JgP!| ppMU	I**
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši , nedelj in praznikov.
4
wmm:

T
List Slovenskih delavcev v e>4meriki

The first Slovenic Daiiy in
the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. »	Entered as Second-Class Matter, September SI. 1908, the Post Office at Ne i • • .-'i..	w York. N. Y.,/-under the Act of Congres of March 3. 1879.	TELEFON PISARNE: 1279 REOTOJL
* -t NO. 261. — ŠTEV. 261.	NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 12, 1907.	— V. TOREK 12. LI STOPADA, 1907.	VOLUME XV. — LETNIK XV.
	--:-*-, ■ .1! ■ ■ .1 , ■		i
Gospodarska kriza Proti trustom.
postaja večja. Kabinetna justica.
V NEW JERSEYU SO SEJDAJ GD-SLOVUiI 4000 DELAVCEV, KI SO DELALI PRI TUNELU.
Tudi v Edisonovih tovarnah v West Orange so odslovili mnogo delavcev.
TOVARNE SVILE SO ZAPRTE---o--
Dan za dnevom je bolj opažati, da je s toli hvalisano prosperiteto pri kraju in da bode treba za prihodnje predsedniške volitve agitirati povsem drugače, kakor za zadnjo. Dan za dnevom odslavljajo razna mala podjetja na tisoče delavcev, ker jim ni mog.če dobiti denarja, dočim zopet druga skrajšujejo dnevni delavni čas. O vsem tem se v javnosti ne izve, kajti v poštev pridejo pred vsem le velika podjetja. Toda tudi velika podjetja redno vsaki dan odslavljajo veliko število delavcev in že iz tega je sklepati, da je pri majhnih podjetjih, ktera imajo le po 100 delavcev, položaj še mnogo žal- stnejsi kakor pri velikih.
Tako se na primer v državi New J erst'v v mnogoštevilnih tovarnah za svilo ne dela. Vsa manjša podjetja počivajo in v večjih tovarnah za svilo pričakujejo delavci s strahom prihodnjih dni, oziroma prihodnje sobote. Najhujše je radi denarne krize prizadeta železna industrija, oziroma tovarne za izdelovanje strojev, kar velja tudi o električnej obrti. Sedaj
tudi poroča, da morajo tudi tovarne za izdelovanje usnja mnogo prestati. zlasti pa one v Newarku. N. J.
Tekom minolega tedna so podjetniki, kteri izdelujejo tunele na jer-sevski strani Hudsoaa, odslovili nad 4000 delavcev, tako da delo pn tunelih, ki bodo vodili v New York, delo skoraj popolnoma počiva. \ zrok temu je pomanjkanje denarja.
V Bdiš novih tovarnah v West Orange, N. J-, že par tednov redno odslavljajo delavce in to se je zgodilo tudi minolo soboto. Imenovana družbi je nedavno v West Orange zgradila dve novi tovarni, kten pa sedaj radi pomanjkanja denarja ne potrebuje. Oni delavci, kten so « stali v službi, so dobili v soboto mesto denarja denarne nakaznice.
Westin~hous~ Co. v Newarku je tekom zadnjih tednov odslovila več, ne-cro polovieo delavcev, dočim je • stalim izplačala njihovo plačo z denarnimi nakaznicami.
Tudi Singer Manufacturing Co. je minolo soboto v Elizabethportu odslovila mnogo delavcev.
Ravn„ tako, kakor v New Jerseya, izgleda tudi v državi New York kjer se na tih<® odslavlja na tisoče delavcev vseh poklicov. Kriza se je sedaj pojavila tudi v velikih prodajal nicah in minolo soboto je proda-jalniea Wanamaker v mesto New Yorku odslovila 500 prodajalk in prodala BO konj, ktere je potrebovala
ca razvažanje bla^a po mestn.
Oakland, Cal-, 12. nov. Union National banka, ktera je najstarejša v tukajSnj-m mestu, je danes prenehala poslovati. Uradniki trdijo, da ostane banka le začasno zaprta, toda oblasti so prepričane, da jo ne bodo nikdar več odprli.
Ventura, Cal., 12. nov. Bančno p d jet je William Collins & Company je prenehali poslovati. Vloge imenovanega podjetja znašajo $400,000. Banko so morali zapreti, ker jej ni bilo mogoče dobiti potrebnega denarja ca poslovanje.
Waterbury, Conn., nov. Tukaj-Snje banke so sklenile, da bodo denar izplačale Šele, ko se jim potrebna «vota odpove, in sicer po preteku 90 dnij.
Washburn, Wis., 12. nov. Vsled t ■ »mn n jktvn i a gotovine so v žasrah tvrdke Edward H»n»»s A Company prenehali * delom. Nad 1500 delav-
(>pv <*o od »lovili.
Mnrlboro. M*«*-. 12. n^v. V tovarni	t vrdke Rice so včeraj naznanili delavcem, da se bode v Tin pre i delalo le polovico toliko času kakor dodelaj, ker podjMnikom ni tno^če doVtii potrebnega denarja in Iter je nastala sploina gospodarska kriza.
PREDSEDNIK ROOSEVELT JE ODREDIL, DA SE PROTI TRUSTOM ŠE STROŽJE POSTOPA. —o—
Trgovinski urad je dobil pravico proti trustom postopati brez višjega dovoljenja.
VEČJA KONTROLA.
Washington, 12. nov. Dasiravno se
predsedniku Rooseveltu očita, da je s svojim zasledovanjem trustov in velikih korporacij provzroČil finančno krizo, to njegovega mnenja o politiki proti trustom nikakor ni spremenilo. Baš nasprotno, sedaj se lahko trdi, da bode predsednik proti trustom in korporacijam še strožje postopal, nego je dosedaj. To je posneti iz razgovorov predsednika s svojimi obisko?-valei. Njegovi obiskovalci so namreč sedaj prepričani, da smatra predsednik umestnim, da se vladine pravice napram trustom povečajo,, kajti sedanje postopanje napram trustom st dozdeva predsedniku prepočasno. Po sedanjem načinu se mora truste sodnim potom preganjati in tožiti, predrlo se jih zainore razpustiti in ko se končno zaželjeni cilj doseže, ustanove odvetniki razpuščenega trusta vedno novo družbo, ktera opravlja iste posle po starem načinu. To nam najbolj dokazuje razpuščeni mesarski trust, kteri sedaj meso še dražje prodaja nego preje.
Radi teira želi predsednik, da se da vladi večja moč in sieer tako, da bode trgovinskemu oddelku dovoljeno, poslovanje vsake velike korporacije takoj ustaviti, kakor hitro se dožene, da dotična korporaeija proti postavno posluje. To naj se zgodi eksekutiv-nim potom, ne da bi bilo treba pokli-eati sodišča na pomoč. Vsak trust bode moral imeti v nadalje zvezino dovoljenje za svoje poslovanje, ktero se mu pa takoj odvzame, kakor hitro bi grešil proti zakonom.
