St. 269 Mtim Hitai t ptnM (tati nnatt M li Hrti) V Trstu, v nedcflo 12. novembra 1922 Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVn (zbaja, izvzemši pondeljek, vsak dan zjutraj. Hi ijiai^ii ulica av. FranClika Asiškcgi It 20, L nadstropje. Dopisi naj se ^t&j^o ^tredoištvu. Ne rankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi sc ne vračajo, Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Gerbec. — Lastnik tiskarna Edi.rast. Tisk tiskarne Edinost Naročnina anaia za mese - L 7.—, 3 mesece L 19.50, po leta L 32.— In celo leto L 60.—. Za Inozemstvo mesečno 4 lire več. — T .efon uredništva in uprave St 11-57« Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo V širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodof mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2 — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57, Oddala državnih obratov Ena najvažnejših nalog, ki jih bo morala rešiti nova vlada, je finančno vprašanje države. Stalno naraščanje državno-pronstvujuščimi». Mi smo se neposredno borili proti njim, se borimo in se bomo borili. Ta borba, z njimi nam je že prinesla mnogo žrtev. Ubili so nam dva okrožna načelnika, več sreskih načelnikov, enega mkrstra in v zadnjih dneh obesili devet naših ljudi v Nevrokopu. Kljub temu bomo nadaljevali borbo proti njim. Predvčerajšnjim je bil sprejet zakon o razbojnikih. Člen tega zakona določa, da se sme ubiti vsaka oseba, ki je 20 dni odsotna s svojega doma, če ne more svoje odsotnosti opravičiti Tako osebo sme vsakdo ubiti in je na njo še razpisana nagrada. Gospodje! Ved'te. da so ti komite za Bolgarsko večje zlo, kakor za kraljevino SHS. Znajte, da imajo glavni voditelji komitev svo. Začetek °b 20. Predavanje je precej obširno in izčrpno, ter ne bo zanimalo le društvenih članov, ampak tudi javnost, katera je tem notom vabljena. da se ga udeleži, posebno sedaj, ko se vsako društvo več ali manj bori z ureditvijo svojih dramatičnih odsekov. — Po predavanju bo društveni sestanek. — Odbor. Tatovi v stanovanju. Neka Marija Gelič fe pustila včeraj svoje stanovanje v ulici Moisč Luzzatto št. 3 za hip brez nadzorstva. T* ugodno priliko so uporabili neznani obtektv valci, ki so zlezli v stanovanje ter odnesli ne» koliko zlatenine in perila v vrednosti nad zrnu doma in v inozemstvu. Kajti sedaj je prišel I kcv, katerih imena jamčijo, da bo list popol- ~« An m J— I^l.oJ. — -v -i —. — 1— nrvrrirs 7nrirLvn1ii'1 ^ilstplffro Potres v daljavi FIRENZE. 11. Tukajšnje opazovaiišče je ugotovilo daljen potres, ki je zavzel katastrofalen obseg. Potres je bi4 najbrže v A-meriki ali blizu nje. za fašizem čas, da se izkaže — ne kot stranka v nasprotstvu z drugimi strankami in vlado, ampak kot vlada sama v Italiji. Male težave, ne velike zapreke, ki se premagujejo v naskoku, zahtevajo poleg gonilne ideje poznavanje in premišljenesti — nikoli pa hkratno postopanje. Rešitev spora s Sforzo se je pričakovala z napetostjo zlasti zato, ker je poučna za reševanje podobnih «shičajev», ki bodo bržkone še večkrat nastajali v bližnji bodočnosti. K dejstvu, da je tudi italijanski poslanik v Berlinu, senator Frassatti podal svojo ostavko, pripomiinja -Der Tiroler», da je ta diplomat oseben prijatelj Giolittija ter da je deloval za vzpostavo prijateljstva med Italijo in Nemčijo, kar da bo odslej nemožno. (Med tem so sporočile vesti iz Rima, da je odstop Sforze definitiven in da je ministrski svet že sklenil njegovo umirovljenje. Zakaj opozarja tirolski list ob tej priliki na osebno prijateljstvo med Frassatijem in Giolittijem? Ali hoče morda reči, da ta stari navihanec tvori politično ozadje odstopu Frassatija? Nič čudnega ne bi bilo, če Giolitti že danes snuje naklepe, kako bi tudi Mussoliniju mešal račune, kakor jih je doslej že vsaki italijanski vladi, če ni bil on v nji, in da s «prvimi zaprekami pripravlja še nadaljnje. — Prip. ur.) Glas iz vojaške službe. Radi prinašamo pozdrave naših vojakov, ki so gotovo sorodnikom, znancem in prijateljem v zadoščenje. Prijatelj lista pa nam pošilja prepis pisma, ki ga je dobil od nekega vojaka, iz katerega nam donijo nasproti pritožbe. Sami smo že dobili kako pritožbo o napornih vajah in o nezadostni hrani, toda nismo se ozrli nanjo, ker vemo, da ga ni vojaka, kateri bi ne bil pri svojem zdravem, dvajsetletnem želodcu in z ozirom na to, da se prostem zraku, lačen, in ker vemo, da se nikjer ne