PRIMORSKI DNEVNIK
Leto 1. itev. 146 - Cena 3.- lire
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE NA SLOVENSKO PRIMORJE
Uredništvo in uprava, Plazza Goldoni it. 1-L Tel. St. 93S06.93807,93808. Rokopisi se ne vračajo
TRST, četrtek 1. novembra, 1945
Žrtve za svobodo
Tisoče in tisoče je naših žrtev za svobodo, ki se jih danes spominjamo. Padali so naši borci v junaški, neenaki borbi proti nadmočnemu okupatorju. Pa-dgli so naši aktivisti, fantje iw dekleta, ki so s prezirom smrti vršili svojo narodno dolžnost, nosili goreče besede navdušenja od msi do vasi, pri tem padli v sovražne zasede ali pa so bili izdani od izvržkov lastnega naroda. Pod krvnikovim bodalom ali v plamenih požganih hiš so umiralo žene, starčki in otroci, nad katerimi se je po vaseh znašal onemogli bes sovražnika, ki m mogel streti našega odpora. Premnogi so umirali v ječah in d koncentracijskih taboriščih tezjtne, kamor ao bili odvedeni t rodne zemlje. Ni bilo prizanašam ja ne usmiljenja, bodi star ali mlad, borec ali neborec, moral je umreti, ki ga je zalotil srd podivjane fašistične drhali. Tako je stalo v načrtu za iztrebljenje slovenskega ljudstva.
Niso usi ti naši bratje zlahka umrli, zakaj nekateri izmed njih so bili še tako mladi, potni živ-tjenja, pred vsemi pa je ležala še nedokončana pot in neizpolnjene sanje. Toda vedeli so, zakaj umirajo, kakor so bili tisi oni, ki so ostali, pripravljeni umreti za svobodo svoje zemlje im svojega rodu. In kakor so nosili d svojem življenju upor v očeh, tako so nas po smrti njihovi grobovi, raztreseni po vseh samotah in gozdovih, opominjali, da naj vztrajamo v boju. Kar kor so naši prvi mučeniki hodili z vzgledom pred njimi in jim kazali pot do cilja, tako so oni hodili pred nami do zmage m čez.
Do zmage in čez! Zakaj, ob pesmih in vihrajočih zastavah naš spomin na žrtve ni pobtedel, ampak je zavil našo radost v tančico žalosti. Hkrati s tiho žalostjo, da naših najboljših, naših najdražjih, ki so največ dali zo. svobodo, ob uri zmagoslavju ni med nami, so se naša srca napolnila s hvaležnostjo, s spoštovanjem in ponosom. Nismo pozabili in ne bomo ntkoli pozabili, da so naše žrtve s svojimi trupli zgradile stopnice, po katerih smo dosegli svoj cilj. Tiha hvaležnost v naših dušah dobiva te dni, ko se vse človeštvo spominja dragih pokojnih, vidnega izraza. Naši dragi, na jdražji, se iz vseh samotnih, raztresenih grobov domačih in tujih krajev vračajo v svoje domačije, na domača pokopališča. Prihajajo orošeni od so'za, oviti cvetje, ob zvokih žalostink in pod sklonjenimi zastavami. Mnogo jih je, ki danes še ne počivajo v zemlji, za katere svobodo so umrli. In so končno še tisti, ki nimajo grobov, za katerimi je zabrisana vsaka sled, a so s prav tako globoko hvaležnostjo zapisani v našem spominu.
Naše irtve! Vnanji izraz hvaležnosti, ki jim ga danes izkazujemo, ni zadostno povračilo. Niso darovali svojih življenj zato, da bi ostali v našem blagem spominu, ne za vence cvetja, za pretresljive žalostinke in za kamnite spomenike na grobovih. Umrli so za svobodo svoje zemlje, da bi je nikoli več ne tkičil tujec, za prostost svojega todu, da bi nikoli več ne padel t robstvo. To je njihova oporoka. Ali smo jo do konca izpolnili t Nadaljevan smo njihovo pot do svetlega cilja, le poslednja zapreka mednarodnega priznanja naše svobode stoji še pred nami. Z enotno voljo in Odločnostjo nas vseh bomo iz-vojevali tudi to poslednjo M-ko. To smo dolžni predvsem našim žrtvam, najboljšim naših •inov.
Naša kri ne sme biti zastonj Prelita! Zt to nas podžiga Vzponu vseh sil za uresničenje *aših pravičnih teženj. To naj pomnijo tisti, ki *e danes pohabljajo, da smo krvaveli za *kupno stvar vsega svobodo-šjubnega človeštva. To naj pom-nijo tisti redki med nami, ki tkušajo rušiti narodno enotnost 3 tem oneca-tajo grobove na-Hh najdražjih. Mi bomo oporoko naših Žrtev' izpolnili do po-slednje besede in črke. Tako na-*a hvaležnost do padlih ne bo k u vnanjem izrazu, ampak bo-vredno proslavili njihov spojin.
Čisi
račun z opozicijo
Dopolnitev voiivnega zakona v Jugoslaviji
Na »e ji predsedstva začasne narodne skupščine ao v petek popoldne najprej razpravljali o osnutku zakona o spremembah in dopol nitvaK volivnega zakona; minister za konstituanto E. Kardelj je predlagal osnutek kot nujen in v pojasnilo predloga je dejal:
Naš zakon o volitvah narodnih poslancev za Usiavodajno skupščino po svojem sistemu v največji meri jamči za svobodne in tajne.vo-litve. Ko je Začasna narodna skupščina sprejela ta zakon, jo je vodila želja, naj bi bilo našim državljanom v resnici omogočeno svobodno in tajno glasovanje ter da si neposredno izberejo svoje zastopnike za Ustavodajno skupščino. Ta smoter je bil v celoti dosežen z zakonom o Izvolitvi narodnih poslancev.
Toda dolžnost slehernega demokratičnega volivnega zakona je ne le v tem, da zajamči popolno tajno glasovanje, temveč da tudi zaščiti volivce in vse naše državljane pred vsemi zlobnimi nedemokratskimi poskusi, ki bi jih omejevali, da se ne bi mogli v polni meri poslužiti demokratičnih pravic, kakršne nova Jugoslavija daje našim ljudskim množicam.
Iz vseh teh razlogov torej, to je, da bi se zajamčila popolna tajnost glasovanja in da bi »e sleherni volivec lahko svobodno in v polni meri poslužil svojih državljanskih pravic proti katerim je bil izvršen napad nedemokratične manjšine, predlagam predsedstvu Začasne narodne skupščine predlog zakona spremembah in dopolnitvah zakona o izvolitvi narodnih poslancev za Ustavodajno skupščino (Zvezno skupščino in Dom narodov).
Skrinjice brez liate
Bistvo tega zakona je, da se razen skrinjic, ki nosijo ime liste in kandidata, postavljajo tudi tako imenovane skrinjic« brez liste. Volivci, ki ne bodo hoteli glasovati za nobenega določnega kandidata, bodo lahko spustili kroglico v skrinjico brez liste* (»skrinjico, brez označbe*). Glasovi te skrinjice ne prihajajo vpoštev pri podelitvi mandatov.
Sodim, da bo ta zakon popolnoma zajamčil demokratično izvedbo volitev ter preprečil, da bi kdo ovi. ral normalni demokratični razvoj v naši državi z raznimi protidemokratičnimi manevri, klevetami in neupravičenimi očitki. Ta zakon bo še tem bolj zajamčil, da bo volja narodov Jugoslavije prišla svobod no ter v polni men do izraza. Hkrati bo dgovor vsem tistim, ki hočejo s proti demokratičnimi sredstvi in proti volji ljudstva privesti na oblast manjšino.
Nato je dobil besedo minister za industrijo Andrija Bethnng, ki je v svojem govoru med drugim rekel: -Ako ne bi bilo te skrinjice, bi se točno vedelo, kdo je prišel na volitve in kdo je glasoval ter kdo se je ahstlniral. Toda po volitvah, ko bi se pokazalo, da se je vzdržalo glasovanja malo ljudi, bi mogla reakcija reči, da se je vzdržalo veliko večje število. S to skrinjico pa j« treba omogočiti vsakomur, ki noče glasovati za listo, ds. spusti svoj glas v to skrinjico. Tako bomo točno vedeli, kakšno število je glasovalo in kakšno »e je vzdrzalo in koliko jih je proti ter bomo imeli čist račun z opozicijo, ki ne bo mogla niti v deželi, niti v inozemstvu manevrirati in goljufati sveta, Zaradi tega smatram, da je potrebno te spremembe v votivnem zakonu sprejeti*.
Tajnost alasovanja
V istem smislu sta nato govorila dr. Miloš Moskovljevtč in Moša Pija-de, ki je na koncu svojega govora poudaril sledeče: ^Potrebno Je v polni meri zajamčiti tajnost glasovanja, kar se s tem zakonom doseže. Ta zakon bo uničil vse manevre opozicij«, ki bi med svoje pristaš« štela tudj one ljudi na smrtni postelji, bolnik« in začasno odsot-
ne in že koga drugega, ki iz drugega razloga ne bi prišel h glasovanju. Tako pa imamo čist položaj. Na ta način opozicija ne bo mogla računati tudi vseh onih, ki niso prišli na glasovanje, temveč samo one, ki so spustili svojo kroglico v ekri. njico brez liste.
Ko je bila izčrpana lista govornikov', je bil sprejet predlog, da naj bo naslov tega zakona: Zakon o dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev itd. Nato se je prešlo na glasovanje ter je bil ta zakonski predlog soglasno sprejet.
