavcev za krepitev kompetenc šolajocih posredno OP20.10.01.004 4.604.516 4.604.516 Sofinanciranje nadgradnje dejavnosti kariernih centrov v visokem šolstvu v letih 2015-2020 neposredno OP20.10.01.005 4.740.822 4.740.822 Sofinanciranje izvajanja regijskih shem kadrovskih štipendij 2016 – 2022 (razpis za podelitev javnega pooblastila) posredno OP20.10.01.007 14.893.027 14.893.027 Popestrimo šolo 2017-2021 – Izobraževanje strokovnih delavcev za krepitev kompetenc šolajocih posredno OP20.10.01.010 1.188.000 1.188.000 Štipendije za deficitarne poklice posredno OP20.10.01.011 12.044.805 12.044.805 Odprt, odziven in kakovosten sistem visokega šolstva - Projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju – Po kreativni poti do znanja 2016-2020 posredno OP20.10.01.013 11.389.126 11.389.126 Krepitev kompetenc strokovnih delavcev na podrocju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju od 2016 do 2018 posredno OP20.10.01.014 2.539.399 2.539.399 Razvoj programov za izpopolnjevanje za nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje v letih 2017-2022 neposredno OP20.10.01.016 484.106 484.106 Kompetencni centri za razvoj kadrov neposredno OP20.10.01.018 5.046.015 5.046.015 Posodobitev organizacije vodenja in upravljanja s podatki v inovativnih ucnih okoljih posredno OP20.10.01.021 2.330.000 2.330.000 Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem v lokalnem in regionalnem okolju- "Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016 - 2020" - (ŠIPK) neposredno OP20.10.01.024 6.819.687 6.819.687 Krajša in daljša gostovanja tujih strokovnjakov in visokošolskih uciteljev na slovenskih visokošolskih zavodih v letih 2016-2018 posredno OP20.10.01.026 1.813.270 1.813.270 Vodenje in upravljanje inovativnih ucnih okolij neposredno OP20.10.01.027 1.600.000 1.600.000 Razvoj in udejanjanje inovativnih ucnih okolij in prožnih oblik ucenja za dvig splošnih kompetenc neposredno OP20.10.01.031 10.544.234 10.544.234 Sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja za dvig izobrazbene ravni in pridobivanje poklicnih kompetenc 2016-2022 posredno OP20.10.01.034 5.484.565 5.484.565 Spodbujanje prožnih in inovativnih oblik ucenja z razvojem jezikovnih virov in tehnologij posredno OP20.10.01.036 1.926.805 1.926.805 Razvoj in udejanjanje inovativnih ucnih okolij in prožnih oblik ucenja za dvig splošnih kompetenc – razvoj sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo posredno OP20.10.01.038 1.125.000 1.125.000 Z roko v roki poMOC – Krepitev kompetenc strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju na podrocju dela z otroki s posebnimi potrebami posredno OP20.10.01.039 1.494.000 1.494.000 Vzpostavitev sistema za spremljanje zaposljivosti visokošolskih diplomantov v Sloveniji in posodobitev eVŠ posredno OP20.10.01.040 500.000 500.000 Vkljucevanje uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v visokošolskem pedagoškem procesu neposredno OP20.10.01.041 1.965.399 1.965.399 Mobilnost slovenskih visokošolskih uciteljev 2017-2018 posredno OP20.10.01.042 1.042.506 1.042.506 Inovativne in prožne oblike poucevanja in ucenja v pedagoških študijskih programih posredno OP20.10.01.043 1.295.597 1.295.597 Spodbujanje prožnih oblik ucenja in podpora kakovostni karierni orientaciji za nadarjene neposredno OP20.10.01.044 1.999.871 