hodi pri vojakih «rožce trgat». Na take pritožbe, katere vsebuje gori omenjeno pismo, se zatorej ne oziramo, pač pa smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo vojaška oblastva na sledeče pritožbe, ki jih vsebuje gori omenjeno pismo: «Z večer, ko se spravljamo spat, pridejo stari vojaki ter nas neusmiljeno pretepajo. Ko se drugi dan pritožimo na komandi, se smejejo, kakor da jim pripovedujemo nekaj nenavadno smešnega« in dalje: «Za vse, kar se kje zgodi, odgovarjajo seveda «porci sciavi®. Prijatelj lista nam ni sporočil imena vojaka, po pismu pa sodimo, da mora služiti nekje v gornji Italiji, ker opisuje težave vaj v hribovju. Vemo, da so življenje in običaji pri vojakih bolj špar-tanski, vendar pa govorijo gornje pritožbe o postopanju, katerega ne more prenašati niti najbolj utrjeni vojak; vsled tega prevzamemo ulogo skromnega posredovalca med vojaško oblastjo in vojaki novinci ter upamo, da se bodo gori označeni neprimerni in obsojanja vredni «ob-!čaji» podrejenih organov energično odpravili vojaški upravi na čast in našim fantom na korist. Davek na špirite. Finančno ravnateljstvo v Trstu naznanja: Z odlokom od 29. oktobra, ki je stopil v veljavo dne 11. novembra t. 1. je bil raztegnjen na nove pokrajine zakon o davku na špirite. Povišek davika, v znesku 600 lir, razlika med aHkvotnimi 1000 lirami v starih pokrajinah in 400 lirami v novih pokrajinah, zadene brez razlike in brez omejitve vse količine špiritov, čistih in dodanih vermutu ali na bodisikak način spremenjenih v likerje in alkoholne pijače, če se te količine nahajajo v vinkuliranih skladiščih, tudi £e je do seda| veljavni davek že plačan a blago ni še prevzeto. Na vsak način zadene povišek noma zadovoljil čitateljice. List bodo izdajala skupna ženska društva v Jul. Krajini in sicer: • Splošno žensko društvo* v Gorici, «Žensko udruženje» v Opatiji in «Žensko dobrodelno udruienje» v Trstu. List se bo za enkrat urejeval in tiskal v Trstu. Posebno veliko zanimanje za nov list vlada v učiteljskih krogih, ki so mu že vnaprej obljubili vso svojo pomoč. V skladu z namenom omenjenih treh organiza cij, bo list urejevan tako. da bo prinašal poročila o delovanju ženskih društev, posebno na socialnem in v^gojevalnem polju, vpošte-vajoč seveda v prvi vrsti slovansko ženstvo. Prirašal bo razne praktične nasvete za gospodinjstvo in dom. Seveda poleg tega ne bo zanemarjal tudi zabavnega čtiva in bo prinašal izbrane proizvode najboljših slovenskih piscev. Novi ženski li-st bo izšel v dostojni obliki, ki ne bo žalila niti najbolj razvajenega okusa. Ne dvomimo, da si bo tako urejevan ženski list, ki tudi ne bo drag, našel pot v zadnjo vas in bo tudi na zunaj delal čast našemu ženstvu in posebno društvom, ki ga bodo izdajala. «Žcnsko dobrodelno udruženje» v Trstu je imelo, kakor ismo že na kratko javili, 8. t. m. svoj ustanovni občni zbor. Obila udeležba je spet enkrat dokazala, da se naše ženstvo, zlasti iz širših slojev, zaveda, kako velike važnosti je za nas močna ženska organizacija. Udeležba bi pa bila gotovo še mnogo večja, ako bi se občni zber mogel vršiti v nedeljo in ob uri, ko bi se ga moglo udeležiti vse naše ženstvo. Udruženje je dobilo mnogo pritožb iz kresov uradnic in delavk, ki se niso mogle udeležiti zborovanja radi neprimerne ure. Ža-libog ni mogoče vsem ustreči. Ves potek ob- _____________ čnega zbora se je vršil brez najmanjšega neso- ves dan giblje najglasja, volitev odbora se je vršila po listkih in je izpadla v občo zadovoljnost vseh članic. Izvoljena je bila ga. Antonija Sla viko va kot predsednica in vsega skupaj 30 odbornic. Odbor se je konstituiral takoj po občnem zboru. Radi enostavnosti poslovanja je bilo sklenjeno, da v manj važnih zadevah lahko odločuje ožji odber, ki sestoji iz predsednice, podpredsednice. tajnice, blagajničarke in sačeinic vseh odsr-ikov. Delovanje se je razdelilo na tri odseke in sicer: dobrodelni, prosvetni, ki je že začel s pripravljalnim delom za izdajanje novega lista, o katerem poročamo na drugem mestu in od^ek z« ročna dela, ki je deloval že pred ustanovitvijo »Udruženja* in priredil na ustanovni slavnosti »Šolskega društva* v Sežani svoj paviljon z ročnimi deli, ki je prinesel * Šolskemu društvu > nad 550 lir čistega dobička. O razdelitvi posameznih funkcij med odbcmice nam danes ni mogoče poročati, ker nekatera mesta v odsekih še niso določena. Društvo šteje danes že okrog 300 članic. Opozarjamo članice, da bo «Udruženje» urado-valo vsak pondelejk in četrtek od 3—5 v prostorih «Organizacije vdov in sirot*. Pevsko društvo «Ilirija» priredi, kakor je bilo že javljeno, danes. 