Vojni invalidi
pri marialu Titu
Beograd, 31. Tanjug. — Maršal Tito je sprejel delegacijo kongresa voj«-ih invalidov, ki je včeraj dovršil svoje delo. V razgovoru z delegati je maršal Tito med drugim dejal:
»Organizacija jugoslovanskih vojnih invalidov ima v resnici ogromno nalogo. Njena naloga je, da pomaga skrbeti za invalide, za kar bo dala finančna sredstva država. Položaj Invalidov narodno osvobodilne borbe je bil začaso rešen na ta način, da bo za invalide skrbela naša armada, dokler ne bo njihov položaj dokončno urejen. Upam, da
so zadovoljni s svojim sedanjim stenjem. Poleg nege zanje sem mislil tudi na to, kaj bi storili z invalidi iz prejšnjih vojn, dasiravno že uživajo gotovo nego.
Bil sem vedno mnenja, da ni vprašanje invalidov rešeno z ustanovitvijo državnih invalidnh domov ter z dajanjem potrebne podpore. Poleg tega je treba ustvariti pogoje, v katerih bi se invalidi in po-Bebno oni, ki so popolnoma nesposobni, ne čutili, da ao nekoristni član člov. družbe. Zaradi tega moramo ustvariti take invalidske domove, v katerih bi bili invalidi prevzgojeni in pripravljeni za povratek k svojemu prejšnjemu ali k novemu poklicu.
Vem kako so nekoč po vsem svetu stalno odlagali rešitev invalidskega vprašanja.
V času, ko smo mi najbolj pogrešali hrane, so naši borci dali tudi svoj zadnji grižljaj ranjencem. Naša dežela je bila zelo opu-stošena ih moramo zgraditi vse na novo. Toda vedno bomo našli srečava, da bodo dobili invalidi to, kar je za njih bistveno potrebno. Glavna značilnost prave demokracije je ravno v primerni rešitvi socialnih vprašanj. Ni prave demokracije brez radikalne rešitve teh vprašanj*.
Poljedelstvo v Sloveniji
Ljubljana, 30. Tam jug. — Skoda, ki jo je povzročil okupator slovenskemu prebivalstvu, znaša 14 milijard predvojnih dolarjev, število živine se je v primeru e predvojnim staijjem, kar se tič« koz in ovac, v teku okupacije zmanjšalo za 40%, število prašičev za 35%, rogate »ivine za 36%, čebelnih panjev za 50%.
Soda povzročena živini se ceni na 5 in pol milijarde predvojnih dinarjev, škoda v vinogradništvu na 2,25 milijarde, v sadjarstvu na 1.25 milijarde, v ostalih panogah pa na 1.26 milijard dinarjev. Skupno je bilo poškodovanih ali požganih v Sloveniji 50.000 stanovanjskih zgradb.
Poljedelsko ministrstvo Slovenije je do sedaj razdelilo 70.000 kos, 30 tisoč srpov, 60.000 brusilnih kamnov, tisoč nakoval, 45.000 motik, 15 tisoč vil, 10.000 lopat, 2.000 grabelj, 9.000 sekir, 2.000 motik za okopavanje, 822 poljedelskih strojev, 50 tisoč kg žice za seno in slamo, 30 tisoč raznih vrvi, 50.000 kg kolesnih obročev, 20.000 strojnih delov in 15.000 kg kolomaza.
Razen tega razdeljuj« poljedelsko ministrstvo kmetom, katerim je živino uničil okupator, 1500 plemenskih krav, 4.670 konj, 2.219 kosov opreme za konje.
Za prehrano živine so razdelili v Slovenji 100 vagonov otrobov, 60 vagonovo oljnih tropin.
Ministrstvo za poljedelstvo je razdelilo tudi 246 ton koruze za setev, 130 ton modre galice, 783 ton solitra, 673 ton superfosfata, 10 ton kostne moke. 800 ton nafte, 58 ton petroleja. 536 ton pšenice za setev, 41 ton rži za settev, s čemer bo mogoče posejati 2.575 ha zemlje.
. V teku 5 mesečnega dela za obnovo je bilo ustanovljenih v Sloveniji 7 glavnih poljedelskih »trojnih postaj, v Ljubljani s 7 traktorji, v Celju s 37, v Brežicah s 30, v Novem mestu s 50, Mariborska s 27, Prekmurska z 10 In Primorska z 9 traktorji.
Jugoslovanska industrija od dne do dne izpopolnjuje svojo organizacijo. Organizacija razdelitve proizvajalnega blaga »e stalno izboljšuj«. Dejstva dokazujejo, da bodo v kratkem na tem polju doseženi še večji uspehi.
Grška kriza
Atena, 31. Radio Milano. — So-fokle Venizelos, ki mu je bila poverjena sestava nove vlade, ni uspel v svoji nameri in je zahteval od regenta Damaskinosa, naj ga razreši te naloge.
Regent Damaskinos je danes pozval Sofokla Venlzelosa naj napravi nov poskus za sestavo vlade.
London, 31. Tass. — Gospod Ben Levy, ki je pred kratkim obiskal Grčijo, je govoril v Midlesexu in dejal, da prihodnje volitve v Grčiji ne bodo izražale volje ljudstva. Le-vy je dejal: V Grčiji se nahajajo levičarji v stalnem strahu za svoje življenje. Teroristi so skrajni rojalisti, ki so ustanovili organizacije, ki »ličijo Mosleytom v Angliji pred vojno. Ti ljudje so se vrinili med policijo in armado in zato bo na vsak glas upiival 3trah in ne ljudska zavednost.
Votivne imenike so sestavih ljudje, ki so jih določili desničarji in vsakdo je lahko dobil dva glasova, če je poznal postopek.
Bymesove izjave o premirje z Italije
Washington, 31. VZN. — Ameriški zunanji minister Byrnes je danes na tiskovni konferenci izjavil, da so Združene države mnenja, da bi bilo treba proučevati francoski predlog o Porurju takoj po sklenitvi mirovne pogodbe z Nemčijo, kadar bodo — tako je dejal minister — razpravljali o teritorialnih vprašanjih.
Po izjavi, da so se predhodne razprave o tej zadevi že vršile na sestanku zunanjih ministrev v Londonu, j« Byrnes dejal, da bodo še pred prihodnjo sredo objavili določbe o premirju z Italijo.
Osvobodilna fronta na Koroškem
Celovec, 31. Tanjug. — Ker so zavezniške zasedbene oblasti dovolile koroškim Slovencem ustanovitev stranke z imenom »Osvobodilna Fronta za Slovensko Koroško*, se je v Dobri vasi vršilo zborovanj« Osvobodilne fronte za Korodko. Na zborovanju se je zbralo okoli 2.000 koroških Slovencev iz Podjune, Apač, Libeliče, Suhe in drugih krajev. Zborovanje je otvoril Andrej Plajer, ki je pozdravil predstavnike pokrajinskega odbora stranke in posebno mladino.
Kmečka vzajemnost
Banija, 31. Tanjug. — Kmetje iz vasi Gorlje Kamarevo, na Baniji, so odstopili prizadetim kmetom iz srbske vasi Klobučak potrebna zemljišča v neposredni bližini njihove vasi. Na tem zemljišču so zgradili novo vas, ki bo še en dokaz bratstva in enotnosti Srbov in Hrvatov Banije.
Tudi kmetje iz drugih vasi so pomagali vasi Klobučak s tem, da so zgradili 20 hiš na odstopljenem zemljišču. Kmetje iz Novog sela »o dali vprežno živino za prevoz gradbenega materiala.
Franco no odneha
London, 31. Tass. — španski časopis »Spanish News Letter* poroča, da nameravajo Francove oblasti zopet odpreti 22 nemških šol v frpaniji, ki so bil« zaprte po nemškem porazu. Španski časopis pravi, da so v teh šolah poučevali nacistični profesorji in da so dobivali nemško podporo. Učenci so bili sinovi in hčer« bogatih Spancev in aristokratov, ki so jih učili nacistično življensko filozofijo in nacistične ideje*.
Te šole so proizvajale mogočne fašistične celice. Predstavniki združenih narodov v Madridu, ki so spoznali nevarnost takih zavodov, ugovarjajo ponovni otvoritvi teh šol, vendar pa želi nemško prebivalstvo v Španiji, da bi bile te šole zopet odprte pod španskim nadzorstvom.
Frankov minister za vzgojo Jose Ibanez Martin pa želi iti celo dalje kot nacisti. Izjavil je: «Mi smo za načrt, da bi načeljevali tem šolam isti Nemci kot preje*.
Kot javlja ta španski časopis, ima Martin velik interes na zopetni otvoritvi teh šol po starih načelih, ali najmanji za španskim pročeljem, kajti te šole so pod nadzorstvom fašističnih članov proizvajal« mlade Spance ki so bili s Francovega političnega stališča »politično zdravi*.
Hale žrtve! Umrli so za svobodo svoje zemlje, da bi je nikoli ved ne tlačil tujec, za prostost svo-jega rodn, da bi nikoli več ne padel v robstvo.
To je njihova oporoka. Ali smo jo do konca Izpolnili? Nadaljevali smo njihovo pot do svetlega cilja, le poslednja zapreka mednarodnega priznanja naše svobode stoji še pred nami. Z enotno voljo in odločnostjo nas vseh bomo izvojevaii tudi to poslednjo bitko. To smo dolžni pred vsem našim žrtvam, najboljšim naših sinov.
Volivna kampanja v Albaniji
Tirana, 31. Tass. — V vsej Albaniji se vrši volivna kampanja. Albansko prebivalstvo bo, kot pišejo časopisi, prvič v zgodovini lahko volilo svobodno po lastni želji in brez groženj ter prisiljevanja.