PRVE SNEG.
V zapadnih državah so dobili obilo snega.
V noči od nedelje na včeraj je zapadlo v državah Ohio in Colorado mnogo snegra, zlasti pa v mestih Cleveland, O., in Colorado Springs, Col. Tudi iz druzih držav na zapadu prihajajo poročila o prvem snegu.
Zginoli denar.
William Corbitt v Newarku je naznanil policiji, da je danes za $350 siromašneji, nego je bil minolo soboto. Z imenovano svoto je namreč prišel v soboto v tamošnjo državno banko, da bi denar deponiral. Eo je pa govoril z blagajnikom in ko je denar ležal kraj njega, je denar nakrat zginol, ne da bi mogel zapopasti, na kak način. O tem je sedaj naznanil polieiji, ktero je naprosil, naj mu pomaga denar iskati.
NEPRAVILNE VOLITVE.
Marylandski republikanci trdijo, da se na tisoče njihovih glasov ni štelo.
Baltimore, Md., 11. nov. Tukajšnji republikanci trdijo, da je imel republikanski governerski kandidat Qeo. R. Gaither pri volitvah večino glasov, da so pa demokratje pri tem tako manipulirali, da so za svoje kandidate izposlovali večino. Sedaj se je baje dognalo, da so demokratje vrgli proč 7000 republikanskih glasov.
Tudi v istočnih in južnih countyjih se volitve baje niao vršile pravilno. V vsej Iržavi Be je oddalo 20,000 glasov, od kterih jih pa 30,000 ni prišlo do štetja*
Brezplačno
da k najcenejši najbo! jSi in najdirektnej ftt fMOgi u Slovence. PlSltc na AaStrO-Americana Line, Whitehall Baildiag, Msw York.| ^	MflM
po*' f rrr>o
lepo sliko parnika,
kteri °pa-
Umor v milijonarjevej i hiši v White Plains.
UMORILI SO MILIJONARJEV^ GA SINA; MORILEC tffc IZVRŠIL SAMO- " , MOR.
Nameraval je umoriti vse stanovnike milijonar j eve hiše.
VZROKI NEZNANL
V	White Plains, N. Y., v hiši milijonarja Hillairja se je v poči od mi-nole sobote na nedeljo izvršil zagoneten umor. Sedemnajstletni sin milijonarja in bankarja Paul Gilbert Thebauld je bil napaden in smrtno ranjen -po očividno blaznem mcrileu, kteri je po izvršenem napadu izvršil samomor. Zajedno so prišli tudi na Sled zaroti, ktere namen je bil pomoriti več osob. Na mladeniča je stre-, ljal kletar Bjoerlin, ko je nesrečnež spal. Kakor se je kasneje dognalo, je Bjoerlin nameraval razujj mladeniča pom< Titi tudi vse sluge.v ime-novanej hiši.. Imena vseh si je napisal na" listek in ime mladeniča., je bilo označeno s številko 1. Pogled na svo-jo prvo žrtev je pa morilca brezdvom-no tako razburil, da je svpj načrt o-pustil in z istim revolverjem izvršil samomor.
Vse to se je zg-i dilo tako nepričako-vuno, da si milijonar jeva rodbina žalost nesra dogodka ne more tolmačiti. Bjoerlin je mladeniča vedno rad imel in ga je nad vse ljubil. Radi tega je najbrže pravilno domnevanje, da je grozni čin izvršil v blaznosti. Morilec je mladeniča imel tako rad, da ostalim vsln žbencem ni pustil mnoiro z njim f ibeevati.
V	minolem tednu je pričel morilec pijančevati in je drugim vslužbeneem pokazal nek papir ter pri tema dejal, da so na tem paipirju napisana imena vseh ljudi, kteri*stanujejo v imenova-nej hiši. Pri tem je dejal, da pridejo vsi na vrsto, toda Pavel mora priti prvi.
"Ker je imel Bjoerlin v hiši ugledno mesto, o tem -niso gospodarju sporočili. Šele potem, ko se je izvršil napad. so se mnogi spomnili na grožnje morilca.
"K smrtno ranjenemu mladeniču so takoj przvali par zdravnikov, kteri so dosrnali, da je rana na čelu smrtno nevarna in da je koroadie ranil mož-irane. Mladeniča so takoj operirali. Vendar je pa le malo upanja, da bi deček ekreval.
Svariip rojakom*
finljnfl, "p Trt&rill smO v novejšem času v našem listu že večkrat poročali, in rojake pred njimi svarili, so se ponovno pričeli oglašati pri n^ših rojakih, na kterih neumnost računajo.' * Najnovejša pojava na polju vax»-nja naših rojakov je ta, da nek, navidezni pošten j akovič pošilja rojakom okrožnice, a kterim jim obljnbnje, da jim Vodo poslal popis avstrijskega cesarja, ako mn pošljejo naslove svojih prijateljev. Ža tem poštenjakovičem se naravno skriva ravno ona tolpa ma-sačev, kteri so svoječasno prodajali razne esence sa izdelovanje vina iz vodo in kteri tudi bolnike zdravijo — pismenim potom, ne da bi jih videli. Adrese, ktere sedaj na zgoraj omenjeni način |sve, bodo seveda potrebovali zopet za kako novo goljufijo, ker se na pošten način ne znajo preživeti.
Rojake,,kteri so dobili take neumne cirkularje, oziroma, kteri jih bodo še dobili, poživljamo, da jih takoj uničijo in na niknk	lopovom ne odgovore *
Gesar Viljem na obisku v Londono.
' -I ,! -r. ; ° -NJEGOy OBISK POMENJA VELIK PORAZ NEMŠKE MEDNARODNE POLITIKE.
Vesti iz Rusije. Razne novosti
Reakcijonarna duma.	iz inozemstva.

Japonska nevarnost.
pozivi,
JAPONSKI CESAR JE POZVAL NA HAWAII BIVAJOČE JAPONCE, NAJ BODO NA VSE PRIPRAV LJENL
Na imenovanem otočju živi nad sto-tisoč Japoncev.
TRAJNA NEVARNOST.
V ZAGOVOR MORILCA.
Člani episkopalne cerkve ▼ PhOadel-phiji skušajo rešiti morilca Detscha.
Philadelphia, Pa., 11. nov. Cerkvena kongregaeija episkopalnih metodi-stov v tukajšnjem mestu je včeraj pn posebne j seji sprejela resolucijo, vsled ktere bode skušala Andrew J. Detscha, kteri je umoril Harry Fer-reeja, rešiti pred smrtjo na vešalih. Detsch trdi, da je mislH, da je Ferree tat in ga je tako pomotoma umoril, dočim trdi policija, da so oili načr*: za imenovani umor že preje ricrbno prirejeni.