12. t-m. v dvorani DKD pri Sv. Jakobu pevsko-dramatični večer s sledečim sporedom: 1) šonc: «Teku sem dol* po dolin*, poje raeš. zbor; 2) Adamič: «Mir», poje moški zbor; 3) Prelovec: «Jaz bi rad ru-dečih rož»t poje moški zbor z bar. solo; 4) Vodopivec: «Ptici», poje ženski zbor (trospev); 5) Dvorak: »Golob na javorju*, poje ženski zbor (dvospev) s spremljevanjem klavirja in gosli; 6) Aljaž: «Oj zbogom ti planinski svet»f poje veliki mešani zbor s tenorjem-solo; 7) M. D. P. podr. Sv. Jakob, sodeluje iz prijaznosti z grotesko v 1 delanju Pav. Czimer: »Maska Iz tržaškega živilessla Martinov god. Martin Sinigaglia, mož, ki šteje svojih 40 let in še več, je obhajal včeraj alpincev v Gorici tako^ zelo nesrečno svoj god. Zato ni prav nič čuda, če ni šel de lat. Ravno tako ni čuda, če jo je že zjutraj zgodaj zavil v krčmo. V krčmi se ni godilo našemu Martinu slabo, zakaj pil je kot goba ter bil židane volje. Njegovega veselja pa so hoteli biti deležni tudi štirje možakarji. Zato so se mu kar na lepem prihlinili ter ga začeli zabavati: ta je povedal eno »za počt'», drugi drugo in tako je bilo v krčmi smeha dovolj. Ker pa ni hotel biti Martin «umazan», se je »vrgel ven* ter plačal kar en »Štefan* vina. Potem pa je plačal še dva -dopja*. Pri zadnjem »dopju* so se začeli možje z Martinom vred opotekati. Tedaj pa so se nenadoma razgrnili nad krčmo črni oblaki. .. Martin se je namreč radi neke malenkosti zameril najbolj razposajenemu možakarju, ki ga je imel največ «pod kapo*. Vinjeni možakar pa si je vzel zamero k srcu ter planil ves razjarjen na Martina. Ker pa ni držal Martin rok križem, je seveda tudi marsikatera batina našla pripraven prostor na hrbtu njegovega nasprotnika.. No, ker ima vsaka stvar svoj konec, tako je imela tudi ta. Martin in njegov nasprotnik sta se pozneje pojavila na rešilni postaji. Avtomobil trčil ob tramvaj ali nasprotno? Pred sinečnjim okoli 10. ure je stala na istrski crsti v bližini lekarne - Godina^, vrsta tramvajev. Okoli enega teh tramvajev je bilo zbranih mnogo ljudi, ki so pasli običajno radovednost, dočim so se tramvajski uslužbenci trudili, da ločijo od tramvajskega voza zasebni avtomobil, ki je bil zarit v sprednji del tramvaja. Vozili sta malo prej trčili, a k sreči ni bil pri tem nihče poškodovan. Šofer omenjenega avtomobila — št. 67 — je trdii, da je zavirač tramvaja kriv nezgode, zavirač pa je zvračal krivdo na šoferja. Šofer je trdil, da je hotel obrniti avtomobil. V tistem hipu pa je privozil tramvaj, ter zadel z vso silo ob vozalo. Zavirač pa je trdil, da mu je hotel šofer na nespreten način prestriči cesto. Zadeva se bo razjasnila na policiji. Škoda na avtomobilu se ceni okoli 1500 lir, na tramvaju pa 3000 lir. Skrivnosten dogodek pri Sv. Soboti. Dva orožnika, ki sta patrulirala včeraj po noči okoli 2. ure po Sv. Soboti, sta nenadoma zaslišala obupno klicanje na pomoč, ki je prihajalo izpred bližnje hiše poleg čistilnice riža. Funkcionarja sta šla brž pred tisto hišo ter našla tam na tlaku elegantno oblečenega moškega, ki se je zvival od bolečin. Obraz je imel ves krvav; tožil je, da je po nesreči padel z drugega nadstropja. Kmalu je skočil eden izmed orožnikov v sosednjo čistilnico riža ter tam telefoniral na rešilno postajo. Čez nekoliko minut je prišel na lice mesta zdravnik tega dobrodelnega zavoda, preiskal moža ter ugotovil, da ima nad štiri centimetre dolgo rano na čelu in več prask na obrazu. Bolniški strežniki so mu obvezali rane ter ga prepeljali v mestno bolnišnico. Tam se je ranjenec identificiral za Aleksandra Deklevo, starega 30 let, stanujoč v ulici S. Francesco d'Assisi št. 30. Službujoči policist v bolnišnici ga je zaslišal. Dekleva je izpovedal, da je padel z drugega nadstropja. Ni pa hotel povedati, kako je padel. Policijskemu oblastvu se zdi ta dogodek nekoliko zagoneten. Vršijo se preiskave. Vlom v železno blagajno. V noči od petka na soboto so vdrli neznani vlomilci v skladišče tvrdke Leipziger v ul. Guido Brunner št. 4, prevrtali velilu> železno blagajno ter odnesli iz nje dve zlati uri, 12 žlic iz alpake, tri krogle iz slonove kosti, tri svetinje, 200 mark, 150 dinarjev in 150 lir. V blagajni se je naha-ajlo