1.999.871 Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v gimnazijah neposredno OP20.10.01.050 2.700.000 2.700.000 Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v osnovnih šolah neposredno OP20.10.01.051 2.782.007 2.782.007 Neformalno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih posredno OP20.10.01.053 1.163.036 1.163.036 Sofinanciranje projektov kariernih centrov za mlade neposredno OP20.10.01.056 1.249.970 1.249.970 Inovativne in prožne oblike poucevanja in ucenja posredno OP20.10.01.057 3.288.106 3.288.106 Izvajanje programov nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja v letih 2018–2022 posredno OP20.10.01.058 16.815.894 16.815.894 Mobilnost slovenskih visokošolskih uciteljev 2018-2021 posredno OP20.10.01.060 2.089.281 2.089.281 Krepitev kompetenc strokovnih delavcev na podrocju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju od 2018 do 2022 posredno OP20.10.01.064 2.813.810 2.813.810 Kompetencni centri za razvoj kadrov 2019 - 2022 neposredno OP20.10.01.070 6.681.000 6.681.000 Javni razpis za sofinanciranje projekta kariernih centrov za mlade v KRVS neposredno OP20.10.01.071 1.250.000 1.250.000 Ucim se biti ucitelj posredno OP20.10.01.072 2.559.040 2.559.040 Krajša in daljša gostovanja tujih strokovnjakov in visokošolskih uciteljev na slovenskih visokošolskih zavodih 2019-2022 posredno OP20.10.01.074 2.403.634 2.403.634 Izpopolnjevanje strokovnih delavcev v višjem strokovnem izobraževanju in izobraževalcev v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle od 2020 do 2022 posredno OP20.10.01.081 1.192.368 1.192.368 Platforma za napovedovanje kompetenc neposredno OP20.10.01.088 1.000.000 1.000.000 Dvig digitalne kompetentnosti neposredno OP20.10.01.094 1.950.000 1.950.000 Vecnamenski Romski centri kot inovativna ucna okolja posredno OP20.10.01.096 1.290.000 1.290.000 Dvig poklicnih kompetenc uciteljev v letih 2016-2022 posredno OP20.10.02.002 526.188 526.188 Promocija poklicnega izobraževanja 2016–2020 posredno OP20.10.02.003 1.796.677 1.796.677 Prenova poklicnega izobraževanja 2016-2021 neposredno OP20.10.02.004 1.706.127 1.706.127 Povezava sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja s potrebami trga dela 2016-2022 neposredno OP20.10.02.005 8.371.449 8.371.449 Povezava sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja s potrebami trga dela 2018-2022 neposredno OP20.10.02.006 19.009.047 19.009.047 Promocija poklicnega izobraževanja 2021-2022 posredno OP20.10.02.007 700.000 700.000 Program nadaljnje vzpostavitve IKT infrastrukture v vzgoji in izobraževanju posredno OP20.10.03.001 25.029.113 25.029.113 COVID19 - Dodatna podporna IKT infrastruktura za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa posredno OP20.10.03.002 4.000.000 4.000.000 SKUPAJ PO 10 209.237.497 209.237.497 React EU Vavcerski sistem spodbud malih vrednosti za MSP posredno OP20.15.01.003 21.406.000 15.294.118 Spodbude za digitalno transformacijo MSP (P4D) posredno OP20.15.01.004 51.779.026 35.167.196 Varovanje inovacijskega potenciala posredno OP20.15.01.007 29.166.667 8.235.294 IKT za Vzgojno izobraževalne zavode posredno OP20.15.01.009 16.000.000 16.000.000 SKUPAJ React EU 118.351.693 74.696.608 Viri: MKRR – eMA Seznam ukrepov S4 financiranih iz sredstev proracuna RS Preglednica 13: MGTŠ – seznam ukrepov financiranih iz nacionalnih sredstev Vir: MGTŠ Ad 2: MVZI – seznam ukrepov financiranih iz sredstev proracuna RS Preglednica 14: Seznam evropskih partnerstev oziroma projektov ERA-NET, ki se sofinancirajo iz nacionalnih sredstev (2019 - 2022) Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije 31. 