Detsch je bil član imenovane cerkvene kongregacije, ktere člani so ga telo spoštovali.
Denarje v staro domovino
sa $ 10.30 ............ 60 kron,
sa f 80.40 ........... 100 kron,
sa $ 40.80 ............ 100 kron,
sa $ 101.75 ............ 600 kron,
ta $ 203.60 ............ 1000 kron.
sa $1010.00 ............ 6000 kron.
Požtarina Je všteta pri teh svotah Doma ee s ak as ana svote popolnoma 'splačajo kres vinarja odbitka.
Vaše denarne poMljatv« izplačuj* s. kr. poštni hranilni vti v 11. dt It. dneh.
Denarje aam poslati J« »ajprflič «e)e do ttfi M v gotovini v prtporo lenem ali rcdvtrirmaem pitmo, tseeke po Domestic Postal Mone> Order sli pa I9*w Tork ^ank Draft FKAJVK IAKXE1 CO., 100 OrMsvick It, HT«w Terk.
0104 flt OMr At*. «. K.
Honolulu, Hawaii, 12. nov. Japan ski cesar je povodom svojega rojstne ga dne priposlal ua tukajšnjem otočju •živečim 100,000 Japoncem poslanico, v kterej je med med drugim tudi naslednji značilni stavek: "Ako bi nastala -potreba, potem ponudite srčno svojo službo vašej domovini in čuvajte na wsak način prestol vašega cesarja. Te besede so obudile po-vsodi veliko razburjenje in Američani se začudeno vprašujejo, kaj je japonski eesar mislil s slučajem potrebe.
Število Japoncev na Hawaii se neprestano množi in to pomenja največjo nevarnost v slučaju, da pride do vojne med našo republiko in Japonsko. Mikadova brzojavka pa nikakor ni taka. da bi itak razburjene duhove pomirila. Razun tega je na otočju mnogo Japoncev, kteri so bili v rusko-japonskej vojni, kar je tudi zelo vznemirljivo. Mikadovo naznanilo so vodje tukajšnjih Japoncev naznanili svojim rojakom raz posebnih tribun, ktere so nalašč- v ta namen postavili in tem povodom je prišlo do veKke nacijonalne demonstracije.
Tukaj bivajoči Američani Se niso nikdar videli tacega navdušenja, kakor povodom čitanja mikadove poslanice.
Dasiravno v Angliji nihče zanj mara, je bil prisiljen potovati v London.
CANOSSA.
ne
PRI VOLITVAH V NOVO DUMO SO CELO V KONSERVATIVNIH OKRAJIH ZMAGALI BIROKRAT JE.
Izid volitev je končno znan iz vseh okrajev; izid volitev na deželi.
O KATASTROFI V TURKESTANU.
IZLETNIKI V SMRTNE J NEVARNOSTI.
Doživljaj dveh veslarjev na reki Passaic.
Člana Passaic Valley Canoe kluba, George Wright in James Ranken sta v nedeljo popolndne v svojem Čolnu veslarila po leki Passaic. Pri tem se je pa mali čoln prevrnil in hitro tekoča voda je oba odnesla proti 200 čevljev globokem vodopadn imenovane reke. Wright se je prijel sa komad lesa, kteri je molel v vodo, dočim se je njegov prijatelj prijel za njegovo nogo. Več čolnov je med tem zaman skušalo priti obema na pomoč, ne da bi se jim posrečila spraviti ju na varno. Končno se je dvema plavačema posrečilo priti do nesrečnikov, ktera so z veliko težavo spravili na kopno. Čoln je voda vzela seboj preko vodo-pada, v kterem se je na tisoče komadov razbil.
.. A.-Wftiwiwi.nn lini—i ~ii—r~riii-, „ ,
velja drngf razred z« parnike Red Star, Hsmhnrs America, n Llyed, Holland Aaterics
Portsmouth, 12. nov. Nemška cesarska dvojica je dospela s svojo yaehto Hohenzollern tri ure kasneje, nego je bilo prvotno določeno, v tukajšnjo luko, oziroma k otoku Wigh-tu. Uradniki, kteri so prišli, da sprejmejo cesarsko dvojico, so vsled dolgega čakanja postali nezadovoljni in tako so zopet odšli v mesto. Princ Waleski, kterega je poslal kralj, da v njegovem imenu pozdravi goste, je končno z neko torpedovko odplul v megle: in iskal nemško ladijo toliko Časa, dokler jo ni našel in dovedel v lpko. "Ko so se došleei izkrcali, v luki ni bilo nikogar, da bi jih pozdravil tf>da, ko se je zvedelo, da je eesar dospel, so vsi častniki in tudi vojaki v "največjem neredu prihiteli v luko, da -pozdravijo gosta.
Vse tukajšnje e&sopisje objavlja dolge članke, v kterih dokazuje, da je bil nemški cesar prisiljen obiskati svojega strica, angleškega kralja, in ila je njegovo potovanje neke vrste pot v Canosso. Nemški cesar je bil radi francosko-angleške zveze prisiljen vgrizti v kislo jabolko in pripo-znati, da je nemška mednarodna politika podlegla francoskej, kar je priznal končno, ker inače bi ne prišel v Anglijo. Ravno tako piše tudi francosko časopisje, ktero sedaj tudi uradoma priznava, da obstoji med An glijo in Francijo vojaška zveza.
Mnogo veselosti je obudil v Angliji tudi dogodek v mornaričnih krogih. Admirali teta je namreč izdala povelje, da se morajo v poč as t nemškega cesarja vse ladije kanalskega brodov-ja pobarvati. Poveljnik brodovja, Sir Percy Scott, je pa takoj na to signa liziral svojim Iadijam: "Barvanje ladij je najbrže koristneje, nego strelne vaje. Pridite radi tega kmalo nazaj, da bodete lepo izgledali." Sedaj vsa Anglija imenovanega poveljnika obožuje in se norčuje admiraliteti in nemškemu cesarju.
AVSTRIJSKI CESAR JE SPREJEL NOVE MINISTRE, KTERI SO POLOŽILI URADNO PRISEGO.
V Toulonu zaprti ogleduhi so bili v zvezi z nemško vkdo.
NESREČA V ROVI/.
Indijansko grobišče.
Mexico Ciudad, Mexico, 11. nov. Blizo indijanskih piramid pri San Juanu so našli prazgodovinsko indijansko grobišče, v kteiem je bilo vse polno okostnic otrok. Grobišče je bilo pokrito z veliko kamenito ploščo, na kterej je vsekan obraz neke ženske in mnogo hijerografičnih napisov. Jedno truplo otrok je še izvrstno ohranjeno in to bodo sedaj prenesli v narodni muzej v tukajšnjem mestn.