tudi 100.000 kron. Te so svedrovci veliko- Tatvina je bila na- Satana». — Začetek točno ob 17. zvečer. Opo-, dušno pustili v^ blagajni, zarja se slavno občinstvo na to prireditev t znaniena policiji. Vesti z Goriškega . Nesreča. Neki Franc Knez, star 56 let, doma iz Serpenice, ki je uslužben pri ne*i tvrdki v Bovcu, je peljal voz žita. ki se je nahajalo v vrečah. Na poti je zapazil, da bo ena izmed vreč padla na tla. Med tem, ko je voz tekel dalje, je hotel popraviti vrečo na voz, toda v tem mu je prišla noga pod kolo in le pameti nim konjem se ima zahvaliti, da se ni zgodila hujša nesreča, ki so se takoj ustavili, ko je zavpil nad njimi. Na klic so prihiteli ljudje, ki so bili v bližini in so takoj pomagal ponesre-čenemu Knezu ter so ga prepeljali v bolni šnico usmiljenih bratov v Gorico. Nogo ima zlomljeno. Zdraviti se bo moral kaka dva meseca, da bo zopet količkaj sposoben za delo. Najdeno truplo. Ko so se pred par dnevi podajali delavci ob zgodnji jutranji uri na delo. so v ulici S. Pietro zapazili nekaj na tleh, a' vsled teme niso mogli takoj spoznati, kaj da je. Ko so se približali, so videli, da je to moški, ki je morda pijan obležal do iutra na tem mestu. Eden izmed njih pa se je notel prepričati natančno, kdo je to. Stopil je do njega in strahoma spoznal, da je mrlič. Poklical je druge in naznanili so stvar na postaji orožnikov. Kmalu so bili orožniki na mestu, obveščena je bila tudi sodna oblast, da takoj uvede preiskavo. Ni bila namreč izključena nesreča, toda mnogo okolnosti govori tudi za zločin. Danes ne vemo niti imena dotičnega človeka, dasi mnogi govorijo, da sc storilci nahaja*o že v ječi. Upajmo, da posveti oblast z jasno iučje v to zadevo. Iz Sv. Lucije. (Smrtna kosa). Umrl je 7. no-rembra t. 1. v bolnici v Kainbachu pri Gradcu č. g. Franc Červ. Rojen je bil na Šentviški gori 29. nov. 1851., posvečen 1. 1875. Služboval je v Cerknem, v Novakih in na Grahovem. Zadnja leta pred vojno je živel v pokoju pri Sv. Luciji, od koder je moral bežati 1. 1915. Kot begunec je bival pet let pri oče* tih servitih v Frobnleitenu nad Gradcem. Ker je deloma ohromel in ni mogel dobiti polnega lista domov, se je preselil v Kainbach, kjer je živel zadnje leto v popolni ohromelosti kot begunec do sanrti. Pokojnik je bil blaga duša, zelo duhovit in nadarjen, priljubljen povsod, med domačim ljudstvom, a tudi med sobrati na nemškem Štajeriu- Značilno je, da mu ni vlada še do danes nakazala niti stotinke pokojnine kljub vsestranskemu drezanju in posredovanju skozi vsa 4 leta. — Silno je ves čas begunstva hrepenel po domovini, a — ni mu bilo dano n/rti, da bi v nji počival. Naj mu bo lahka tuja zemlja, ki ga je gostoljubno sprejela in zanj prav po krščansko skrbela. Naj v miru počiva! Tatvina. Neznani zlikovci so ob nenavzoč-nosti stanovalca Kardinaka v ul. Casalc št. 35 v Gorici vlomili v njegovo stanovanje in mu pobrali kolo s parom čevljev vred, v vrednosli 800 lir. O tatovih seveda ni nobenega sledu. Padec s konja. S konja je padel neki major da se precej hudo poškodoval. Ali spada to v posel železničarjev? Kol smo že poročali, so zažgali v Gorici eno pošiljatev »Edinosti*. Kot smo izvedeli, je storil to junaštvo 23-lelni železničar Tonieti Andrej in se je izrazil, da dela to v imenu goriškega ia-šija. Tako poroča Popolo Friulano . Ali je to res? Kako na| to opraviči goriški fašijo? Vjet tat. \ Gorici se je nahajal neki dezerter iz Ljubljane, 21 let star, ki ni vedel, od česa naj živi, zakaj dela ni mogel dobiti. Ko je dolgo časa pohajkoval po našem mestu in ga ie že želodec začel opominjati, se je odločil, da bo kradel. Poizkusil je svojo srečo pri trgovini Manxner Umberto v ulici Morell 34, vlomil je vanjo in začel pridno s svofim delom; nakladal je namreč salamo, sardine, šunko in druge dci>rote ter se je hotel na ta način založiti za delj časa. Gospodar trgovine, ki stanuje v prvem nadstropju pa je slišal ropot in prišel ravno o pravem času ter zastavil tatu pot iz trgovine, ki je obstal ves zavzet kot ptiček v kletki, iz katere ni našel izhoda. V tem pa sta prišla dva orožnika, ki sta tatu odgnala tja, kjer bo imel dovolj časa za razmišljanje o tatvini in o de-zertaciji. Po nedolžnem zaprti. Precej časa so lanvko leto pisali laški listi o dogodkih v Kozani, kjer so fantje hoteli plesati čez 23 uro in s« se ob tej priliki sprli z orožniki. Pri tem je prišlo do streljanja in