Obnova v Češkoslovaški
Praga, 31. Tanjug. — Ameriški veleposlanik v Pragi Steinhardt je ofc priliki proslave dneva neodvisnosti Češkoslovaške govoril preko radia m med drugim izjavil, kot javlja agencija USIS, da se Češkoslovaška republika v velikem obsegu obnavlja. Popravili so več tisoč milj cest, proizvodnja premoga in koksa se je od julija meseca podvojila, več sto tovarn Je na novo pričelo z delom, več stotisoč ljudi, ki so bili deportirani, se je vrnilo domov. Veleposlanik je rekel, da je Češkoslovaška prva osvobojena evropska država, ki je izdala nov železniški vozni red in s tem pokazala, da delujejo železnice normalno.	______
Italijan rile slovanski zemljevid
Ljubljana, 31. — Znani protifašistični borec in prijatelj Slovencev Italijan Gallanti riše zemljevid Julijske krajine s slovenskimi imeni. Gallant se je vedno boril proti ostankom fašizma, ki so v Trbižu in okolici nastopali proti slovenskemu prebivalstvu.
Teroristi v Argentini)!
New Tork, 31. Tasa. — Alejandro Beranondo znani predsednik argentinskega pravniškega društva, ki Je pred nekaj dnevi prispel v ZDA iz Argentine, je izjavil zastopnikom tiska, da so samo fašistični agenti sodelovali v nedavnih demonstracijah Perronovih pristašev. Poudaril je, da so organizirane delavske sile sovražne vojaški kliki Farrela in Perrona. Nekaj tisoč morilce*’, ki jih vodi Perron. še nadalje terorizira državo. Beranondo je dejal, da vdrževanje diplomatskih in gospodarskih odnožajev s sedanjim režimom v Argentini utrjuje položaj Perrona. Večina Argentincev si pa eli. da bi Združen« države prekinile stike z Perronovo vlado.
Lojze Spacal: «Pokopališče v Brdih-* (lesorezJ
Za nepreskrbljeno deco
froslava oktobrske revolucije
**oekve, 31. Tas«. — Sovjetsko ijhdstvo s« pripravlja na proslavo obletnic« v«Hk» oktobrsk« so-ei*ll«tlčn* ravoluciF-Ctaop|*i komentirajo ta dogodek * Poudarjajo njegovo zgodovinsko V**«o«t ter pot, ki jo j* Preši« Sov. ^»k* zvaas v teh M letih, v kažejo J* dosegla vi tak * smago nad č**4rj«v»ko N'”’"4''-
Stanovanjsko vprašanje
Beograd, 31, Tanjug. — Jugoslovanska zvezna vlada je preko ministrstva za trgovino in preskrbo dovolila v poslednjih treh mesecih 'svobodno prodajo 38 vrst blaga, za katerega nakup je bilo dotlej potrebno posebno dovoljenje.
Dovoljena j« bila prosta prodaja anilinskih barv vaeh vrst, cementa, opeke, strešne opeke, vina, tobaka, cigaret, cigaretnega papirja, vžigalic, različnih električnih aparatov, radijskih aparatov itd.
KAJUH:
Materi	padlega
Takrat, ko je prvič ročice razprl, takrat at v radosti plašno vztrepetala: 8amo, da mi ne bi, da ne bi umrl!
Takrat, ko na prsih je tvojih Še spal, takrat at mu nežno v solzah šepetala:
Olej, kmalu iz tebe cel fant bo postal.
Postal je tak fant, da bi gore premikal, nikdar se m klicu svobode izmikal.
Tako at mu segla poslednjič v roko, in. v tebi je tlelo: Da! Vrni1 se bo!
Zdaj veter raznaša besede njegove, prisluhni natanko, da čuješ glasove:
Lepo je, veš mama, lepo je živeti,
toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat
umreti.
Ljubljana, 31. Tanjug. — Akcija za nastanitev in prehrano nepreskrbljene dece iz Bosne in Hercegovine, se vrči z velikim uaphom po vsej Sloveniji. Slovenski narod se je pokazal pripravljenega nuditi vso pomoč otrokom bratov iz težko prizadetih krajev naše domovine.
Število družin, ki žele sprejeti otroke v nego in prehrano preko zime, je že večje, kot Je število otrok, ki bodo prišli.
Primeri gostoljubnosti Slovencev so mnogoštevilni. Neki »tari delavec iz ljubljanskega predmestja, ki vzdržuje ženo in 7 otrok, j« prosil, naj mu d odele enega otroka iz Bosne. Slepi kmet iz vasi Stogov-ci, ki ima 6 otrok, je izjavil odboru, da želi sprejeti enega otroka: »kjer je kruha za 6 ljudi, ga bo tudi za sedmega*.
Na Kodeljevem v Ljubljani živi žena s 4 malimi otroki, vendar pa želi vzeti na prehrano še enega bosanskega otroka. Ta žena je izjavila: ».Vzela bom malega Bosanca.
4 leta smo srtradali in nisem mogla dati za partizane toliko, kot sem želela. Zato hočem sedaj po magati ker nam je boljše*.
Te dni bo prispelo v ptujski srez 200 otrok. V ptujskem srezu se je prijavilo 500 družin, ki žele sprejeti otroke. V Konjicah je bil organiziran poseben odbor, ki bo skrbel za otroke. V teku enega dneva sc je prijavilo v Konjicah in okolici 145 družin, od tega »amo v vasi Prihovo 30, ki žele »prejeti otroke.
Tobačna tovarna v Zadru
Zadar, 31. Tajug. — Tobačna tovarna v Zadru Je bila stavljena v obrat po osvoboditvi Zadra. Proizvodnja v tovarni se je stalno večala. Danes izdeluje tovarna 2 milijona cigaret dnevno. Delavci tekmujejo pri delu. Delavci italijanske narodnosti so delali složno s Hrvati na obnovitvenem delu. Po zaslugi tega udarniškega dela zadarske-ga delavstva je bila sedaj prekoračena predvojna proizvodnja,.
Celica 41
Simona je proce« bolj skrbel, posebno še, ker ni uspel, da bi svojemu zagovorniku dopovedal kar je želel. Njegov, sedaj že pokojni branitelj, je bil eden tistih tipičnih odvetnikov, bolj ali manj zasluženo znanih po svojih »zvezah* pri posebnem tribunalu, ki spričo obtoženca — že vse bolj vedo,, tudi kar se obtožencu nikoli ni niti sanjalo! Simon je bil navfden kmečki fant, ki jurističn« učenosti svojega zagovornika seveda ni dosegal, a je imel po svoji bistroumnosti in logičnosti smisel za pravico v krvi. Ves obupan je po pogovorih s svojim zagovornikom prihajal v celico in »e mi pritoževal, da mu ni mogel svoje stvari dopovedati Sedaj lahko povem, da sem mu nekega dne dal skrivaj pismo za zagovornika, v katerem sem mu obrazložil Simonov položaj in ga prosil, naj v tem smislu usmeri svojo obrambo in predloge. Storil »em to, bolj da pomirim Simona kot drugo, kajti dobro sem vedel, da ga ni zagovornika na »vetu, ki bi Simona rešil, oe je — Rim sklenil njegovo smrt! In da se poseben fašistični tribunal, ni zastonj pripeljal iz Rima v Trst, središče tedaj sicer skromnega, a vsega političnega ln kulturnega življenja primorskih Slovencev, je bilo jasno.
Na predvečer procesa je bilo v celici št. 41 aopet petje. Peli smo tudi Simonovo «Oh kaj pa takrat bo», toda namesto «Ce me tri leta nazaj ne bo», je Simon končal: »C« m« — nikol’ več nazaj ne bo„,»
Pogledal sem ga: bil j« bled in oči »o mu bil« vlažne...
Zgrabilo ga je le hipno. Se isti večer smo »oddajali* skozi školjko v sosedno celico po narodnem motivu Simonove verze, s katerimi se j« duhovito norčeval te vsega sod-
nega aparata, s katerim so nas hoteli ustrahovati.
Ze nekoliko dni poprej so naročili sorodnikom, ki so prihajali v zapor, naj prineso vsak svojemu jetniku praznično obleko za dan procesa. Na predvečer procesa so nas vse obrili, tako da smo nekako praznično razpoloženi legli »pat. Drugo jutro so nas zbudili že ob šesti uri, nam porazdelili, kar so domači prinesli, enemu čieto srajco, drugemu obleko, tretjemu čevlje. Prinesli »o nam iz »magazina* tudi naramnice, pasove, ovratnice in vrvice »a čevlje, ki so nam jih odvzeli ob aretaciji. Silili so nas, naj s« hitro napravimo, ker da se mudi. V zaporu je vedno tako: kakršnokoli utvar jetnik potrebuje, mora zanjo moledovati tedne in tedne, češ saj se ne mudi. Ce pa te nekam kličejo, se vedno strašno mudi, tako da moraš napol nag leteti za paznikom, ki kar nori od velike sile!
Vsi skupaj smo se zbrali v veži v pritličju, kjer so te čakali ka-rabinerji pod vodstvom dveh »maršalov*, opremljeni z okovi in dolgimi verigami. Pozdravljali smo se s tovariši, ki jih nismo videli že mesece, a tudi karabinerjem se je, seveda, zelo mudilo. Klicali so nas po vrati, nam deli na roke okove, naa zvezali po štiri ln so nato a dolgo verigo povezali še vse skupaj. Držali so se pri tem zelo resno in kar niso mogli razumeti, kako smo »e mogli delati norca iz tako važnega opravila! Skozi dolge podzemske hodnike so nas potem gnali. zvezane in povezane kot teleta, ostre zastražene spredaj, ob straneh in od zadaj, kot bi gnali divje zveri, v sosedno sodno palačo, v dvorano, kjer je ponavadi zasedalo porotno sodišče in ki je bila tokrat
Vsi sveti
Skrušen«, Izmučen« postave se nejasno odražajo v temi, ki Jo le »em ter tja kje prekinja medla svetloba lune, katar« tar ki so prodrli skoz: prostor med gostimi vrhovi smrekovega gozd«. Včaaih kdo zakašlja, tiho, pritajeno at maši usta z roko, da bi glas ne izzvenel predaleč. Sredi med gručo pa leže o-gorcla polena, osta<jk: ognja, na katerem »e je pr*d tremi dnevi pekla ubita mula... Naslonjen na d«b«lo smreko »edi komepdlr nasproti njemu pa njegov najboljši Prijatelj Tona. Pozabili so *e da •o lačni poaaMIl, da Jih »kom raztrgano obleko in čevlje. Edino »tr«tar c mitraljezom, ki IriU med
dv*m» r mahom r» •>«'
ime Skala
ma, ki ju Je rahlo pobelil prvi sneg, nekam iivahneje pogleduje po okolici.