Oropana igralka.
Atlanta, Ga., U. nov. Igralka Grace Geoige je včeraj, ko se je pripravila na pot' v Birmingham, opazila, da jej je nek nepoznan tat ukradel diamanten prstan in zapestnico v skupne j ▼rednosti $1000. Njen mož William A. Brady je o tem takoj naznanil policiji in ostane v tukajšnjem mestn, da pomaga policiji pri iskanju zgino-lih draguljev.
Znižane'cene.'
volja sedaj vožnja vkHam
burg.
velja sedaj vožnja v Antver-pen.
velja sedaj vožnjo t Rotterdam.
v Havre s francoskimi brs< -parni ki.
v Havre s francoskimi poštnimi parni kL
v Havre s francoskimi navadnimi parni ki. v Bremen z navadnimi par-ni ki.
v Bremen z ekspresnimi parni ki.
v .Trst ali Reko' pa parnikik An»tr«>-Americana Line. o Te cene wljnjo do predli«s. Ori^meini listki se dobe prt
Pr. Šakser CoM |+r«ea«rtefc 8t, Now ftrl
$21 $21 $27 $33 $25 $23 $21 $33 $21
Petrcgrad, 11. nov. Izid volitev v dumo je sedaj znan iz vseh 446 okrajev in to <tiudi dokazuje, da bode nova duma popolnoma reakcijonarna: oziroma da bodo imeli v .njej reakci-jonarji velikansko večino. Izvolje nih je bilo: 108 monarhist« v, 86 zmernih konservativcev, 54 oktobristov, 92 ustavnih demokratov, 28 socijali-stov, 14 revolucijonarjev in kakih 50 divjakov. Vlada ima torej ogromno večino, to tem bolj, ker jo tudi okto-bristi podpirajo, 'tako da bode od prihodnje dume dobila vse, kar bode želela.
Čudno pri vsem tem je, da so na-prednjaki, kakor tudi reakcijonarji dobili pri kmetih -lajmanj glasov, dasiravno so imeli dosedaj zlasti na deželi največjo- zaslombo. Povsodi so jih izpodrinili konservativci. Tako so se na primer v Moskvi morali štirje liberalni poslanci umakniti konservativcem, dočim so se morali v novgorodskej gubemiji umakniti Štirje konservativci revolucijonarjem.
Taškend, ruski Turkestan, 11. nov. O katastroS, ktera se je pred 14. dnevi pripetila in razdejala mesto Tvara-tag v Turfeesianu, prihajajo sedaj nadaljne podrobnosti. Mesto je zletelo v zrak, ker je bil vulkan pričel neprestano bljuvati in na mestn je bilo 4000 ljudi ubitih. Nadaljnih 10.000 ljudi je bilo ubitih v okolici imenovanega mesta. Samo v Denav-skem je bilo 5000 ljudi usmrtenib.
Vladivostok. 11. nov. V vladinih mornaričnih delavnicah so našli mnogo bomb, orožja, streljiva in revolu-eijonarnih spisov, iz kterih je razvidno. da so vojaki tukajšnje posadke pristopili nekej Tevolucijonarnej organizaciji.
Petrograd, 11. nov. Tretja ruska duma se snide dne 14. t. m. v Tavri-českem dvorcu.
ZAMORSKI NAPAD.
V Richmondu, V a., so zamorci napadli tri ženske.
Richmond, Va., 11. nov. V minolej noči so zamorci napadli tri bele ženske v tukajšnjem mestu. Najpreje je nek zamorec z železnim drogom na padel Miss Mamie Connor. Par ur kasneje je drugi zamorec napadel neko mlado žensko na dvorišču njene hiše; žensko je tako davil, da se je onesvestila.
Zopet nek drugi zamorec je podil Mrs. L. R. Moyerjevo po ulicah, dokler ni nezavestna padla na tla pred hišo svojih znancev, kteri so njenega preganjalca prepodili. Policija je prijela več sumljivih zamorcev.
Dunaj, 12. nov. Cesar Fran Josip je včeraj sprejel nove ministre, kterih imena smo včeraj sporočili. Ministri so položili uradne prisego.
Toulon, 12. nov. Vjeti ogleduhi so kar na debelo prodajali uradne tajnosti inozemstvu in sedaj je pričakovati, da bodo Še 15 nadaljnih ogledu-hov zaprli. Mornaric ni pra|x»rsčak Ullma je nemški vladi brzojavno ponudil načrte francoskih tr Injav.
S t. Etienne, Francija. Vspenjaea v preniogovem rovu v Kambaudu se je utrgala in sedem premogarjev je ubitih.
Berolin. 12. n<»v. Proti ravnatelju cirkusa Niederhoferju, ki je bil nedavno zaradi roparskega umora obsojen na smrt. je vložila pri državnem pravdništvu v Monakovem vdova nekega generala tožbo, da je .~p<i:r!n(Ii t. 1. Niederhofer udri v njeno stanovanje ter zahteval denar. Na njen krik so prihiteli ljudje, nakar je Niederhofer zbežal. Tver pa ji je za-grozil. da jo umori, ak« ga naznani, se ni upala dosedaj govoriti. Sedaj pa ve, da ji ne more več škodovati, ker, ako ne bo obešen, bo vsaj dosmrtne-sedel v ječi.
UMOR PRI POROKI.
V prepiru so gostje jednamu svatu prorezali vrat.
Derby. Conn., 11. nov. Ugleden Poljak Frank Lawinski, ki dela pri tukajšnjej Derby Silver Co., je včeraj zvečer obiskal neko svatbo. Takoj pri vratih so se pa gostje z njim sprli in so mu hoteli preprečiti vhod v dvorano. Po kratkem prepiru je na^ta pretep, v kterem je nekdo Lawinsk**-mu prorezal vrat z britvijo, tako da je Lawinski v par minutah padel mrtev na tla. Tri sumljive osebe so zaprli, toda aretovanei trdijo, da so nedolžni
NEMIRI RADI TOBAKA.
Neodvisni kupovale! so sklenili, da sedaj ne bodo kupovali tobaka.
Louisville, Ky., 11. nov. Od trusta neodvisni kupovale! tobaka so sklenili, da toliko časa ne bodo kupovali tobaka v tukajšnjih krajih, dokler se lastniki tobačnih nasadov ne pomirijo. Lastniki tobačnih nasadov so namreč do skrajnosti razburjeni, ker jim tobačni trust neče plačati zahtevano ceno. Mnogo lastnikov nasadov je tudi sklenilo, da tobaka sploh ne bodo več pridelovali, dokler bode trust kontroliral ceno.