12. 2022 Naziv in kratek opis ukrepa Vrednost sofinanciranih projektov – EUR (realizacija) Število sofinanciranih projektov (realizacija) Prednostno podrocje S4: Pametne zgradbe in dom z lesno verigo ForestValue ERA-Net Cofund ForestValue - Innovating forest-based bioeconomy 832.080 EUR 4 Prednostno podrocje S4: Zdravje-medicina ERA-CVD: ERA-NET Cofund on cardiovascular diseases to implement joint transnational research projects and set up international collaboration 1.573.495 EUR 12 ERACoSysMed: ERA-NET Cofund "Collaboration on systems medicine funding to promote the implementation of systems biology approaches in clinical research and medical practice" TRANSCAN-2: ERA-NET Cofund »Aligning national/regional translational cancer research programmes and activities« ERA PERMED: ERA-Net Cofund in Personalised Medicine JPCOFUND2: ERA-NET to support the Joint Programming in Neurodegenerative Diseases strategic plan (JPND) Joint Transnational Call 2019 for research projects in synergy with the two FET Flagships Graphene Flagship & Human Brain Project Prednostne podrocje S4: Razvoj materialov kot koncnih produktov M-ERA.NET: M-ERA.NET— From materials science and engineering to innovation for Europe 2.981.582 EUR 21 M-ERA.NET 2: ERA-NET for materials research and innovation — M-ERA.NET 2 ERA-MIN 2: Implement a European-wide coordination of research and innovation programs on raw materials to strengthen the industry competitiveness and the shift to a circular economy — ERA-MIN 2 Vir: MVZI PRILOGA 3: Uspešnost novega modela razvojnega sodelovanja – prispevki SRIP-ov MKRR je pri pripravi Koncnega porocila o uspešnosti izvajanja S4 SRIP-om 24. marca 2023 poslal enotni vprašalnik z zaprosilom za odgovore o delovanju in osrednjih dosežkih SRIP-ov z njihovo samooceno ucinkov. SRIP-i so svoje prispevke pripravili in posredovali v roku do konca maja 2023. V prispevkih so podani odgovori na 7 tem: 1) Uspešnost novega modela razvojnega sodelovanja – deležniška raven; opis vloge SRIP-a v sistemu vecnivojskega upravljanja, prispevek SRIP-a oz. ocena uresnicevanja kljucnih funkcij SRIP opredeljenih v S4. 2) Primeri dobre prakse/dosežki - SRIP predstavi najmanj 1 in najvec 3 reprezentativne primere dobre prakse (projekte) s konkretnimi dosežki SRIP-a in/ali potenciala v prihodnje. 3) Doseganje ciljev prednostnega podrocja do leta 2023 (kot so bili cilji opredeljeni v S4) pri cemer SRIP poda: . svojo splošno oceno glede doseganja ciljev, . za vsakega izmed ciljev jedrnato in argumentirano predstavi, ali je bil ali ni bil dosežen ter navede razloge za morebitno nedoseganje cilj. 4) Doseganje ciljev Akcijskega nacrta za 3. fazo delovanja SRIP-a 2020-2022. 