Nekje »podaj po cesti se sliši neprestano vpitje in brnenje avtomobilov. Ofenziva... Preko gozda odmeva z groznim glasom rafal iz brzostrelke. Krogle zasikajo med vrhovi in nekaj drobnih odbitih smrekovih vej pada proti zemlji. Zopet nastane tišina,..
Ton« »e je zasanjal. Položil sil je puško pod glavo ln uprl oči v vrh smreke, ki ga obseva lunina svetloba. Pred kratkim se J« poročil. Sede j se v«. Se nekaj mesecev in šena piv ho rodit«. Da bi le imel sina. Samo. da bi is srečno pr«tol-t*	dlffvii,	Volnp	bo kr*-
n»c... Znašel »e j« v kuhinji. Marica Je kuhala, on pa Je na kolenih držal Tončka. Kako je bil lep. Obrnil »e je s svojo skuštrano glavico proti njemu, ga pocukal za lase: »Očka, povej, kako je bilo v partizanih? Saj bom čisto pridan*. Marica »e mu Je nasmehnile in mu prikimala.
Noč je presekal nov rafal. Nekje na drugi strani ceste p« »e je začul glasen švabaki »ura*. Pokala so bombe in rafali brzostrelk so m mešali z raltraljeakimi. Vmes pa Je votlo tolkel minomet. Po cesti ae je zaslišalo glasno ropotanj«. Taniti. V noč J« siknila raketa in razsvetlila redek bukov goad na drugi strani ceste. Ned vrhovi »mrek pa ao •« risale dolg« črte sikajočih svetlečih krogel.
Komandir Je vstal. Glave vaeh ->	-.--»i	čeprav
g« v temi niso videli, »o pričakovali da Jim bo nekaj povedal. Tihe a odločne »o bile njegove besede: »Marjan, Tone in Jež, splazite se do ceste in preglejte teren. Pazite, da vas ne opazijo. Morda se bomo lahko med borbo prebili. Vrnite se hitro. Zaupam vam, ker vem, da ste hrabri*.
Niti list ni zašumel, ko se je odpravila izvidnic*, Niti eden izmed treh ni pomislil, da gre morda v smrt. Tovariši »o Jim samo še nemo voščili «srečno».
Med borci je zopet nastala nuč-na tijtna, Edino vodnik Branko, ki so mu ubili mater, Je nepričakovano šepnil: »Vsi sveti »o dane«; škoda, da n* morem k materi!*.
Dolgo ni bilo slišati ničesar razen oddaljenega streljanja ln ropotanja tankov. Naenkrat je pretr-
gal tišino rezek klic: «Halt!» nato rafal in bolesten krik nekoga. Bor. ci so se vzpeli. Obrazi vseh so ae obrnili v »mer krika. Komandir pa strelko in se tiho oddaljil.
Čedalje bližje je bdi mestu, od Je nervozno vstal, nagrabil brzo-koder je slišal krik. Slišali eo ae le še pojemajoči glasovi ranjenega. Strel. Glasen smeh švabskega vojaka. Ranjeni »e ni več oglasil. Komandirja je v prsih nekaj stiskalo. Navajen je bil smrti. Koliko jih je že padlo poleg njega. Bili so dobri borci in tovariši. Padli so za svobodo. Toda sedaj ali ni to pregrozno! Trije najboljši. Bog ve, če se je kdo rešil... 2Sa njegovim hrbtom »e je nekdo opotekel. Hitro »e ja obrnil in v temi spoznal Toneta. Hotel ga ,e prijeti, toda Ton« je isti trenutek padel na tla. Sklonil s« Je nadenj. »Skrbi za mojega
aina... žene... prekleti... Švabi*. To so bile njegove zadnje besede.
Padli »o vsi trije junaki.
Danes so zopet Vsi sveti. Prvič po tolikih letih v svobodi. Naj bodo dnevi še tako žalostni, sreča svobode odseva z vsakega obraza. Po grobovih neštetih žrtev talcev in junaških borcev gore lučke. Padli so, dali pa so nam novo življenj«. Življenje, ki je vredno tolikih žrtev. Dali so nam svobodo. Hvaležni smo jim.
Nekje stoji ob grobu Marica, Za roko pa jo drži njen sinček: »Glej Tonček*, mu pravi »kozi solze »tvoj očka j« bil partizan. Sedaj spl. Padel j« v borbi za veliko stvar, svobodo. Tl šs ne veš, kaj je svoboda, ko boš arastel, boš ponosen na svojega očeta, boš ponosen, da Je padel kot junak v borbi zanjo*.
MILAN
opremljena za naš sprejem in za »prejem eajvišjega fašističnega sodnega dvora. Dvorana je bila polna mladih ljudi, povečini juh-njakov, kakršne si tista lete srečeval po Trstu na vsakem koraku, (srečuješ jih, čeravno v manjšem številu, še dandanes!) in ki so na daleč dišali po svojem poklicu: bil: so policijski agenti. Sprejeli so nas s porogljivim nasmehom, od zgoraj doli, češ: sedaj boste videli!
Zavzeli »mo prostore na lesenih klopeh, ki so bile za nas pripravljene v obliki stopnic, na katerih je bilo komaj toliko prostora, da smo lahko tesno sedeli drug ob drugem. Ko so nas karabinerji odvezali in nam sneli okove, smo posedli. (Sele nekaj dni pred govorom državnega tožilca so nas odvezali še v predsobi, da je potem mogel državni tožilec bahato trditi, da ni res, da bi nas gnali vklenjene v sodno dvorano!).
V pričakovanju sodnega dvora so policijski agenti preiskali vsak kotiček v dvorani, da bi ne bil kd<; kje »kril kakega neprijetnega darila. Nepotrebno opravilo, saj bi ne bila mogla neopaženo v sodno dvorano niti mds, tako eo bili dohodi okoli in okoli strogo zastraženi. Bila Je tiste dni alarmirana vsa vojaška, fašistična ln policij ska ojačena posadka. Na pomoč karabinerski posadki v Trstu Je prišel cel bataljon karabinerjev iz Bolonje. Fo bližnjih strehah »o bile nastavljene strojnice, po sosed nth ulicah eo prežali oklopni vozovi. Karabinerjem, ki ao nas imeli čez, so neprenehoma dajali navodila po en poročnik, en kapetan ir. en major. Pred prihodom sodneg-dvora Je prikorakala v dvorano hi fašistična milica, ki je z nasajenim bajoneti zastražila prostor ne naši desni; karabinerji so skleni', okoli nas obroč, nam nasproti sc zavzeli prostor visoki zastopnik oblasti, fašisti in vojaki v bleščečih uniformah. Prišli so zastopnik civilnih oblasti na čelu s prefek tom, prišli so zastopniki tiska, za stopniki policije, prišla sta gledat svoje žrtve tudi — Locastro in Perla, prvi ves sladek ln priliznjen, drugi ves zaskrbljen, da da svoji brezpomembni zunanjosti kolikor mogoče možat izraz. Prišla Je tudi »publika*, ki je vsa zadišala z nam vsem dobro znanim — policijskim duhom.
Dr. FRANE TONCIC
(B* nadaljuje)
Novo stranka na Poljskem
Varšave, 31. BBC. — Uradno je priznana meva politična stranka krščanska demokracije dela, ki jo vodi bivši minister londonske pclj-sk* vlade Piopljm.
PRIMORSKI DNEVNIK
1. novembra IMS-
Obračun s fašističnimi izzivači
Koper, 31. — Fašistični pravoka-terjl špekulanti in črnoborzijanci v Kopru (so dovedli danes ljud. množice Kopra in vse okolice do ostr ega
odgovora na njih lažno in brezvestno kampanjo, ki so v njej šli celo tako daleč, da so poskusili potvoriti voljo in nazore Širših ljudskih plasti v službi svoje zločinske politike.
Ze ves teden so se pripravljali koprski špekulanti, ki so vso dobo po osvoboditvi grabili milijone ob množestveneru tihotapljaaju blaga čez Jadran in izkoriščali ljudi na svoji črni borzi, da vprizorijo v Kopru stavko, ki naj bi imela svoje politično ozadje, a naj bi dejansko njim znova zagotovila njih privilegirani izkoriščevalski položaj, ki se je omajal, ko so se v coni B uvedli novi lirski boni — s enako pravco, kakor veljalo po drugi strani v še vse drugačni Izmeri po vsej Italiji — in se ni sankcionirala njih »svobodna trgovina*, kakršno dobro poznajo tudi Tržačani, ki stradajo mesa in kruha ob polnih mesnicah in drugih trgovinah. Včeraj so zaprli svoje prodajalne in sledili so jim zvesto tudi »zatirani* italijanski šolniki. Dan je potekel mirno, brez incidentov.
Preko noči pa Je zavrelo v vsej okolici, ki Koper od nje Sivi pa tudi med Koprčani samimi.