m


Dvoboj vsled volitev.
Fernalda. Kyt, 11. nov. V prepiru radi izrda zadnjih volitev sta se včeraj ivobojevala Willuuxi Hopkins in Prank Foley x revolverji. ^Mopkins je bii na mestn nbit in Foley smrtno ra-
i^lK: i&J'i iv?

KRETANJR PARNIKOV. Dospeli so:
Georgic 11. nov. iz Liverpoola. Dospeti imajo:
Christ i ania iz Hamburga«
Cevic iz Liverpoola.
Gneisenau iz Bremena.
Zeeland iz Antwerpena.
Potsdam is Rotterdam*.
Oceanic iz Liverpoola,
Peterburg iz Libave.
Pretoria iz Hamburga.
Main iz Bremena.
Francesca iz Trsta.
Californie iz Havre.
Bat a via iz Genove.
Arabic iz Liverpoola.
Kaiser Wilhelm II. iz Bimihath,
Seydlitz iz Bremena.
La Lorraine iz Havre.
Caronia iz Liverpoola.
Sfc. Paul iz Southamptona.
California iz Glasgowa.
Carolina iz Trsta.
Nieuw Amsterdam iz Rotterdama.
Odpluli so:
Kronprinzeesin Cecil!e 12. nov. v Bremen.
Sami and 12. nov. v Antwerpen.
Odpluli bode:
Teutonic 13. nov. v Liverpool. Noordam 13. nov. v Rotterdam. Amerika 14. nov. v Hamburg. La Touraine 14. nov. v Havre. Gneisenau 14. nov. v Bremen. Pannonia 14. nov. v Reko. Celtic 14. nov. v Liverpool Philadelphia 18. nov. v Southampton. Lntdtsnis 16. nov. v Liverpool. Koenigin Lnise lO. nov. v Genovo. President Grant 18. nov. v Hamburg.
-.L.	..
"GLAS NARODA"
(Slereaic Daiiy.)
Owned uvl published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation >.
FRANK SAKS K R, president. VICTOR VAIJAVEC, Secretary. LOUIS BEN EDI K, Treasurer.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York Oity, N. Y.
Za leto velja list xa Ameriko . . . $3.0>
„ pol leta.........1.50
,, leto za mesto New York . . . 4.0o „ pol leta sa mesto New York . 2.00
,, Kvropo za vse leto.....4.50
•> •> *t pol leta.....2.50
„ ,, „ četrt leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
«OUA8 NARODA"
( "Voice of the People" ) _"
Issued every day, except Sundays and Holidays. ^Subscription yearly (3.00.
Advertisement on agreement.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite naslov :
"□las Naroda"; 109 Greenwich SStreet. New York City. ^Telefon : 1279 Rector.
Tretji termin.
Čim bolj se približujejo predsedniške volitve, <tem bolj se v gotovih, političnih krogih govori o tretjem terminu predsednika Roosevelta. Čudno pri vsem tem pa je, da to govore baš ljudje, kteri so dobri prijatelji predsednika Roosevelta. Dosedaj še ni znan niti jeden slučaj, da bi kedo zgubil predsedniško prijateljstvo -rsled tega, ker je v javnosti trdil, da bode Roosevelt še emkxat kandidiral, dasiravno bi bilo to smatrati za razžaljenje predsednika. Drugače kot razžaljenje se drugače takih, vedno se ponavljajočih izjav ne more smatrati, dasiravno se poleg tega tudi zatrjuje, da bode predsednik prisiljen prevzeti kandidaturo. Nadalje se sedaj tudi vedno bolj pogostoma zatrjuje, da®se predsednik ne sme ozirati na svoje dane besede, s kteri-mi je svoječasno izjavil, da v tretje ne bode kandidiral, kajti predvsem hi i ra vpoštevati željo ljudstva, ktero zahteva, da on še v nadalje ostane predsednik.
Roosevelt dosedaj svoj Lin prijateljem še ni prepovedal govoril o tretjem terminu in radi tega je opravičeno domnevanje, da bode končno vendarle %r tretje postal naš predsednik, kar bi bilo želeti iz raznih razlogov. Naš predsednik želji ra<3 govori iti ako bi ne mislil na kandidaturo, bi že davno deiinitivno ovrgel vse govorice o zopetnej kandidaturi.
Mogoče je tudi. da bode končno vendarle izjavil. da prepusti svoje mesto kakemu drugemu, to pa gotovo le v slučaju, ako bode uvidel, da politična bodočnost ne bode ugodna.
Kentucky.
I>ržava Kentucky je ost a vila svoje demokratične sestre in se pridružila »epublikanskim državam in to nas spominja še enkrat na njeno najnovejšo, dokaj romantično zgodovino, k t era se bode potem morda sa vedno pozabila. Tem povodom se spominjamo na političen' irmor governearja Goebelja.
Včeraj se je pričela v imenovanej državi zopet sodna obravnava proti Caleb Powersu, kteri je bil že trikrat spoznan krivim sokrivde umora in ki je bil uradnik v službi Taylorja. Tal or je bil začasni governer v Ken-tuckyju, kterega izvolitev pa Goebel pri postavodaji ni hotel pri poznati. Ko se je pa potem dognalo, da se bode postavodaja izrekla v prid Goe bel j a, je Taylor po Powersu organi-zoval pogorske prebivalce, kteri so potem v Števila 1200 prišli t mesto Frankfort, vsi oboroženi od nog do glave, da bi tako vplivali na poetavo-dajo. Ko tudi to ni pomagalo, so jednostavno najeli nekega za vratnega morilca, kteri je dobil nalog, da Goebelja jednostavno umori. Obljubili so mu -tudi, da bode pri obravnavi po-milo&čen. To se je potem zgodilo in Goebel je bil ustreljen skozi okno pisarne uradnika Caleb Powersa, in sicer t čara, ko se je Powers peljal "službeno" ▼ Louisville.
Gobebel ni takoj umri in jo first ie dovolj *aaa, da je bil potem pri seji postav od a je izvoljen governer-jen in da je tudi kot tok polotil uradno prisege.
Caleb Powersa in Taykwja. so po~ tmm saprti, toda slednji j« oifll ia živi sedaj t blioi, kjer n wm-|o priti de
je politico
mogel vrniti nazaj in pričakovati je tudi, da se bode obravnava proti sokrivcem umora drugače za vršila, nego bi se, ako bi tamkaj ostalo vse pri
starem.
Spomini na Slovaško.