5) Globalno integriran pristop – internacionalizacija - opis (aktivnosti) vkljucevanja prednostnih podrocij oz. SRIP-a v mednarodnih združenjih in v globalnih verigah vrednosti ter v EU projektih, z navedbo clanstva konkretnih deležnikov iz SRIP v mrežah kot so Vanguard, S3 tematske platforme/JRC, EIT KIC, ter vidnejše projekte H2020, I3 idr. 6) Opis regijske internacionalizacije 7) Pozicioniranje prednostnega podrocja oz. SRIP z vidika privabljanja in krepitve tujih podjetij in vrhunskih talentov ter dinamicnih podjetij. Priloga je dostopna na zahtevo na kontaktnem naslovu Sektorja za koordinacijo strategije pametne specializacije MKRR s5.mkrr@gov.si. Na isti nacin je dostopno celotno porocilo GZS 2023. Iz slednjega v nadaljevanju izdvajamo pregledne prikaze o strukturi clanstva SRIP. Preglednica 15: Analiza clanstva SRIP po vrsti poslovnega subjekta ter po pravno-organizacijski obliki 2019 2021 2022 Sprememba 2022 Sprememba 2021 Podjetja 635 706 714 8 71 VELIKA 138 137 132 -5 -1 SREDNJA 127 126 126 0 -1 MAJHNA 210 234 241 7 24 MIKRO 131 171 180 9 40 Samostojni podjetnik posameznik s.p. 29 38 35 -3 9 RRI institucije 96 132 132 0 36 Bolnišnica in zdravstveni dom 5 5 3 -2 0 Inštitut 22 31 33 2 9 Razvojni center 8 16 20 4 8 Univerza (fakulteta in šola) 53 67 62 -5 14 Tehnološki park ali inkubator 0 2 2 0 2 Center odlicnosti 7 10 10 0 3 Kompetencni center 1 1 2 1 0 Drugi razvojni deležniki 38 63 73 10 25 Druge oblike 7 6 7 1 -1 Zadruga 9 14 16 2 5 Zavod 12 18 24 6 6 Združenje 10 25 26 1 15 Skupaj 769 901 919 18 132 Preglednica 16: Analiza clanstva SRIP po vrsti poslovne organizacije v SRIPih 2019 2021 2022 Sprememba 2022 Sprememba 2021 Drugi razvojni deležniki 38 63 73 10 25 Mobilnost 1 3 2 -1 2 Mreže za prehod v krožno gospodarstvo 4 12 13 1 8 Pametna mesta in skupnosti 10 8 9 1 -2 Pametne zgradbe in dom z lesno verigo 4 7 6 -1 3 Razvoj materialov kot koncnih produktov 2 2 2 0 0 Tovarne prihodnosti 2 2 2 0 0 Trajnostna predelava hrane 9 20 21 1 11 Trajnostni turizem 3 7 15 8 4 Zdravje – medicina 3 2 3 1 -1 Podjetja 635 706 714 8 71 Mobilnost 85 85 80 -5 0 Mreže za prehod v krožno gospodarstvo 47 56 54 -2 9 Pametna mesta in skupnosti 117 88 82 -6 -29 Pametne zgradbe in dom z lesno verigo 55 65 62 -3 10 Razvoj materialov kot koncnih produktov 30 55 60 5 25 Tovarne prihodnosti 65 57 61 4 -8 Trajnostna predelava hrane 172 239 249 10 67 Trajnostni turizem 37 40 50 10 3 Zdravje – medicina 27 21 16 -5 -6 RRI institucije 96 132 132 0 36 Mobilnost 11 13 13 0 2 Mreže za prehod v krožno gospodarstvo 13 19 20 1 6 Pametna mesta in skupnosti 23 21 17 -4 -2 Pametne zgradbe in dom z lesno verigo 11 14 14 0 3 Razvoj materialov kot koncnih produktov 5 7 7 0 2 Tovarne prihodnosti 9 12 16 4 3 Trajnostna predelava hrane 0 25 25 0 25 Trajnostni turizem 4 3 6 3 -1 Zdravje – medicina 20 18 14 -4 -2 Skupaj 769 901 919 18 132 Preglednica 17: Analiza clanstva SRIP po kohezijski in statisticnih regijah 2019 2021 2022 Sprememba 2022 Sprememba 2021 VZHODNA SLOVENIJA 306 353 360 7 47 JUGOVZHODNA SLOVENIJA 32 36 41 5 4 KOROŠKA STATISTICNA REGIJA 16 15 17 2 -1 PODRAVSKA STATISTICNA REGIJA 124 133 127 -6 9 POMURSKA STATISTICNA REGIJA 36 38 43 5 2 POSAVSKA STATISTICNA REGIJA 15 17 20 3 2 PRIMORSKO-NOTRANJSKA STATISTICNA REGIJA 9 8 8 0 -1 SAVINJSKA STATISTICNA REGIJA 58 85 82 -3 27 ZASAVSKA STATISTICNA REGIJA 16 21 22 1 5 ZAHODNA SLOVENIJA 460 546 556 10 86 GORENJSKA STATISTICNA REGIJA 55 73 79 6 18 GORIŠKA STATISTICNA REGIJA 48 62 61 -1 14 OBALNO-KRAŠKA STATISTICNA REGIJA 35 38 37 -1 3 OSREDNJESLOVENSKA STATISTICNA REGIJA 322 373 379 6 51 TUJINA 3 2 3 1 -1 Tujina 3 2 3 1 -1 Skupaj 769 901 919 18 132