V opoldanskih mah je prispelo v mesto na tisoče ljudi iz Pirana, Izole,, Sičole, iz Kort in Skoljana In
Primorska čestita
Ob priliki visokih odlikovanj M sta jih prejela od Vrhovnega, Sovjeta ZSSR tov. maršal Josip Broz-Tito in Boris Kidrič, jima primorska ljudstvo pošilja številne čestitke, Samo te trOSkega okraja je bito doslej postanih okrog 200 Čestitk. Pošiljalo jih antifašistične organi-vici je, mladina, šene m delavci. Antifašist tce te San Candano pišejo tov. Borisu Kidriču naslednje: Sporočamo ti naše veselje in čestitke k odlikovanju reda Kutusova, IH ti je bil podeljen Od Sovjetskega ljudstva kot priznanje tvojega velikega deta v osvobodilni borbi m dobrobit vseh demokratičnih iMrodoo*. V večini teh pisem ljudstvo izraža tudi ponovno svojo voljo po priključitvi k Jugoslaviji, Tako pijejo mladi antifašistični delovat tovarne Solvaj te Tržiča na koncu svojega pisma: «Izjavljamo, da bomo vedno bolj združeni stopoli po poti napredka, da dosežemo priključitev k novi demokratični Jugoslaviji marrjtda Tita. Čestitke je poslala tov. Borisu Kidriču in tov. Titu, tudi Zveza primorskih partizanov, sekcija Tržič, ki pile: Okrajni komitet garibaldincev tr-šiška cone se v menu vseh garibaldincev oeeeH s teboj o priliki odlikovanju, ki si ga prejel od Vrhovnega Sovjeta ZSSR. To priliko izrabljamo, da tt izrazimo še enkrat nafto odločno voljo, pripa-lati novi Titovi Jugoslaviji, ker •no združeni z Vami, bomo lahko »Živah od tebe im jugoslovanskih narodov pomoč, da dosežemo dlje, ;« katere smo se borili*. Maršalu Titu pa pišejo antifašisti te Tržiča naslednje: rSlavna Sovjetska zve-m Varm je podelila red zmage in s tem priznala Vaše zasluge borca in voditelja osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov, še čemer Vam iskreno čestitamo in istočasno izra-Mmo našo voljo po priključitvi k federativni Jugoslaviji:	Storite
maršal Tito vse, kar je mogoče, da bomo tudi mi Italijani Julijske krajine jahko uživali svobodo, katero Vaši narodi is uživajo. Mladina te Doberdoba pa je med drugim napisala: -/.Tesno združeni italijansko mladino se le danes bori mo in se bomo nedelj-:, doktor ne bomo dosegli naših skupnih oiljsv: »dr, kruh in delo vsi združeni v novi Jugoslaviji, v trajnem prijateljstvu s veliko našo zaveznico Sovjetsko zvezo.
la vseh pisem se jasno bere želja italijanskega prebivalstva Julijske krajine po priključitvi k Jugoslaviji, v kateri vid* edino možnost za uresničenje ciljev, za katere se je borilo skupno z jugoslovanskimi narodi.
vse ostale soseščin*. Skupno s Koprčani so prišli, da manifestiraj, pravo voljo ljudstva, da pred vse<h »vetom postavijo na laz mahinacije peščice koprskih špekulantov, ki so v strahu za svoje natihotapljeae milijone pokazali svoj pravi značaj nekdanjih fašistov, ki so V »kvadristovskih tdlpeh id v letih 1941. in 1942., v »urnih brigadah* ie »mhss-ovskih skupinah in pozneje požigali istrske vasi in polnili istrske fojbe s stoterimi žrtvami, Ž zastavami, slikami Avojlh velikih voditeljev, z gesli o bratstvu in ljudski demokraciji na transparentih, z vzkliki demokratični federativni Jugoslaviji in vsem velikim- far veznikom, so se skupine manlfeetantov izkrcavale z ladij, prihajale po cesti v mesto, kjer so se j imprlključe vale še koprske množice.
V tem pa so neodgovorni, plačani elementi reakcionarnih koprskih mogotcev pričeli izzivati posamaz-ne skupne. Sredi mesta je nenadno prišlo do incidenta. Peščica provokatorjev se Je pognala proti skupini majpifsatanto-v, ji v hipti Iztrgala Stalinovo sliko in jo uničila. Množica je grozeče vzvalovala in v nezadržnem navalu do smrti pohodila enega Izmed njih. Skoraj istočasno se je pripetil enak incident na drugem kraju, kjer so izzhrači napadli manifestante in jim strgali transparent z geslom citalijan-sko-elovenskemu bratstvu*. Tudi ■tam nihče ni mogel zadržati razvnete množice, ki je v hipii obračunala s enim izmed njih. Hkratu p«, je v ogorčeni užaljenosti navalila na zaprte prodajalne. Se preden je utegnila intervenirati narodna milica, je bilo nekaj lokalov vdrtih.
-Varnostni organi so tedaj nastopi-te~CKLk.£up .*» ftfVirt na*i0» vzpostavljati red in mir.
Na kraju, kamor še niso dospeli, pa se je tedaj odigral' še tretji incident. 'Nekdo je pričel za vogalom glasno izzivati manifestante z ža.litvaini, in psovkami. Ljudje so se pognali za k jim v neko poslopja, kainpr jim je skušal uteči. Tudi nanj se je izlil ard razvnete množice. Pozneje je podlegel poškodbam.
Končno so se tisoči, ki sose zbrali danes popoldne na koprskem trgu, pomirili. Narodna milica je dokončno vzpostavila red. 12.000-gla-va množica je umirjena poslušala govore ljudskih govornikov, ki so jo pregovorili, da ni več nasedla
Tržačani so lačni! Spet pridejo med nas
V vsako družino koledar
„Knjižne založbe"!
provokacijam. V pozitivnem razpoloženju, ki so v njem prišla do polnega izraza načela narodno-oavobo-dilnega gibanja in ljudskega političnega sodelovanja, je poteklo veliko zborovanje, ki so se ljudje po njem mirno razšli v zavesti da Koper po pretežni večini dejansko ni v vrstah fašističnih šovinistov, ki so skušali s svojo provokatorsko stavko premotiti ves svet ln opehariti celo koprsko prebivalstvo za njegove resnične ljudske pridobitve.
Proti večeru so bile trgovine po vsem mestu spet odprte. Mirno je legel večer nA'koprsko otočno mesto. ki se je danes do kraja očistilo madeža, ki' so ga z njim v zadnjih dneh omadeževali propadajoči ostanki fašističnih obupancev.
Notranjska se je poslovila
«Qe bo lepo vreme, bom vesel to bom pozdravil še enkrat naravo ta sveto. Tako je zapisal junak Tomažič v zadnjem pismu svojemu dekletu. In tako lepo vreme je bilo, ko se je mučenik Vadnal vračal v objem svoje zelene Notranjske.
Težko so čakali dobri Notranj-ci svojega mučenika. Kako zelo ga je to ljudstvo ljubilo, je pokazal veličastni pogrebni sprevod. Cez tisoč ljudi se je zbralo samo v njegovi rojstni vasi, Zejah pri Slavi, ni, da se zadnjic pokloni svojemu sinu.
»Slava mučeniku*, je pozdravljal napis na žalnem jslavoloHu. <?b nje-, govi hiši. To dobro ljudstvo mu je spletlo petindvajset velikih vencev
Pristopajte kot člani »Knjižne založbe"!
iz svežega Jesenskega cvetja a katerimi je počastilo njegovo veliko žrtev. Tovarižiofc pa so spletle Veliko srce is samega rdečega cvetja to ga pritrdile v venec iz Krizantem to georgin. 8 tem so hotele simbolično prikazati globoko pokojnikovo ljubezen do rodne zemlje.
Ob 29. 10 treh popoldne, se je sprevod razvil ispred njegove rojstne hiše. Na čelu sprevoda je belo oblečena tovarišice nosila krasno, s zlatom obrobljeno zastavo, s simbolom svobode-rdečo zvezdo. Med njive po poljskem kolovozu Je zavil sprevod, med tisto njive, ka tere Je a toliko ljubeznijo kmeta -*■ idealista oral nekdaj naš Janez. Ravnokar ozelenela ozimlna se j* bleščala v smaragdnem zelenju. Bujno Je žarelo mehko jesensko sonce v zadnji pozdrav njetau, ki Je dal vse za to, da bodo drugi — v svobodi orali te njive in uživali le, poto te pokrajine.
Koče, med katere je zavil sprevod znova pozdravljajo in se za vedno poslavljajo od svojega Janeza a slavolokom ln zastavami. Vsa vas se je pridružila sprevodu, ki ze veča in daljša. Is zvonikov treh bližnjih cerkva je presunljivo donel mrtvaški pozdrav isvonov.
Mogočna žalna svečanost je bila izraz neizmerne ljubezni ljudstva zelene Notranjske do svojega mučenika. Sivolasi, zgrbljeni oče je stal gologlav ob poti in slon 11 ob palici, Obraz mu Je bil ve* razoran od
skrbi, garanja to trpljenja. Delele solze so mu drsele po zgubanih licih, ustnice so mu šepetale tiho molitev: «Za večni mir to lahek počitek v domači zemlji Janezu, — Oče naš».
»Slava padlemu borcu* je pozdravila tUdi Slavina z žalnim slavolokom. Veliko pokopališče je bilo skoraj premajhno, ko se je sprevod zgrpil med grobove.
Zadonela je žalosttaka: <sŽrtvam*. Veličasten trenutek. Tiho zdrsi krsta v jamo, majhne kepice prsti se vsujejo na pokrov. »Vzemi zemlja kar je tvojega*, moli duhovnik.
Izza Nanosa posvetijo zadnji žarki zahajajočega sonca. V ozadju, na temnem nebu pa Sc prikaže živobarvna mavrica. Več kot polovica navzočih si briše z robcem oči. To so solze, plemenite ljubezni in hvaležnosti. Narod ve,'zakaj je njegov Janez padel.
Res, jočemo zli teboj, naš Ivan! Solza se ne moremo ubraniti, ker vemo, kaj si nam bil, obenem pa je v naših dušah velik mir.