smrtno zadet je bil neki mladi laški financar Cavarelli, ki jc tudi s fanti plesaL Bilo je jasno, od kje je priletela krogla, a so seveda obdolžili zločina Slovenoe. Radi tega dogodka je zelo mnogo pretrpela vas Kozana, g. župan Obljubek. posefciio pa oni, katere so dotžili dejanja. To sta bila dva mladeniča: Srebrnič Mihael in Vendcnnin Josip, ki sta bila zaprta eno leto, dokler ni bila zadeva slednjič preiskana in sta bila ob^ izpuščena. Primanjkovali so dokazi za nadaljnje postopanje proti r.jim. — To je zopet ena izmed krivic, kar se jih je zgodilo zadnje čase Slovencem. Kdo bo povrnil zgubljeni lefi obema mladeničema, kdo bo plačal njuno trpljenje? Nepoštenjakovič je bil neki Jamček, ki se fe mudil zadnje čase v Gorici radi dela in ga je vzel neki Jožef Boškin, ki stanuje v ulici Cappuccini 1. kot svojega sostanovalca, ko je bil ta na cesti. Dolgo časa sta živela v miru in ni mogel Boškin niti dvomiti nad Jam-škovo poštenostjo, dokler ni Jamšek končno vzel BoškSnu par »skoraj popolnoma novih čevljev im izginil. Boškin je zadevo naznani! orožnikom. Vesti iz Istre BOLJUNEC. Radi nepredvidenih zaprek, so mora za danes napovedana veselica preložiti na prihodnjo nedeljo 19. t. m. Bratska društva, ki so obljubila sodelovanje, prosimo, da nam' ostanejo naklonjena tudi prihodnjo nedeljo. Grozen zločin v Pazinu. Pišejo nam iz Pazina: Mesto je še vedno pod utisom, ki ga je napravil grozen zločin, kateri se je odigral ta teden v noči od 7. na 8- novembra. Okoli 3 po polnoči so se prikazali pred! pekarno Antona Ančiča tri neznanci ter ga pozvali, naj pride ven na pogovor. Ančič jih je z ozirom na nenavadno uro in v skrbeh za svojo varnost odslovil, češ da me more zapustiti svojega dela. V odgovor ■so neznanci pognali par strelov fitozi vrata ter nato zbežali Streli so ranili An-Čićevega pomočnika Ivana Maričić, ki f«, V Trsta, dne 12. nocembra 1922. •EDINOST« m. kljub frilri zdravniški pomoči kmalu nato umrl. Krivce zasledujejo, da sedaj pa jih niso še prijeli. Književnost In umetnost Narodni koledar za Istra: J uri na i Franina. Ravnokar je izšel pod gornjim naslovom dičen koledar za 1. 1923 . Poleg koledarja v ožjem smislu besede se nahaja na 128 straneh te zares priročne knjige mnogo najraznovrstnejšega in poučnega čtiva. Posamezne članke spremljajo in pojasnjujejo Številne slike, ki dajajo koledarju že več živahnosti in zanimivosti. Med članki opozarjamo posebno na razpravo: ♦ Kako se je naš narod u Istri održao u prošlosti , ^Napredno pčelarenje-? (s slikami) in povest iz istrskega življenja «Budakova želja». Na koncu je zbranih lepo število šaljivih zg-odbic s slikami. Med slikami pa naj omenimo sprejem italijanske kr. dvojice v Kopenhagenu, poroka jugoslovenskega kralja, več slik z vsesokolskega zleta v Ljubljani, z ljubljanskega velesemnja in slike prestolonaslednika. Facte in Mussolinijia. Koledar je natisnila tiskarna »Edinost* v Trstu, a spisala in za naše ljudtvo v Istri priredila sta ga obče znana istrska možaka in diplomata Jurina in Franina, kakor nam naznanjata v uvodni besedi h letošnjemu koledarju- Že to dejstvo nam jamči, da bodo naši »trski kmetje našli v njem samo koristne stvari, iz katerih bodo ob dolgih zimskih večerih črpali mnogo pouka in! zabave. Zato naj ne bo nobene kmetske hiše v j Istri brez tega zares mičnega dela Jurine in Franine. Koledar stane s poštnino vred 3 L in se naroča pri uredništvu «Starc Naše Slo- j ge», Trst, ul. S. Francesco d'Assisi 20, I., v j knjigarni Štoka v Trst«, via Milano 37, v knji- j garni J. Novak v Pazinu in v knjigarni Toma-! lic v Opatiji. «Za novi rod» se imenuje lepa nova knjiga Stanka Majcena, ki jo je izdala naša založba. Vsebuje tri primerne erodejanke. — Ne pozabite, da izide v nekaj dneh najzanimivejša knjiga. kar yh jc izšlo zadnje čase na Primorskem — »Jadranski Almanah*. «MLadIka:>. Na razna vprašanja naznanjamo, da se bistveao po novem letu z << Mladiko* ne bo nič spremenilo. Ona ostane še nadalje naš družinski list; po opremi in po vsebini bo napredoval od lani. vil mednarodno posojilo v višini 500 milijonov zlatih mark za stabilizacijo nemške valute. Točno besedilo gornjih predlogov ni znano. Reparacijske komisije ti predlogi niso zadovoljili, češ da so premalo jasni in precizni. Zato se presoja položaj sedaj mnogo bolj pesimistično, nego pred početkom posvetovanj. Francozi kažejo stalno nespravljivost. Sicer