Dopisi. Iz Celja. (Cerkvena glasba.) Ne morem si kaj, da ne bi hvale izrekel tukajšnjemu pevskemu društvu, ker je tako ubrano pelo na Sv. dan ob 10. uri latinsko mašo, katero je zložil A. Foerster op. 25. To je spet dokaz, da se imenovani pevci pridno vadijo ne samo v narodnih pesmih, ampak tudi v cerkvenih; zatorej čast mlademu društvu! — 0 božičnih praznikih so se pele tukaj še sledeče skladbe: Missa Sanctae Caeciliae A. Foersterja, Missa tertia B. in quarta od M. Hallerja. Offertorium od dr. Fr. Witta, Ignacija Mittererja in Hladnika. Koralove toCke so popevali dva dečka in g. orgljavec, kakor so bile predpisane za božične praznike. Zelo pa so ugajale občinstvu lepo zložene slovenske pesmi, katere sta izdala čč. gg. H. Saltner in Angelik Hribar v Ljubljani. — Nekaj pa me teži ter si ne morem raztolmačiti, zakaj si je izbral marljivi pevovodja Br. za cerkev Matere božje le nemške gospode in gospice. Bog daj, da bi v našem mestu narodno in cerkveno petje vedno bolj in bolj napredovalo! Iz Celja. (Naša druStva.) G. urednik! Še enkrat se moramo mi oglasiti! Naše dopisovanje smo ustavili, predno smo se namenili. To pa zato, da ne bode dvojne taktike. Uparao, da bode novi g. dopisnik, kateri gotovo ni eden izmed — s—-, ostal zvest delavec pri delu, katero smo opravljali prej mi. Ker pa je razlika taktike prevelika, opustiti moramo mi dopisovanje o društvih ter obljubljamo, da se poprimemo dela, katerega se je izognil vaš novi dopisnik, namreč razne druge novice in vprašanja hočemo Vam poročati in dragi nam »Slov. Gosp.< bode imel zopet »profit«. G. dopisnika izven —s— pa bi vendar-le prosili, naj ne graja tako očito, kar se lahko stori bolj zavito. Dokaz, nekateri dopisi od —s—ov. Dalje bi prosili, naj se poslužuje rajši kakor —s—i tudi on povsem slovenskega izraževanja, tujke pusti pa tuicem. Veseli nas jako, da se je našel dopisnik izven —s—, kateri je tako vnet za isto kakor mi, za resnico in pravico. — Danes Vam poročamo o prvi zabavi naših društev, katera se je izvela tako izborno, da najsitneji kritik niti v eni točki ne more očitati slabe izvedbe, niti v izvolitvi, niti v izpeljavi vsporeda. To je bila slavnost podeljenja častnih diplom novima častnima starosti in podstarosli »Sokola«. Svoboda v opravah, vsem navdušena srca, vse se je tako lepo ujemalo z vsporedom, obstoječim v sviranju vojaške godbe, tamburanju, telovadbi in pa v petju »Slov. pev. društva«. Takih večerov daj Bog več! —s— Od Sv. Planine nad Trbovljarai. (Marsikaj). Gospod urednik! Starost je fač zgovorna, da ne rečem žlobodrava. Tudi mene srbi jezik vkljub sivim lasem, da vam odslej poročam svoje novice. Ker prodajem svoj pridelek križem po svetu, slišim marsikaj. Pa naj vam najprej povera, kdo sem. Na Javorniku kuham oglenje. Ta gora je pri Sv. Planini na kranjsko-štajarski meji. Meje si pa ne mislite z barvami naznazane, kakor na zemljovidih ali po nemško »londkvatrah«. Tam na robu gozda stanujeva moja kravička, ki vozi moj pridelek na prodaj, in jaz. Ne čudite se, da znam pisati in cel6 nekaj nemški kramljati. — Toliko povem o sebi, da veste, s kom govorite čez hribe in doline. Zdaj pa odprem torbo svojih novostij. Nedavno sem prodajal svoje oglenjo po Kranjskem, prav ko so imeli deželnozborske volitve. Stopil sem v gostilnico. Tam sta se pa dve stranki močno prepirali. Prvi so kričali: >Vi, klerikalci, ste antikristi!