Vihar je divjal čez to zemljo, ko so te volkovi v črnih srajcah iztrgali iz nje. Danes pa je svoboda, danes je mir. Utihnilo je pokanje pušk in grmenje topov.
Ti naš Janez pa spiš ta sanjaj velike sanje o — svobodi! Prinesli »mo te, da bos v domači zemlji res mimo in tfho počival. Da nam bo tvoj grob blizu, da ga bomo čuvali ko zaklad.
Rojančsuik* so izgubile potrpljenje. Tudi danes so tržaške žene protestiraš* saradt “ neznosnih socialnih razmer. bede, brezposelnosti, (tetomaih.. cau .^n, čip#- atej*. Ctafta*-. delegatkam Rojan dank in žena iz BaVkoielj In drete je priporoča! zavezniški 'poveljnik, naj bodo potrpežljive, ker ZVU dela za izboljšanj« ra*m*rr da' pa ima pri tem velike težkpee. Medtem je zopet množica oaarflnifc-žen* demonstrirala na trgu UnitŠ, Pred palačo Prdfekture. Neki neznani izzivaš pa Jih je napadel, češ naj gredo demonstrirati k Titu in naj prosijo pomoči pri njem. Ogorčene žene so mu odgovorile, da one protestirajo pri teh, ki so tukaj. Na njegova na-daljna tzivanja pa so reagirale z ogorčenimi ugovori, iz katerih se je končno razvil pravi pretep. Ker pa je bil izrivat sam, žena pa mnogo, je poskusil pobegniti. To pa se mu ni posrečilo. Sestradane in razburjene žene so ga dohitele in temljl-to preteple. Poseči je hotela zavezniška policija, ko pa je nekdo iz množice, ki je znal angleško, zavezniškim vojakom razložil, zakaj gre, so svojo intervencijo opustili.
Zahtevamo ljudsko oblast
- Odkar j« Zavezniška vojaška u
prava razpustila komenski INOO, je ljudstvo primorano, da ze S svojimi prošnjami obrača na g. guvernerja Balardiju, ki p« je znan nasprotnik Slovencev. V svojih govorih zaničuje ta psuje naš narod z raznimi besedami kot na primer: lenuhi itd. Hodi po vaseh to blati bivši okrajni INOO il raznimi klevetami. Ljudstvo se pritožuje nad njegovim ravnanjem ta le težko prenaša njegovo slabo vedenje. Pripetilo se jb, da je prišel v Sveto pri Komnu ta v Gabrovico ter grozil lludstvu s pištolo, ker- ne mara »prejeti njegovih zahtev.
Biva ta uraduje v Svetem, kjer mora ljudstvo po oele dneve čakati na njegovo milost. Našim ljudem j« tega že dovolj in zahtevajo od zavezniške oblasti naj vendar kaj ukrene proti takemu ravnanju.
■ Zahtevamo, da nam priznajo našo oblast, ki smo si Jo sami Izvolili!
V nedeljo 4. nov, bo Ob eni popoldne v JAMU AH pogreb boretor, padlih za n aio svobode. Pripeljali Jih bodo iz kraja, kjer so se borili
proti naci-fašlstični zveri in dali svoja mlada itVljeBJa za svobodo
dcpiovine.	-
'Položili jih bomo k večnemu počitku v njih rodnp grudo.
Vabimo vse znance in prijatelje, da se udeleže pogreba sledečih padlih tovarišev: Soban Alojza, Svili-goj Stefan*., Soban' Marcela, Semolič Jožefa Okretič Stanka, Vodopivce Aiojsa, šTandolič Ivana.
V spomin P. Tomažiča
V počastitev spomina Fina Tomažiča daruje mama 5.000 lir ,.Za našega dijaka» in 5.000 lir za tiskovni »klad »Primorskega dnevnika*.
**e
V počastitev spomina Pica Tomažiča daruje »Za našega dijaka* Lir 300 (trietoj Živec Marija, Dutovlje.
A
Rudolf Tomažič in družin«, daruje »Za našega dijaka* v počastitev spomina Pina Tomažiča Lir 500 (petsto).
VABILO
V nedeljo 4. 11. ob 15. uri bo v Sežani v dvorani prosvetnega društva prvi občni zbor kmetsko delavske zadruge.
Vabljeni so tudi predstavniki ta Žirij, Merč, Povirja. Štorij Majchov in Podhrežja.
Izpred sodišča
Trst, 81. oktobra, — Izredno porotno sodišče je včeraj sodilo nekemu Antoniju Zandelu, obtoženemu sodelovanja prt 8S kot agent in tolmač. Dve Priči sta ga ponovno videli v 88 uniformi z mrtvaško glavo na kapi. Enemu je tudi pripovedoval, da se je udeležil^ požiga vasi Komen. Sodišče je obsodilo SS-ovca na 7 let zapora, trajno Odstranitev iz javnih služb in na poravnavo aodnib stroškov.
Isto sodišče je nato pričelo proces proti Košane Albini, eboženi, da Je izdala nemškim oblastem Josipa, Tomaža in Karla Kravo«, kot aktiviste OP. Nadalje sta sedela na obtožni klopi Carbonini Bruno, in Stefani Alfred, policijska agenta v službi SS, ki Sta aretirala Josipa Kravosa ln sodelovala pri plenjenju njegove trgovine v Skednju. Branilec Kočanceve, odvetnik Mo-soolin, je zahteval njeno popolno oprostitev, Isto tako advokst Carli-nl za oba obfoženca. Sodišče je obsodilo Carboninija ta Štefanija vsakega na 6 let in 8 mesecev zapora, trajntr izključitev iz javnih služb in poravnaVo sodnih stroškov.
Predsednik sodišča j* bil De Franco, tožilec Ferluga,
Pogreb Andreja Coka
Pogreb zemeljskih ostankov pok. Andr*ja Coka, šolskega .voditelja z Opčin pri Trstu, ki se je imel vršiti v nedeljo 4. novembra, je zaradi tehničnih ovir odgoden na nedeljo 11. novembra.
Tiskovna sindikalna konferenca
Pokrajinsko ta j n j,št v o Enotnih sindikatov poroča, da se bo dne 5. novembra vršila tiskovna sindikalna konferenc*, na Opčinah v Ljudskem domu ob 10. uri dopoldne. Vabljeni so zastopniki iz .sledečih sindikalnih okrajev: Opčine, Sežana, Nabrežina, Komen, Miren, Bovec, Kanal, Gradiška, Krmin, Kobarid, Gorica, Ajdovščina, Postojna, St. Peter, Herpelj«, Koper, Milje. Omenjeni okrajni sindikalni odbori so naprošeni, da gotovo pošljejo po enega delegata.
»•■'T-—	     -'t-*........
PmovMiskl *ačaj Slov. prometne aven
Pevovodski tečaj, ki je bil prvotno določen. d* bo v Nabrežini s« bo vršil v Borštu kj*r so dani potrebni pogoji.
Tečaj začne ». t. m. (v ponedeljek) ob 10.30. ligi. .Tečajniki lahko gredo iz Trsta z vlakom, ki odhaja po 9. uri s postaje Sv. Andreja. Vozni listek še Izdaja za Moog.
S seboj je prinesti jedilni pribor.
Nove osebne izkaznice
Na*i ednjs dni bo h mik ta Izda janj* osebnih- izkaznic sledeči: v
'četrtek 1. novembra zaprto, v petek 2. novembra od S. do 12., v soboto 8. nov. zaprto.
V ponedeljek bo urnik zopet normalen, in sicer od 8. do 12. in od 15. do 18. za črke C ta K.
V ponedeljek, 5. novembra se pričnejo izdajati v telovadnici via della Valle izkaznice z začetnicami D, E ta F. Urnik je od 8. do 12. ta od 15. do 18,
Zadušnica v Gorici
Obveščamo prebivalstvo, da bo dne 2. novembra ob 10. uri v cerkvi sv. Ignacija slovesna maša zaduš-niea za vse padle borce ter vse žrtve aračnfli napadov.
Vabilo na obžni zbor
Vsi člani zadružniki bivše »Goriške Matice*, kakor tudi vsi povi člani njen« naslednic* »Književne zadruge*, so, vabljeni na občih zbor zad-rtilnikov, ki *e hd vršil v'petek dne 8. novembra 1945. ob 20 url v Trstu, Via Carduoci št. 6. (V pritličju, v nudi Kino dvorani).
Prosimo da s udeležite Občnega zbora v čim večjem številu.
»Prost mora biti mo| r
Vr.AŠT”?
Pretehta Bvt.eljo Se J* vršila najj l||n velik napil: »Prost
-.-j prt
ii
m velik napi: »Prost a**ra biti, ost moj rod; ne. svoji »*n|Jji svoj
Gradižcu proslava Simona Gregor ----------------- ...----- _
čiča ob griliki 101 obletnige gean^j.jjgtepod*. Ob odrti.ftl Supnjikem H-kovega ' rojstva.''' Odkrili' so "staro du je ljudstvo že pcedtasiom napi* spominsko ploščo, ki jo je *e za salo: »Dovolj 25 let fašističnega te-uasa prve »vetovne vojne- poško- rorja»»
vorom tov. Dovja& Ivan, tajinli Prosvetnega društva »Simon Glfr gofdič*. .t ktatkih^epduh j* f**-daril pomen Gregoričev« osebnosti 'kot branitelja narodne zave*« na Primorskem.
Nato »o sledile ostal« točke P*®' slave.