pa so ta posvetovanja, kakor se izjavlja, samo priprave za bruseljsko finančno konferenco, ki se vrši decembra in ki bo prinesla odločitev v vprašanju reparacij. Položaj v Nemčiji je tak, da zahteva takoj rešitve. Do bruseljske konference je še dolgo časa. Do takrat se bo kritično stanje v Nemčiji še gotovo poostrilo. Če se bo na bruseljski konferenci to vprašanje rešilo za Nemčijo! ugodno, še tudi ni gotovo. Francozi bodo mo- j goče do takrat postafr uvidevnejši, ker se je! zadnje dni izkazala skupnost usode marke in franka, ki je obenem z marko znatno padeL Katastrofa Nemčije bi bila tudi za Evropo nesreča — pred tem dejstvom si ne smemo zakrivati oči. ŠIVILJA izdeluje vsakovrstne ženske obleke in perilo. Cereria 13, pritličje. 2053 DEKLICO, štirinajstletno, katera bi nekaj pomagala v hiši gospej sami, se sprejme. Zgla-siti se je v pondeljek via Kandler 7, polu-nadštropje, levo. 2054 MEBLIRANA sobica se da v najem poštenemu delavcu. Via Istituto 18, III. 2044 UMIVALNIK se proda, vrata 12. Via Udine 5t. 26, II, 2045 SKLADIŠČE, malo, prazno, z električno napeljavo se da takoj v najem. Caprin 4, To-mažič. _2046 BAKER L 5, medenina L 2 kg, kupujem v ulici Scalinata 3. Fonda. 2052 Coko Vitt. Em. III. 16 - TRST ■ Corso Ulit. Em. III. 16 Gozh Smrtni ples nemške marke. Tragedija nemške vaLute postaja vedno usodepolnejša. Na dan objave nemške devizne naredbe, s katero naj bi se onemogočila devizna špekulacija in s katero se je mali trgovini zabranilo fakturiranje v inozemski valuti, je stal dolar na berlinski borzi 2550 mark. Dne 7. t. m. je veljal že pieko 8400 mark, danes pa stane gotovo ce mnogi) več. Vzroki za to v pravem pomenu besede katastrofalno padanje vrednosti nemške marke imajo svoj izvor v političnem položaju, v dr- [ žavnih financah, v vesteh o neugodnih izgle-■ dih reparacijskih pogajanj. Prvi udarec izvira iz Nev/ Yorka, kjer se ameriški finančniki hočejo na vsak način znebiti velikih vsot nemških bankovcev, s katerimi so se prav temeljito zašpekulirali. Zadnje dni je nastopil pravi j splošni blazni «beg pred marko», ki se je vrgel zlasti z vso silo na efektni trg. Berlinska borza izkazuje rekorde nakupovalne besnosti. Vedno širši krogi skušajo zamenjati papirnati denar, ki neprestano izgubljava na veljavi, za dragocenejše stvari in tako narašča na vseh. tržnih poljih juriš nakupovalcev, ki je pov- j zročil doslej do 15.000-odstotni porast teča- j fev. Poleg domačih kupcev nastopa v velikem številu tudi inozemstvo, ki je zadnje dni za smešne zneske svoje valute nakupilo cele zaloge nemških akcij. Kar se dogaja na efektnem trgu, pomeni korak k dejanski udeležbi inozemstva pri nemški industriji in naraščajoče obubožanfe Nemcev. Obenem z deviznim in efektnim naraščanjem drvijo seveda tudi cene nevzdržema navzgor. Podražil se j« premog, železo in železni izdelki, kali, papir, povišale so se železniške tarife, poštne pristojbine. Cene rastejo iz dneva v dan in to ne za male odstotke, temveč res «velikopotezno». Pred letom dni se nam ni mo-^lo niti sanjati, da bo prišla industrijska Nemčira kedaj v tako obupne razmere. Izgleda pa, da ta panična zmešnjava še ni dosegla vrhunca. Predlogi nemške vlade re-paracijski komisiji, ki je menda že danes zaključila svoja posvetovanja v Berlinu, so bili odklonjeni, kar bo imelo nadalnje težke posledice na vrednost marke. Reparacijska komisija je, kakor znano, prispela v početku novembra v Berlin v svrho, da obenem z mednarod. valutnimi strokovnjaki, ki jih je poklicala nem-Ska vlada, proučava razmere na licu mesta in stopi v stik s člani vlade in vodilnimi možmi gospodarskega življenja in financ. Predlogi nemške vlade komisiji, so se tikali v glavnem stabilizacije marke, ki da je odvisna od tega, da se nemške repairacijske obveznosti znižajo na znosljivo mero in da se obenem omogoči Nemčiji mednarodno posojilo. Nemška državna vlada je predlagala, da bi storila v zvezo s kakim mednarodnim finančnim konzorcijem, ki bi skupno z Nemško državno banko doba- To in ono Važna iznajdba. «Matin> poroča iz Pariza, da je iznašel Eduard Belin aparat, ki osigurava popolno tajnost radiotelegrafičnih in telegra-fičnih poročiL Znižanje števila prebivalstva v Franciji. Če tudi je Francija pridobila po vojni 1,709.749 prebivalcev, je število prebivalstva današnje « večje Francije« za 395.226 oseb manjše kot pred 10 leti. To je konštatiral nemški medicinski