« Drugi niso nič manj upili: »Z vami, liberalci, bo pekel poflajštran!« Zdajci skoči rdečebradec z velikimi očali k raeni, zgrabi me na prsih: »Kaj ste, liberalec ali klerikalec?« »»Mož božji, ne vem, kaj mislite!«« Boga zahvalim, da me je otel iz stiske. Zmuzaval sem se namreč proti vratom in smuk! sem se iztrgal čez prag. Na srečo gomba na suknji ni dobro držala. Slabe volje sem se vračal domov. Žal mi je bilo za dva palca široko gombo, ki je bila stara dedščina pri naši hiši. Vest me je pekla. Ali sem liberalec ali klerikalcc ali kaj? Za večerjo sem irael od zadnjega petka ostali fižol, pa se te najljubše jedi nisem dotaknil. Drugi dan sem nameraval iti k spovedi. Došel sem svojega navadnega spovednika, ki so se vračali od bolnika. Povedal sem, da me vest peče, ker ne vcm, ali sera klerikalec ali liberalec. Gospod me debelo pogledajo in vprašajo: »Ali hodite v nedeljah in praznikih k sv. maši?« — »Seveda.« — »Ali izpolnjujete vseh deset božjih in pet cerkvenih zapovedij?« — >Mislim, da.< — »Ali koj molite rožni venec, ali kaj Marijo ljubite?« Zdaj sem se obrnil proti cerkvi na Sv. Planini, sklenil roke in rekel: »Kak6 je ne bi ljubil, Mamke božje na Sv. Planini!« Kaj morem do tega, da mi je pri tem nekaj mokrega zalilo pogled. Gospod so nadaljevali: »In vi ne veste, kaj ste? Vi nisle ne klerikalec, ne liberalec, vi ste katoliški kristijan!« Zdaj sem jaz debelo gledal. »Tisti prepir na Kranjskem — prislavili so gospod, ko sem jim povedal čudni dogodek v gostilnici — je med gospodo!« Z mirno vestjo sem se vrnil domov in snedel ves fižol. — Ker sem doslej govoril o volitvah, naj še naprej. Tam doli namreč v Trbovljah bodo imeli občinske volitve dne 5. januvarija 1896 za tretji, dne 6. jan. 1896 za drugi in prvi razred. Veliko se je na bolje obrnllo v treh letih, kar so Slovenci zmagali. Sezidali so bolnišnico za nalezljive bolezni, kupili so lepo občinsko hišo s precejšnjim posestvom, sklenili so za petdesetletnico cesarjevega vladanja nabirati 20.000 gld. za ustanovo za ubožce. Imajo pa tudi za župana celega moža, gosp. F. Roša, katerega še za naprej žolijo. Mož se veliko trudi za občino. Vsak teden trikrat jaha iz Hrastnika v Trbovlje po občinskih opravkih. Ko sem nekoč vozil oglenje na Ojstro, srečal sem prvikrat tega moža. Lep6 mi je odzdravil in vprašal, od kod in kam. Takč se mi je prikupil, da sem še dolgo ugibal sam pri sebi, ali bi se dal devet mesecev ali deset ali celo leto za njega zapreti, če bi bilo treba seveda. ¦— Kako volitev izide, vam bom poročal, če kaj izvem in če mi Bog življenje ohrani. Smrt je nagla žanjica. Od zadnje volitve je pet trboveljskih odbornikov požela, in zakaj mene ne bi? Spet se rai je srce utožilo. Sploh so me božični prazniki čudno zmehčali. Od vseh dolin spodaj je drhtelo milo zvonenje k meni. Jaslice sem si bil naredil vrh Javornika v razpadeni bukvi, v tisti, veste, v kateri sem jeseni dva polha vlovil, pet