Novi vlaki
dovala avstrijska artilerija.	j	proslavo	je	MvOril	s kratkim
V prvTh 'popoldah«Hh'~ur«CK l/grsame	twh.V	T,»n tateSU
je začelo pred župniščem zbirati ljudstvo ta vseh okoliških- vasi. Op" bor' pKi «v*f n ega (Jr UŠtV«. Je tam pd-Siavil p: rp ost oder, "opoljsASi Z. *e-lenjem, cvetjem, slovenskimi, Jugoslovanskimi, -sovjetskimi in zavezniškimi sfasmvami. Na pročelju odra so visele slike generalisima Stalina, Simona Gregorčiča ta maršala Tita. Zavesa, ki je zagrinjala oder, je prikrivala tudi tisti del župniškčga zidu, kjer je vzidana spominska plošča. Postavilo jo je leta 1912. «Bralno to pevsko dru-fetvo», ki ga je ustanovil sam Simon Gregorčič. Tov. Jožef Kerševan je dolgo časa hranil ploščo, bil trikrat napaden od fašistov in Je leta 1927. podlegel ranam, ki jih je dobil od tedanjega posta,jenačetaika v Volčji dragi, ki je bil obenem tudi tajnik fašija. Nato j« ploščo prevzela Kereevanova, žena, ki je bila v tem kraju prva kurirka za časa narodno osvobodilne borbe in za katero je osebno zanimal sam maršal Tito in z njo govoril ob priliki o-biska v Grikljani. Plošča je deloma poškodovana, odpadlih delov pa ni bilo mogoče najti. Na plošči stoji napis: «Pod trto bivam zdaj, v deželi rajsko mili. Tukaj je bival Simon Gregorčič od leta 1882. do 1908. 1.». Na sredini plodče se na-
Od 5. novembra bodo n* progi I iiaja harfa, pod njo pa napis: «V Trst - Gorica - Videm vozili sledeči »pom,in Simonu Gregorčiču posta-potniški vlaki: Trst. glavna postaja I vilo Pevsko društvo na Gradišču
TRŽAŠKI RADIO
Spored *sa pelek, 't. U.
8.30 glasb* a* dobro jutro) 7. napoved čaisa, glasba za dobro jutro; 7.10 čltanje sporeda v slovenščini;
7.15 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v italijanščini; 7.45 koledar, lahka jutranja glasba; 8^0 zaključek.
10. 2 uri 46’ v zvezi z Vidmom; 12.45 poročita v slovenščini; 13. napoved časa, poročite v italijanščini;
13.15 jazz orkester Lutazzi; 13.45 različna glasba; 14. pregled vesti, krajevni pregled, predavanje, 14.30 zaključek.
16. 2 uri 30’ v zvezi z Vidmom;
18.30 obvestite svojcem; 19. itailjan-aka ženska ura; 19.30 v taktu valč ka; 20. napoved časa, poročila v stovenSčtoi; 20.15 poiročdl* v if*-iijanAčmi; 20.30 angleška lekcija;
20.30 socialni razvoj Anglije (slov.); 21. oddaja posvečena spominu padlih tovarišev; 21.30 prepovedana glasba; 22.18 mandolinist Bresean; 22.40 redi Jeka pripovedka: 28. napoved čas*, zadnje vesti v italijanščini; 23.10 zadnj« vosti v slovenščini; 28.20 oddaja za Italijane V Angliji in Egiptu; 24. zaključek.
odhod 5.30, prihod v Gorico 6.33, odhod 8,39. prihod v Videm 7.25;
Trst gl, postaja odhod 13.30, prihod v Gorico ob 15, odhod iz Gorice 15.4, prihod v Videm 15.55.
■Trst gt. postaja, odhod 16.40, pri-hod v Gorico 18.21, odhod 18.33, prihod v Vidc-m 19.25;
Videm, odhod 8.30, prihod v Gorico 6.38, odhod 6.46, prihod v Trži
Kil. ' '
Videm, odhod 13.06, prihod v Gorico 13.58, odhod 14.02, prihod v Trst, 15.29;
Videm odhod 17,15, prihod v Gorico 18.04, odhod 18.10, prihod v Trst 19.32;
Z istim dnem
svojemu ustanovitelju dne 23. VX 1912». Pod staro ploščo je Prosvetno društvo »Simon Gregorčič? postavilo novo ploščo z napisom: »Postavilo Prosvetno društvo Simona | Gregorčiča — Gradišče, 28. oktobra 1945.».
Na pročelju odra je bil postav-
Smrt RBleia sodelavca
Predvčerajšnjim ponoči je v »Panju umrl pridni rokodelec Herman Ukovič, na,4 sodelovec fotoreporter, Zapustil j« ženo in sina Hermana-
Pokojnik je bdi eden Izmed najboljših n&umornfh ta težko nadomestljivih delavcev Tržaik* steklarne.
Sorodnikom izrekamo tvoje naj
globlje sožalje.
Odgovorni nt-ednik STKR CIRIL
t Globoko potrti sporočam* vsem sorodnikom to znancem, d* nas je done* zjutraj po kratki
bolezni za vedno zapustil nai nadvse ljubljeni mož, oče, ded, brat I® tast. go«pod
ALOJZIJ KIAUTA
hotelir v Postojni.
Pogreb dragega pokojnika ze bo vršil na praznik Vseh svetnikov, dne 1. nov. 1945 ob 13.30 v Postojni. Postojna, 30. 10. 1945.
Družina KIAUTA ln FABJAN0K.
V
V nedeljo 4. novembra
Dan »lovenako knjigeI o^^Vbii vJrazoran od	Pogreb	žrtev	iz	leta	19hi- Slovesnost na trgu VniU,
%WWW,VWWWWWVWWWWVWVWWWWWbW.WWVWS*W.čl^^
Poimeffee
ANTON NINO ROJC (ROICI), partizan. Septembra 1944. zaprt v Trstu, via Nlzza. Baje odšel oktobra istega leta v Nemčijo. Kdot-kaj ve, naj sporoči sestri Viktoriji Rojc, Trst, via Bejlosguardo 7.
Kdor bi kaj vedel o TOROš MAKSIMILIJANU, 30. Ragg.to Art. CA. Gruppo I. Btg. P.M. 88, naj sporoči Toroš Alojziji, Medana, pcbta Dobrovo, Plešivo, Brda.
MALI OGLASI
HVALIC JAKOB, roj. 16.12.1901., odpeljan iz Gorice 24.2.1945. v Dachau. Pb osvoboditvi se je nahajal
utr fr. teni na-1 v bolnici. Kdor bi kaj vedel o njem, bodo ukinjeni na- spWi družini Hvalič, Rožna
slednji vlaki: Trst gl. postaja, °d- d0iirui jlo, Gorica, ali podružnici
hod 9.25, prihod v Gorico 11.10; | »Primorskega dnevnika?, Gorica.
Ma»iza»w, odhod 13.58, prihod v
Vidam 14.14; Mamzano, odhod 18,07,
prihod v Videm 18,24.
Prehrana
Namuzni sir. Od danes do sobote 3. t. m. se deli potrošnikom XIII,
skupine po 100 gr sira.	,	MALJ pr ALIJ AN 5KO - »LOVEN
Testenine. Od danes *e del, J*M £Kf PRIBOČNIK je izšel. P;lroč-1 kg testenim na osebo tudi potro-l n,k je )j[aala knjlgarna stoka, Trst, šnikom XI. in XII. skupine. Deli- vja Milano 37. Cena je 50.— lir
tev se konča v	8’	nka®m‘	HISO, MALO, Z VRTOM pri Sv.
bra. Cena j« po 21.t>0 Ur za &• Ivanu bi premočna vdova brez o-Posebni boni za mteko, \ prinoa-	omenjalo	za	večjo	blfeo	v	za-
njih dneh bodo osebam starim nad | hodu* m delu Trsta. Razliko cene
bi plačala z denarjem ali pe i dobrim dosmrtnim vzdrževanjem. Ponudbe na upravo ' ^Primorskega dnevnika? pod št. 564,
PRENOSLJIV PISALNI STRČJ prodam. Redka prilika. Via Carduoci 8, vrata 10
Nove knjige v obnovljene domove, za nove iase!
tZ žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da »mo po »te venskem R. K. zvedeli, d* j« OZ*
ljubljeni soprog, brat, svak to atrlc, gospod
GOJCA STANISLAV
bil po kruti roki SS-ovoev ustraU** dne 1. 9. 1944.
Žalostne, neutolažljive družine GOJČA, MONT AN * VOLPIS.
t
Naznanjamo vsem sorodni' kom in znancem pretužno vest da je po dolgem trpljenju preminul v taborišču Bucheawald dne 5 aprllk 1945
ALEKSANDER KRALJ (CARLI)
Večna mu slava in pokoj! Padriče, 1. 11. 1945.
Žalujoča žena, EMILIJA, meti, »estre, bratje to sorodniki.
66 tat dostavljali na dom posebne bon® za kondenzirano mleko. Za vsak bon je treba plačati dve Uri, Za njih uporabo bodo izdali ie posebna navodila.
Nove Uvilske nakaznice. Urad za izdajanje novih živilskih nakaznic in bonov za dodatke sporoča, da volja za danes Jutri in soboto za urade v ulici Malcanton 3, Procu-reria 1 ta Ret tori 2 urnik od 8. do 12.
Nakaiovonfe plaiftv In zracnlc za kolesa
Kmetijsko nadzornlžtvo objavlja,
ŽLICE, V T.IOE IZ ALUMINIJA po tovarniških cenah pri Hvali, Trst, via Mazzini 30. ________
KUPIM KNJIGE za slovensko trgovsko akademijo (knjigovodstvo, računstvo, tehnika in trgbvin-atvo). Na»lov v upravi »Primorskega dnevnika?.________________________
DEŽNE PLAŠČE DAMSKE IN MOŠKE, blago za obleke ln moške suknje dobit« na drobno ln debelo v krojačnici. Cio Ivan, Trst, Corso 2, II. nad., tel. 29-101.________________
TOVARIŠICA LIPOVEC ZORKA, ki stanuje pri Sv. Magdaleni, v bližini Nerlne, Rosete in Luciane, naj se zaradi nekih Informacij oglasi osebno v Hotelu «Posta», pisaza Oberdan 1.