Lfotc&njo spomlad sem bil na Slovaškem. Ob vsakem po gibu vlaka vzraščala je pred nami temnota ta-transkih starcev, ki so toooli v zib-ljajoči pesmi resne reke Vag (Slovaki jo imenujejo Všb), ki omiva pete tatranskih vrhov in gor. Kako lahko nam je bilo, kako krasno, ko smo izstopali na malem kolodvoru. Vleklo nas je neodoljivo k tem krasnim, žalnim, osolzenim slovaškim T a tram, ki se okolo njih tlačijo ozke kožice, v kterih cesto ni prostora, ni usmeva, ni radosti; samo pesem tu «pe umira. Milobno cingljanje kravjih zvoncev je spremljalo nas, starega bačo in njegovo čredo ovac.
Stali smo na ozemlju ogrskem — in vendar doma. To ljudstvo, ki je hodilo okolo, dozdevalo se je nam tako naše, tako milo in dobro! Mehka, nepokvarjena govorica Slovaka govori k vam prijateljski in iskreno, kakor ta njih pogled. Ta trda, koščena telesa, globoko lice, iskren, dvomljivi pogled, trda, žuljeva pest — to je bratski nam narod, teh prekrasnih glasbenih harmonij, teh idealno čistih tradicij in tako neizrečeno tragičnega bitja. "Vsaka njegova ko-čica je tragedija bede, tragedija živ-1 jen j a. Vse, kar je okolo njih, ironija, z usmevom pogleduje na njih rane, in Mad jar! ta jih zaliva s strupom. Stopa sam naš Slovak, sam a sam. Njega umeva samo poverjena čreda, vlažni pogled ovce in žaloboa narodna pesem. On je najbolj srečen med nebotičnimi n&pristopnimi stenami, k! so zorne kakor njegova duša. Tam daleko od sveta zrak, pipa in misli so njegovim lekarn.
Prišli smo tudi na vsakoletne slav-nosti v Turčanski sveti Martin. Slovaki ga smatrajo svojim središčem, davno mesto njih narodne kulture. Te slavnosti so največji narodni praznik. Vsako leto prihaja na stotine poštenih duš iz vseh strani severnega Ogrskega, prihajajo tudi gostje iz Češke. Ali ravno tam ne spoznate j Slovakov, tam se zbira večinoma inteligenca, ki živi povsem drugače nego ostali narod, ljudstvo. To ne ve o koncertih, gledališčih, v njem so ■ samo ljudje bede in težkega življe- j nja. Ravno v Turčanskem Sv. Mar- j tinu pada na nas neizmerna teža na- j rodne malosti. V metropoli Slova- ; k'v, v narodnem domu: gostilničar i Žid in Nemec-madjaro-n, sami ma- i djarski in nemški časopisi, ljudje se j zabavajo in krepčajo ob madjarski i godbi...	j
Ob slavnostih turčansko.-sveto-mar- I tinskih vidite elito naroda: žene mo- i derno oblečene ali v pestrih, svilenih j krojih, povsod salonska obleka, napuh v toaleti, etiketa in — nekoliko ur hoda dalje padajo Slovaki pod delom in težo osode, umirajo od gladu. Težko vam je pri tem, ko vidite to brezpomembno, brezskrbno rajanje, medtem ko zdihujejo v ječah narodni mučeniki. Skeptično, pomilovalno začnete gledati v bodoče dni naroda.
Ko sedite v narodnem domu, prihaja katoliški duhoven-narodnjak Jurija (ki je sedaj obsojen na dve leti državne ječe), črnih, živih očij, ne kakor svečenik, ampak kakor politični apostol. Njegova beseda je uteha tem mučnim mislim. Ne ceni žrtev, samo narodni preporod mu je vodilna Ideja navzlic ^rožomberskemu procesu. Ljudstvo bi dalo zanj vse, bilo življenje. — Na zbirališču učene družbe zagledate nekoliko teh poštenih narodnjakov, ki jim je vera v zmago in nada v spas en je nad lastni jaz...
Konečno smo ee poslovili od tega mesteca, kjer deluje peščica domoljubov. Vsako leto prihaja sem društvo glumcev, da madjarizuje. Nezakonito, surovo in nasilno kradejo, za-plenjajo Madjari narodno imetje Slovakov, da z živinsko tiranijo poteptajo narrd, ki je brez pomoči. Trije milijoni Slovakov so brez Sol, brez pravne obrane. Turčansfco-sveto-mar-tinski akademiki nas z bratsko ljuba vjo vodijo po mestn ter nam poka-zujejo svoje skromno imetje: denarne zavode, tiskarski in knjigarski zavod Josip Gašparikov, kulturne znamenitosti, ki so shranjene v stolnici, tvor-nice, spadajoče Slovakom in drago. Razkazujejo nam tudi spomenike ma-djarske nasilnosti, zaprto Slovaško Matico in gimnazijo, ki se lahko vidijo v knjigah, stavbah in uničenih eksistencah. Moderno robstvo gre ■ tem zagorelim Slovakom za vsakim korakom. Madjar — Žid — otimlje mu deeo, omečašča žene, uničuje njegove koče in alkoholom mu ubija možgane. Slovaku pa ostaja edina radost: delo in vera. Pa tudi vere mu otisnajo, ker ara jemljejo domo-rodne sveSanilrs.
ljudstvo pije. Šesto lni—i . čndite m temu? Cisto logično In oMčajno.
J« njegemfcosilo. Njegove dete pom veJSkmt rao nje likfri^ Še veš, tAtmčm liwlllni —koliko dnij
in nočL Kaj čuda, da bodi Slovak svoje a silo uklenjeno življenje zapi-
jat v židovsko krčmo! In izza malih okenie odzvaja potem tem večji jok in stok.
Romantična slovaška pokrajina dozdeva se vam včasih kakor bajka. V pre pere 1 i koči, na pašah in v ječah, pod udarci madjarskih knut, v večnem strahu vzrašča t am oš nji človek, ljudstvo in deca. In ta usužnjeni narod ima -toliko samoniklosti I Je revež ali bogat, bogat po grandijoznem kompozitu svoje narodne pesmi. Ko mu je najhuje, peva si svojo pesem-žaLnico, in ko mu največja teža lega na rame, začenja neizmerno ljubiti svojo grado, svoje gore. Pase črede, in sa čas prihajajo k njemu, da ma dajo občutiti madjarski bič. In naj mali Slovaček sede sredi zelene loke, ki niti ni njegova, zaglednje ee v modrino* gor in v njej pozablja svojo nemo bol. In ko mu je najhuje, jemlje nekoliko žic in pasti in težko odhaja s trebuhom za kruhom...
Hočete-li spoznati trpljenje, idite le na Slovaško! Hočete-li videti nago bedo, poletite k Tatram, in ko vam je težak sen legel na dušo, pridite med to obupano ljudstvo ter ee naučite trpeti! Vem, da dolgo in dolgo ne pozabite na te umirajoče poglede, in ta neizmerno žalofoni pogled, pogled teh globokih, vlažni hočij si vzamete . seboj, vzamete seboj grenkost pa tudi čut za te, ki sta jim daleko sreča in radost. Ničesar več vam nimam reči. Idite na Slovaško, glejte in zazrete življenje bede, trpljenja in žalosti!	P. Krašoveo.