ali Sest mi jih je pa ušlo. Na sveto noč sem okoli jaslic prižgal smolnate treske. To je bilo lepše, kakor povesti »Tisoč in ena noč«. Staro leto bo tudi skoro umrlo. Vse to mene spominja na večnost. Tudi vas? Nekoč bom stopil iz življenja, Ne bom prodajal več oglenja, Li ogenj se potem začenja? Javorniški oglar. Od Hudinje. (Javna varnost) v Celju in okrog je na silno slabih nogah. Ne le da telesno ni človek varen, ako govori slovenski v >nemškem« Celju, ker napadejo ga takoj, celo glavarjevi sinovi, tudi imetje ima pri nas silno premakljive noge. Zapiraj še tako previdno, dolgoprstneži ti poiščejo in odnesejo, ako le staknejo kaj. Slavna policija pa straži in tatje so tudi varni. Ge pa kdo upa, da bode policija iztaknila storilce, ta je paž krivoverec. Koliko tatvin se je pripetilo v kratkem v Celju! Dvakrat pri Štravsu, pri Bayer-ju, pri Kolencu in nedavno v opaliji . . . . in kdo zasači tatove? Policiji se posmehujejo, češ, policija ima dovolj opraviti s Slovenci,' ako preglasno govorijo po ulicah. Saj ve, kaj je magistratu vSeč! Kako bi se brigala za >notranje zadeve hiš?« — Kako pa znajo tudi drugi iskati krivce, dokaže ta-le dogodba: Prijatelj mi \e pokazal poziv c. kr urada št. 3021, kamor se je moral napoliti, obdolžen dohodnega prestopka. Taii imajo za dokaz neko pismo, pisano baje neslovniško s prav pisave nevajeno roko in podpisano s polnim imenom. In to otročje pisemce naj bi bil pisal moj prijatelj, ki je je uradnik in je torej pisanja in slovnice dobro vajen, razun tega pa njegovo ime ni nič podobno onemu podpisanemu ? Tako se iščejo pri nas krivci, kjer bi jih po premisleku nihče ni iskal, pravi krivci pa se v pest smeje in niti skrivati se jim ni treba. Nekdo. Iz Gornje Radgone. (Volitve v okrajni zastop) so pred durmi, dragi rojaki! Koga bodete volili? Pred tremi leti ste volili pod geslom: »Kmet kmeta«. Dobro! Toda takrat je prišla cela vrsta meščanov v zastop, ki ne poznajo vaših kmečkih potreb in tudi ne marajo zanje. Naj ostanejo v svojem okraju; saj imajo tam dosti opraviti! Vaše zadeve pa naj pustijo vam, in vi si ne smete te sramote nakopati, da bi na vaši zemlji, o vaših potrebah odločevali in gospodovali možje iz tujega okraja! Nekaj ponosa in samozavesti morate imeti! Kaj si bode pa svet mislil, če si bodete zopet izbrali tujce? Mislil bode, da med vami ni dosti takih raož, ki bi bili zmožrii za posel okrajnega zastopnika. Takega sramotnega mnenja ne smete trpeti! Pokažite svetu, da imate v svoji sredi dosti raož, ki tudi kaj razumejo in menda še več, kakor marsikateri meščan! Jaz vaše razmere prav dobro poznam in vem, da imate mnogo prav prebrisanih kmetov, ki šo vsega spoštovanja vredni ter so vestni, delavni in hočejo kaj storiti za svoj domači okraj. Torej proč z meščani! — Toda tu se mtiram dotakniti še vprašanja, ali naj bode zopet Frane Bračko načelnik okrajnega zastopa? Jaz rečem: ne in tisočkrat ne! Jaz tega tiča dobro poznam in preiskal sem ga od pete do vrha glava in moram reči: Bračko ni za okrajnega načelnika! Tisto stvar zaradi 20.000 gl., za katere je okraj od železnice tožen, vam je vsem znana. Pa tako dobro je vendar ne