tednik na temelju poslednje statistike. Pismo milemu gospodn Bogu. «Journal des Debats^ prinaša zanimiv dogodek. V nekem francoskem meslu je živel invalid, ki je trpel veliko pomanjkanje. Bii je pobožen in veren mož, zalo pa se je v svoji globoki veri usedel in napisal pismo, v katerem prosi gospoda Boga. naj mu pedari sto frankov. Napisal je naslov ^Milemu gospodu Bogu» in vrgel pismo v poštno skrinjico. Pošta je dobila pismo, ker pa ni mogla najti adresata, je pismo odprla in ga poslala invalidskemu oddelku ministrstva. Častniki so preči tali pismo, bili so ginjeni vsled bede in vere In nabrali so med seboj 50 frankov. Poslali so jih invalidu in pripisali «polovica darila od gospoda Bega. Pošiljajo častniki invalidskega oddelka ministrstva*. Čez teden je prejela pošta zopet pismo, naslovljeno *Milemu gospodu Bcg'u» in zopet ga je poslala v ministrstvo. Tu so ga odprli in črtali: «Mili gospod Beg! Zahvaljujem se Ti za prijazno darilo. Samo prosim te, kadar pošlje« Še kaj, pošli neprestano meni, ne pa preko invalidskega oddelka vojnega ministrstva, Ti oficirski prašiči so mi ukradli 50 frankov, Tvoj vdani X. X., invalid.« Blisk oživil mrtveca. V hrvatski vasi Lapci je umrl nski Mane Lukič. Zvečer so se zbiali pri pokojniku znanci. Nastala je nevihta. Ko se je zabliskalo in je udarila strela, so navzoči, misleč da je povzročila požar, zapustili sobo. Veliko pa je bilo njihovo začudenje, ko so našli potem mrtveca sedečega na miiva-škem odru. Oživljeni mrtvec jih je gledal in prosil pomoči. Nekateri so zbežali, drugi bolj hrabri pa so mu pomagali na noge. S svetovnega kongresa črncev, ki se je vršil pred kratkim, poročajo, da ga je predsednik Marij Garv2y, ki nosi naslov «začasni predsednik Afri':e», zaključil s temi besedami: Ako hočejo imeti evropski narodi mir, jih vabimo, naj Afriko zapuste kolikor mogoče hitro.» Pozabil je povedati določno dan, do katerega bi morali oditi iz Afrike vsi beli ljudje. Spomenik »Poljska — Ameriki«. Pred kratkim je bil odikrit v krakovskem predmestju Varšave spomenik o bili že prej prijeK, je prosila beneficiata Ozinka, naj ji da v najem za letnih 33fL Prvo leto je plačala najemnino, drugo leto samo polovico, potem pa nič več. Pri tožbi so ji kazali listino, v kateri se zavezuje plačevati najemrdno, a ona trdi da je v njeni listini drugače zapisano. Po-zovejo jo naj pokaže pismo« a se izgovarja, da ga ima v Trstu. Ko pa pozneje le ni prinesla svojega pisma, je trdila, da ;e pač odpisala nekaj, kar pa sama ne ve. Razume se da ti razlogi niso držali, in je bila Bajt obsojena vrniti vse. Pritožila se je na sodišče v Celovcu, ki je pa 6. II. 1786 potrdilo, kar je sodišče v Trstu razsodilo. Da bi se te sitnosti, tožbe in kriva pričevanja enkrat za vselej končala, prosi 23. 9. 1798. beneficiat Ozink, naj dovoli verski zaklad vse posestvo prodati. Do sedaj je malo neslo, na videz 80 gL, a najemniki niso redno plačevali, hiše ne popravljali, travnikov in vinogradov ne gnojili. Će gre tako naprej, bo hiša razpadla, zeml rš6e pa izčrpano. Da bi sam oskrboval, je daljava tolika, da bi se ne izplačalo. Res so na javni dražbi 21. 12. 1800 prodali vse Frančišku Cotič za 1310 gl. Zato so kupili državne papirje, lci so pa po razpadu Avstrije zgubili vso vrednost. Dandanes ima beneficiat le še malo hišo katero je v svojem testamentu 4. 11. 1847 zapustila Marija Sorger, vsi drugi dohodki so izvirali iz obresti državnih obligacij in ta stu de^ec te, kakor znano, po končani vojski usehnil. Cerkve. Najstarejšo cerkev sv. Trojice smo že omenili. Presbiterij v gotskem slogu je bil sezidan leta 1500, ladjo so pa začetkoma imeli leseno. Ko je naraščalo število prebivalcev, so jo podaljšali, da so lahko bili vsi pod streho pri službi božji. Se le v 30 letni vojski, »ko niso mogli sedanje župne cerkve sezidati, so sezidali ladjo sv. Trojice na državne stroške, katero je 31. 5. 