P smo iz Hrvatske.
Zagreb, 24. oikt.
Te dni je -naznanil "Pofaet", da madjarska vlada pripravlja novo u-radniško pragmatiko, novi — še mnogo hujši — atentat na našo avtonomijo, kakor je bila zloglasna železnic arska pragmatika. S to pragmatiko bi se naj namreč -uzakonil pogoj ■popolnega znanja madjarščine za sprejemanje v službo pri vseh zajed-niških uradih (to je pri finančnih ravnateljstvih, pošti itd.). Tp bi bil tem hujši atentat, ker se dandanes faktično ne zahteva znanja madjar-skega jezika pri naših zajedniških u-radih, kakor je to tudi bilo pri železnicah pred ono pragmatiko. Šele v najnovejšem Času so začeli Madjari pošiljati na najvišja mesta pri pošti in pri financi nekakšne re negate iz Ogrske, raznarodene Srbe ali Slovake, dočim je ostalo uradništvo domače. Toda kakor je sedaj zavladal kurz jedinstvene m&djarske države, misli ogrska država, da sme pod vlado svojega Rakodczayja dati povsod duška svoji volji, zato ni izključena mogočnost, da bi mogla priti tudi s takim načrtom.
Ali pri nas bi pomenilo kaj takega udarec, tako uničenje naše avtonomije, uničenje obstoja stoterim naših sinov, da se na izvedenje takega načrta ne more pravzaprav niti misliti. Tu bi bil upravičen odpor z vsemi mogočnimi sredstvi.
o o o
Prvi je dr. Mažuranič izmed hrvatske delegacije interpeliral zajedniško vlado zaradi nasilne sprem« 'be režima na Hrvatskem; drugi je včeraj dr. Lorkovič interpeliral hrvatskega ministra Josipovica zaradi besedila v kraljevem reskriptu, s kterim je bil lani otvorjen hrvatski sabor; v doti enem odstavku je rečeno, da se mora najprej izvesti volilna reforma na Ogrskem, potem šele na Hrvatskem. Poprej je bil položaj tak, da je bilo pričakovati, da se prav kmalo izvede taka reforma na Ogrskem, ali sedaj, ko pač eela zbornica ploska odgoditvi te temeljne reforme, nastane za nas življensko vprašanje, kako bi mogla Hrvatska napram temu po svojih avtonomnih pravicah odpraviti dosedanji unikum volilnega reda ter uzakoniti splošno, enako volilno pravico. Ve se pa, da vsak zakonski načrt, ki ga je hrvatski sabor že sprejel, zadržuje ogrska vlada, preden gre v sankcijo, ter ga preiskuje s ozirom na korist ali škodo, ki jo ima pričakovati Ogrska od načrta. Gotovo bi sedaj vladujoči kasti na Ogrskem ne ugajala taka volilna reforma na Hrvatskem, ki bi popolnoma izključila možnost, da bi se po volji Pešte mogla zverižiti nasilna večina v hrvatskem sabora.
Zato je včerajšnji odlc&ni govor delegata dr. Lorkoviča (predsednika hrvatske ljudske napredne stranke) imel v glavnem demonstrativen značaj, da manifestira solidarnost glede volilne reforme hrvatske delegacije z n emad jarskimi narodnostmi in aoei-j al isti na Ogrskem.
Dr. Lorkovič jo dokazoval najprej državnopravno stran tega vprašanja, da je Hrvatska glede svojega volilnega rada popolnoma avtonomna, zato bi ie ne smel vezati noben jnnk— tins s Ogrsko. Potem pa je nsglsisl potrebo qploiaa, enake volilne pravice aa Hrvatsko, kar je priznal so-
praviee, kakor as je boji madjarska koalicija. Povzdignjene glave, je rekel, stojimo pred sodbo naroda glede našega delovanja. Pričakovali smo od madjarske koalicije, da bode glasom pakta s kroti o čim preje oživo-tvorila splošno volilno pravico, da bode potem o medsebojnih naših vprašanjih odločeval svobodni narod Hrvatske s svobodnimi narodi Ogrske, ne pa s poj edinimi razredi in privilegiranim narodom^
Toda sedaj si stojita nasproti dva različna sabora: hrvatski sabor hoče za Hrvatsko splošno volilno pravico, a ogrski parlament je ne mara za Ogrsko, in mi vendar le moramo čakati, dokler si ne premislijo! Obsodil je potem postopanje a soeijalisti dne 10. oktobra. Zahtevati moramo, da oni junktim pade ne samo is drža vnopravnih razlogov, temuč tudi is. ekonomskih in demokratskih razlogov.
Na koncu svojega govora je posebno naglašal, da ako se ta junktim ne odstrani, naj se mogočniki ne čudijo, ako proglasi Hrvatska svojo borbo za splošno volilno pravico za skupno stvar z borbo vseh narodnih in demokratskih elementov Ogrske za splošno volilno pravico.
Brez posebnega pretiravanja se lahko trdi, da takega demokratskega govora še niso slišale stene peštanskega parlamenta. Le škoda, da ga Madjari niso razumeli niti slušali. Samo trije nemadjarski poslanci e hrvatskimi delegati so se zbrali^ okoli govornika ter so mu živo pritrjevali. Samo glavni socijalistični organ prinese govor v celoti.
e e e
V nekterih časopisih se razširjajo vesti, da ee nekteri člani hrvatske delegacije že pogajajo glede sporaz-umljanja z ogrsko vlado ter se Še marsikaj ugiba. V resnici pa o kakšnih pogajanjih ne more biti govora z ozirom na ves položaj. (Madjari ali sm alt rajo našo delegacijo za nenevarno za natialjni normalni tok parlamenta, ali pa verujejo v lastno slepilo, da je naša koalicija slaba v narodu, da bi jo mogle nove volitve uničiti, zato nameravajo razpustiti hrvatski sabor. Predvsem mora tedaj priti spopad, moči se morajo meriti ali v peštanskem parlamentu ali na volišču. Hrvatska delegacija mora s svojo opozicijo ali z obstrukeijo poklicati ogrsko vlado k pameti, da je faktor, preko kterega se ne more kar tako lahko preiti na dnevni red. Obsežna nagodba z nebroj paragrafi in neskladno vsebino daje v izobilju prilike, da delegacija pokaže svojo moč.
Potem bode ogrska vlada prisiljena, da se ali pogaja z delegacijo, ali pa razpusti hrvatski sabor.