poznate, kakor jaz; pravim vam, da vse tako stoji, da bo okraj moral plačati. Kaj pa vam sedaj Bačko pripoveduje ? Pravi, da je pravda končana in da je okraj oproščen vsega plačila, in se hvali, češ: Jaz, toliko obrekovani prerok, sem vas rešil. Ti nesrečni človek, koliko neresniee si upaš govoriti! Jaz dobro vem, da tista pravda še ni končana in okraj še davno ni prost plačila. Imam takšne gospode v Celju, ki se lahko podučujejo o tem in nekaj več razumejo kakor Bračko. Od teh sem izvedel, da je popolnoma neresnično, kar vam Bračko pripoveduje. Vidite sedaj, dragi rojaki, na eni neresnici ste Bračka že zasačili. Premislite tedaj dobro, ali bodete še nadalje zaupali temu možu ali ne! Prosim vas, rotim vas v vaš lastni hasek: Volite le kmete, a izbirajte med njimi! Ne volite tistih, katere vam Bračko priporočuje da bi potem skupaj ž njimi gospodaril. Volite brez Bračkove komande po svoji zdravi pameti! Volite trezne, krščanske, delavne može, ki ne iščejo svoje sreče pri poliču vina, nego za pljugom in pri trdem delu! Sreča z vami! Kmet. Tz mariborskega okraja. (Narodne želje). V političnem oziru smo Slovenci v Mariboru in okolici v otožnem stanju. Ge pripeljemo blago na trg, nas z nemščino muči večina kupcev, katerih veliko pa nemški Mihelj po nosu tolče. Ko pa pridemo v prodajalnice, tam nas pa tako lepo slovenski pozdravijo in povprašujejo, kaj da želimo! Kupec-ptujec bi mislil, to je slovensko mesto. Kaki so pa uradi v Mariboru? Nikjer ne najdeš slovenskega napisa. Pred nekaj leti so še edini slovenski napis »štibernica« izbrisali, kar se je gotovo na želje nemških zagrizencev zgodilo; pa davčni iztirjalec Slovenca z nemškim »mahnzettelom« že najde! — C. k. uradi skoro večjidelj nemški uradujejo. Od c. k. okr. glavarstva dobimo na slovenske vloge nemške rešitve. Ali res majnka slovenskega jezika zmožnih komisarjev? Naj bi nam »Slov. Gospodar« povedal, koliko je slovenščine zmožnih komisarjev! Dragi rojaki, kdaj se bomo začeli naših pravic zavedati? Ali mora biti vedno Nemec naš gospodar? Ali ni velika sramota, da občine, ki še vsaj slov. poslance volijo, v okrajni zastop pa niti več ne postavijo svojih mož? Marsikateri, tudi omikani posestnik pravi, kaj nam pomaga naših 10 proti 30! Ge bi imeli tudi v okrajnem zastopu samo 10 zastopnikov, bi nam Iahko tudi nekaj koristili in povedali, kako je z gospodarstvom in sejami. Pri tej priliki si dovolira tudi svetovati, naj bi nam »Slov. Gospodar« vsaj glavne točke povedal, kako je z računi in gospodarstvom pri okrajnem zastopu! Res, da se naznani vsako leto občinam, kdaj da leži črez 14 dnij račun in proračun na ogled, pa to se premalo razglasi. Postavimo se trdno za prihodnjo volitev, in če zmagamo prvokrat v^ kmečkih občinah, zmagamo pri drugi volitvi tudi v velikem posestvu! Hvala Bogu, v Mariboru imamo vsaj svoj denarni zavod, »Posojilnico«, katera je v dobrih rokah, in zadnji čas je, naj bi »Posojilnica« zidala »Narodni dom«. V »Narodnem domu« bi se zbirali pa spoznavali, imeli bralno kakor vsa druga društva, gostilnico in druga zborovanja, kar bi za razvitek in napredek veliko koristilo. Upamo, da se to v kratkem začne!