1631 posvetil ljublfanski škof Raj-nold Scharlichi. Cerkev je merila 37 m', pokopališče okoli nje pa 97*90 m*. Popravljali so jo. dokler so jo rabili. Ko fe pa nova župna cerkev sv. Barbare zbirala ljudi k službi božji, se je stara farna cerkev zanemarila, ker svojega premoženja ni imela in rudnik ni dajal zanjo nobenega prispevka, je kar osamela. Leta 1817. ^e rudniška direkcija predlagala naj se stavba porabi kot skladišče za živo srebro. Do tega sicer ni prišlo, vendar je stavba razpadala, da so leta 1826 predlagali škofiji, naj se podere. Knezoškof WoK — idrijski rojak — pa v lastnoročnem pismu toplo priporoča, naj se ohrani in popravi, kajti je vendar to najstarejša cerkev v Idriji. Bila je prej kuracijska cerkev za malo Idrijo; naj pogori sedanja župna cerkev, ali treba kake večje poprave, kam naj potem spravijo sv. zakramente? Naj pride voda na novo pokopališče in bi tam nekaj časa ne mogli pokopavati, je vendar še za silo okoli sv. Troiioe prostor, ki bi v taki zadregi dobro služil. Prošnji teden gre tja procesija in je sploh ljudem priljubljena. Res so jo takrat za silo malo popravili, a sčasoma se je zopet zanemarila in bila na tem, da se sama podere. Kapelan Onu&ič je dalj časa pobiral prostovoljne doneske in jo res v sedanji stan popravil. Omislil ji je novo streho, pokril zvonik z bakrom, napravil šamatni tlak in barvana okna. V vojski je precej trpela, ker so vojaki okoli nje imeti kar 3 kuhinje. Ko so te odpra- Zaloga pohištva 54 ANTON BREŠČAK Gorica, Via Carducci št. 14 (prej Gosposka ulica). Doma kar manjka naj pregleda vsak — vse naj napiše si pri dnevni luči — omare mize, stole, posteljnja^ — in vse kar rabi sploh v domaći kući. — K*r manjka, to mu preskrbi Breščak — štirinajst številka ulica Giosue Carducci. Tvfdka Uia Nazzlni 30 (Vogal S. Catm) (prej Via Nuova) naznanja svojim cenj. odjemalcem, da si je priskrbela za prihodnjo sezono veliko izbero volnenega blaga za moške in ženske, kožuhovin, žameta, volnenih šerp in rut, kakor tudi fušlanja, belega in barvanega ter raznovrstnih okraskov. h po sinili trni Srebrne Krone in zlato plačujem po naMh cenah ALOJZIJ rovn Trst, Piazza Gorlbaldl Jt 2 6 (prej Barriera) ■ d ČEVLJARNICA 23 MICOLiCH Trst. vin Uđine 32 (vogal L' Arlosto) (prej Belvedere) Izbera moškega, ženskega in otroškega obuva'a Sprejema naročila in popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Cene nizke. Postrežba točna* 1 ttajvlsje cena plačujem za dihurjev, vider, Jazbecev, veveric« krtov, divjih šn d&^nacih zajcev. D. WfHDSPA€H Trs«, VSa tesara Baftfsti št. 10 U. nadst., vrata 16 8s Sprejemajo se pošiljatve po pošti. POHIŠTVO. NOVI DOHODI s poročne sobe, solidno, slavonsko delo. javorjeve, freinjm, jesen ovc, me-hsgonijeve, hrastove L 1700, naslonjači L 48.—. Železne postelje s kovinasto vzmetjo L 15—. TORK, Via S. Lazzaro št. 16. : VELIKA IZBERA : Za pošiljatve na de2elo najboljia, brezplačna embalaža. na ivraiio 1 FRANC SfiUHIG, Gorica, Gosposka ulica sefo] Vls Carducci št. 25, Naznanja siavnemu občintvu. da ima veliko zbero ŠavaSnih sfreisv več vrst za krojače, šivilje in čevljarje iz nUbeljšiii nemških foutsren, Stotere Jamči 10 let. Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. Steklene Upe vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobro. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 18 /fp 3E 3E Dobre in istoSm mm za moške, dečke in otroke v veliki izberi 58 po konkurenčnih cenah. Adolfo Kostorls Trst, Via Carducci 33. Oglejte izle&e, da se prepričati! =H-flB^ (E iastre&ga iids!ka v vsakem sS©gya — ¥elfka izbera o^rgme ga ihiše, gsiisgrrse isi gosSaSn^a cena. Trst — Viale XX. Setiemhre 35 — ¥rsš (paiaca eden) Telefon 34-34 bls (87) Telefon 34-34 bls r i Opozarja se slavno občinstvo na vellbi letni semen] za Mm in Krese potrebščine Id se bo vršil 702 t. m. v it. Vidu pri Vipavi. Za obilen obisk se priporoča: Županstvo v Št. Vidu pri Vipavi 8. XII. 1922. Hranilnica ii posojilnica v Iv Petra na Krasu reglstrov&na zadruga z neomejeno zavezo sprejema hranilne vlcse od vsakogar in |ih najboljše obrestuje. Daje posojila pod ugodnimi pogoji. Popolna varnost. Uraduje vsak torek in vsako soboto dopoldne v lastni hiši. 686 vili, se je ponudilo prostor zo vojaško poko- Jtona, so postavili prvotno malo znamenej si v sredini mesta. Ljubljanska kreditna Podružnica v Trstu. 2 vogal uia ValMo 11 — Via 30 ottoin? 11 Izvršuje vse bsnčne posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHS kron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje |T po 3 3|4 c!o netto ^S Vloge na tekoče račune po 41|20|0 Vezane vloge obrestuje najugodnejše po dogovoru« Glavni sedež banke: LJUBLJANA. Podružnice: Goricaf Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novisad, Sarajevo, Split, Metković. DelnISka glavnica In rezerve: SHS kron 1S0.000.000m Tel. št 5-18. Uraduje od 9 do 12 V, in od 14l/f do 16. III1BLI . š