PISALNI STROJ, tip »Studio?, popolnoma nov, naprodaj. Javiti na-
 	_	slov v zaprti kuverti na upravo
da se. oktober n« bo več nakazo- »Primorskega dnevnika* pod žtev. valo kmetovalcem pla*čev to »rad-1 9081 n 10.
Obenem Javlja, da ne bo več sprejemalo proženj, ker jih Itak že veliko število nerešenih leti v uradih.
Samostojno druitvo trgovcev Jestvin
Dne 21. t, m. »e j* z notarskim spisom ustanovilo avtonomno društvo trgovcev jestvin na drobno, ld ima sedež v ulici Torre bianca 43-11, Za Člane je pišema odprt* od 10. do 12. in od 14. do 20.30.
Obveščamo vse tateresirano# da je vsak četrtek od 14. do 16. v kavarni Fabri« tedenski semenj. Ta teden bo zaradi praznikov semenj v petek.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami delili n*šo
veliko bol, ko »mo prepeljali na domače pokopališče paše#* ljubega, nepozabnega
STEVA BENČIČA
ki je položil *voje mlado življenje na oltar domovine, se ganjeni toplo in najlepše zahvaljujemo. Naš* P®' sefcha zahvala onim, ki so »e ob odprti gomili z govorom poslovil! od blagopokojnika, naši vojski to njenemu predstavniku komandante kap. Sava Daboviču. pevcem, godbi, naši zavedni mladini, d. g. dekan* in darovalcem cvetja, ki so si toliko prizadevali, da bi bil pogrel) tem veličastnejH.
Kozina, 17. 10. 1945.
Družina BF,NriC.
VABILO
Vabimo vso na KULTURNO PRIREDITEV v Volčjarngrado ▼ Oedelfo 4» novembra ob 14. ari« V eselo* Igra „Moč uniforme”. Sledi ples in prosta zabava.
Dr. GAETA, zobozdravnik
Izdeluje proteze v jeklu; zlatu, k**-čuku ta plastiki. Največ j* gete*' clja. Sprejema od 10. do 12. to 13. do 19.	(govori slovenski)
TRST, via Torre Blanca 4S
(vogal via Oardueci)
BRINJE (ISTRSKO) kupuje tvrdka
A. Šarabon A Co., L|ubl|ana
Zaloška c. 1
| Nikolaj Ostrovski
61
Keko
se
je
(Roman)
kalilo jeklo
—Kam te nosi vrag, trikrat preklet! — se Je zadrla nanj debela Ženska, ko je »pustivši se od zgoraj »topil na njeno koleno. Ženska mt Je Prerinila v vsej svoji zajetnosti na konec »podnje police to dr-'ala med nogami posodo za maslo. Take posode, zabojčki in košare so tale na vseh policah, V vagonu »e ,ii moglo dihati.
Na kletvine ta fene Je Pavle od-ovoril z vprašanjem:
— Vaša potniška karta, mešen ka?
— Kaj? »e je ona obregnila v ae--okUeanega kontrolorja,
Z najviije police »a ie »pustila neumna glava to zagrmel*
. lubasu:
— Vaška, kakšen sumljiv tip je p* zavlekel semle? Daj mupotei liet ze evakuacijško b*ao.
Prav nad Korčaglnovo glavo * spustila neka umazana glav*,
«r naj bi bil Vaška. Zdrav
v koc-
kosmatlh prs je nori v Koroagtaa
pogled s svojimi bikovimi očmi.
- Kaj si napadel Seno? Kakšno karto?
(3 stranske pol to« so viseli štirje part nog. Lastniki teh nog so sedeli objeti ta energično lupili pe-Ske. Tu j* kakor Je zgledalo, potovalo lepo društvo izkušenih žeparjev, ki »o po svojih potovanjih po železnici marsikaj doživeli. Ni bilo časa, de bi se z njimi poraago-varjal. Moral je potegniti Rito v vagon.
— Čigav Je ta zaboj? — je vprašal starejšega železničarja in mu pokazal n* lesen zaboj pri oknu.
, - Od on« deklice tam, — je poltema n« debi« noge v temnih noga. vicah.
Moral M odpreti okno. Zaboj mu > nagajal, ni ga imel kam postaviti. Pavi« ga j« vzdignil na roke in g* podal njegovi lastinlcl, ki je sedel« na gornji polici.
- Primite za trenutek, meščanka, — odprl bom okno.
r Kaj -premikaš tuj« stvari, — j« zavrisnila deklica s potlačenim nosom, ko ji je postavil zaboj na kolena.
- kakšen meščan Je to, ki dela tek hrup? ze je obrnila na pomoč k svojemu sosedu. Ta, ne d* bi »topil • poUoe, j« sunit Pavl« v hrbet z nogo, obuto v sandale.
- Ej ti pridanič! Briti od tod, dokler tl' j« nisem še primešal!
Pavle je molče prenesel udarec v hrbet. Ugriznil se je v ustnic« to odprl okno.
- Tovariš, umakni se malo — J* zaprosil železničarja. Ko je napravil prostor, je premaknil neko so-sodo ta »opil čisto k oknu.
Rita je .bila pri vagonu in mu je hitro ponudila torbo. Vrgel je torbo na koleno žene, ki Je držala posodo, Se nagnil skozi okno, prijel Rito za rok« in jo potegnil k se«. "Ttdečearmejec is odreda is Vzdrževanje red* ai mogel opaziti tega kršenja predpisov ter ga preprečiti toda Rita je bila ie V vagonu. Nesrečnemu rdedearmejou ni preosta-
lo drugga, nego da zakolne ln te umakne od okna.
Ritino pojavo v vagonu sprejela cetla tesarska družina s takšnim godrnjanjem, da ze je Rite vznemirila in prestrašila. Ni imela kam stopiti 'to Je stala zatol ra koncu »podnje police ter se držala rob gornje. Z vseh strani »o letela psovke. Od zgoraj a« j« nenadoma oglasil kontrabas. Glej gada, sam je vstopil, in sedaj še deklico vleče za seboj!
Nekdo p*, ki ga ni videi, je zapiskal na vrhu:
Močka, udari ga po nosu! —-Deklica je. poskušala postaviti leseni zaboj na Korcagiuovo glavo. Vse naokrog »o bili sami tuji, odvratni obrazi. Pavlu jc bilo žal, ker je bila Rita tukaj, toda morala »ta »e na kakšen način namestiti.
— Meščan, vzemi svoje zavoje s poti, tukaj bp »pala tovarišica — »e je obrnil k onemu, ki so ga imenovali Močka. Toda v, odgovor J« dobil teko otnffno besedo, da j« osupnil. Nad desno (Vbrvijo Je začutil zbadanj«. — Čakaj, za to mi bo* piščal. 1« rekel to s* komaj
zadrževal; tod* v Istem trenutku ga Je nekdo a nogo udaril po glavi.
— Vaška udari ga fe enkrat, da se mu bo zasvetilo, — so ga podpihovali z vseh »trani.
Vse do tedaj »e je Pavle zadrževal. toda .naenkrat kot se to ponavadi v takih trenutkih dogaja, je vse privrelo na dan. Njegov« kref-nje »o postale odločn*.
— ftpekulaatski smrad, kaj mislit«, da »e mi boste smejali? — Vzdignil se Je na rok* to »e vzpel na drugo polico ter močno udaril s pestjo po ne«r«mnem Močkinem gobcu. Udaril g* je teko močno, da je špekulant padel » police drugim na glavo.
— Dol s polic* gadje, če n« vez bom polil kot pa«! — je besno vpil Korčagin to mahal z revolverjem pred nosovi četvorlce.
Položaj te je spremenil. Rit« j* pozorno opazovala in bila pripravljena, da ustreli vsakega, ki bi poskušal prijeti Korčaglna. Zgornja polica s« J« hitro lSpraZnlla. Drsna družin* Je hitro od*l* z porabni kupe.
Ko Je namestil Rite n« »gornji
polici, 11 je šepnil:
Ti bodi tukaj, jaz pa grem obračunat s njimi.
Rita ga jc ustavila.
— Da »e ne boš tepdl!
— Ne, takoj »e bom vrnil. Jo Je pomiril,
Okno je bita zopet odprto in Pavle se Js skozenj zvlekel na peron Nekaj trenutkov nato j« bil še pri mizi pred šefom belec,niške čeke BurmaJ»tlt«m, srvojliu »tarllm nZr četaikom. Letonec ga je poalušal in izdal povelj«, naj »e Izprazni ve« vagon ta naj m pri vseh pregledajo dovoljenja.
— Saj sem že pravi, vagoni pri dejo n* peron polni žeparjev, — je godrnjal Burmajster.
Odred, sestavljen 1* desetine dekletov, J« pregledal vagone. Pavle Je po svoji stari navadi pomagal pregledovati vagon. Ko Je odšel iz čeke, ni prekinil zveze s svojimi starimi prijatelji. Kot sekretar mladinskega kolektiva je poslal n* delo v čeke mnogo najboljših kom somoloev. Ko Je končal pregledovanje, ze Je Pavi* vrnil k Riti. Vagon so napolnili novi potniki — oni, ki zz potovali službeno — in rdeče-armajet.	v*» nndaltu)«>
KUHE MIHE mi
POSEBNO PA STROJE IN ORODJE ZA MEHANIČNO IN MIZARSKO OBRT IN IK00SIRIJ0
Vam ns|Mtre|e dobavila
O M N I P O L“
t*
VIA COMMERCIALE 5 - T R S T • TELEFON 29039
«■ ■»■»■■
Specialiteta sa »mehčanj« kož* po kritju, sa odpravo dražonja, ki ga paveroč*
,e*ilo m britja
Zastopnik u JnosMIo JULV MAVEC - TRSI. Clllzi
SUnl"«':