Za kakšno ceno bi hrvatska delegacija opustila boj ter sklenila kompromis? To je pač sedaj najtežje vprašanje. Toda eno je gotovo, da se je vsa naša javnost vsled zadnjih dogodkov streznila ter polagoma uvideva, kolika je moč, imeti vlado v svojih rokah. Danes morejo Madjari preko Rakodczaya prodreti v vse luknjice naše avtonomije, ne da bi se z naše strani stavile ograje ali se za-delavale luknje proti madjarskemu prodiranju, temuč so sedaj vrata Sirom odprta!
Še najbolje pa bi bilo za nas, da se razpišejo nove volitve. Za to se bede ogrska vlada odločila, ako ne bode videla prav nobenega drugega izhoda.
Danes je položaj pri nas tak, da z nasilnimi volitvami ne bi ničesar dosegli. Rakodezay je obsojen, da odide, kakor je prišel, kakor uradnik, odposlanec ogrske vlade.
S. N.
"Tako. Ali si prvi ali drt«i pet pod sodbof"
"Dragi pot."	•
"No torej. Ali še veš, zoper koga je pričal rajni Fedkat Zoper tebe. Saj si zaradi njega hodil nekaj tednov v okovih. Ni reef"
"Da."
"No, in kaj si mu dejal takrat f Vojaki so vendar slišali tisto. Kako misliš o tem — ali ni bila to grožnja?"
Vasilij in dragi so izprevideli, da je bilo vzroka za taka premišljevanja.
"No, torej, preudari in bodi pripravljen, da te ostrele."
'Med ljudmi je nastalo i umiranje.
"Molči, Buraat" so mu zaklicali nevoljno.
"Prazne čenče t"
"Otročarije... malenkost 1 Ustreliti ! Stari je soorel."
"Nisem nor", je rekel stari nevoljno in pljunil- "Ničes&fr ne razumete, bedaki! Sodite, kakor je v Rusiji, kakor je tukaj navada. Poznam tukajšnje šege in ti pravim, Vasilij: če ne pride tvoja stvar pred guvernerja amnrskega ozemlja, potem se pripravi na ustxeljenje. Morda iz milosti te obsodijo na "kozla" (kozel se pravi klopi, na ktero privežejo kaznjenca in ga bičajo) — to je še hujše: potem ne vstane« več. Daj vendar izprevideti, ljubi moj, da Smo na ladiji, kjer je postava dvakrat tako stroga kakor na suhem. — Sicer pa", je dostavil, " meni je pač vseeno, zaradi mene greste lahko vsi k vragu..."
Ugasle oči starega, ki ga je utrudilo brezradostno življenje in težka osoda, so gledale samo kad no in s čemerno ■ravnodušnostjo. Usedel se je strani.
Med arestanti srečaš neredko poznavalce prava in če taki po pazljivem preudarku prerokujejo sodbo, ki se najbrže izreče o tej ali oni stvari, tedaj se po navadi tudi zgodi tako. V pričujočem slučaja so soglašali vsi z Buranovim mnenjem in zato so sklenili, da pomagajo Vasiliju pobegniti.
Ker je bil po *'občini" prišel v nevarnost, ee je čutila le ta dolžno, da ga podpira pri begu. Prepustili so mu večjo množino suhorja, kterega so si bili tovariši polagoma pritrgali od ust, in Vasilij je pričel nabirati ljudi, ki bi se udeležili bega.
•Stari Buran je bil že dvakrat pobe ngil s Sokolina in zato je bil takoj izbran. Starec je bil kmalo za to pripravljen.
''Meni je osoda pač namenila", je rekel, "da umrjem v ozdu.. In tako bode pač bolje. Samo eno: jaz nisem več tako močan ko preje —"
Staremu skitaleu se je zresnil obraz.
"No, pa le nabiraj. V dveh ali treh ni^ia pomena bežati. Beg je težek. Ako moreš debiti takih deset mož, potem je dobro. Jaz še poj dem z vami, dokler me bodo nesle noge. Samo umrl bi rad kje drugje nego na tem kraju."
Buran se je še bolj zresnil in čez starčeva razora na lica so tekle solze.
"Slab je postal stari", si je mislil Vasilij in je nabiral tovarišev.
Parcibrod je zavil okolo rta in se bližal pristanišču. Arestantje so stali v gručah pri linah in gledali razburjeno in radovedno na gorate, visoke bregove otoka, ki so se dvigali vedno razločneje, čeprav s© je že delal mrak.
Slovensko katoliško
Ck
podp. društvo
G~
svete Barbare
zaZjedlnJene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa,	•
Inkorporlrano dne 31. Janunrjn IOOJ v državi PennsylvanlJI.
-O--O-
ODRORNIKI:
Predeefknk: ALOJZU ZAVERL, P. O. Box 374, ifarmt City, Pa. Ptodpwideednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Wmm
I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 007, Forest City, P*. H. tajnik: ANTON OSTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUH1Č, P. O. Box 537, Forest City, Pm.
NADZORNIKI:
MARTEN GJSBCMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, KAROK. ZATjAR, I. nadaornik, P. O. Box 647, Forest City, Pa. FRAN XNAFELJC, JJL nadzornik, 909 Braddoek Avenue, doek, Pa.
FRAN ŠUNK, UL nadzornik, 50 1BH Ložem«, p*.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, _ JOSIP FETERNEL, L porotnik, P. O. Box 05, Willoek, Pa. IVAN TORJSTIC, XL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pofcljajo I. tajnik n: Ivan Telban, P. O. Box 667, rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi
ZA BOZIC
darila svojcem v staro domovino in iz Zje-dinjenih držav zgolj gotov denar-; to pa najbolje, najceneje in j najhitreje preskrbi
_ FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH ST., NEW YORK, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVE., N. E.. CLEVELAND. OHIO.
CF Velika zaloga vinn in zganja.
5308 St. Clair Ave., N. E.,
»» A *	ia
Ihv/dl. 0-3r5.ll
Prodaja belo vino pa______70c. gallon
„ cmo vino |»o..... 5t5c. ,,
Drožnik 4 trallote za... ......Sll.OO
Briiijevoc 12 steklenic za......£12.00
ali 4 gall, (sodček) za........$10.00
Za obilno naročilo se priporoča
M, QRIUU,
Cleveland, Ohio.
Compagnie Generale Transatiantipe.
(Francoska parobrodna družba.)
Sokoltnec.
Stbinka
Ruski
Vladimir Eoroleoko.
(Nadaljevanje.)
Starostov pomočnik je bil pripovedovalec, Vasilij, ki je imel takrat drugačno ime.
Še dva dneva sta pretekla in arestantje so bili vso stvar dobro premislili. Na prvi pogled se je zdelo, da so sledovi za&risani, krivci neti ajdi ji vi in da groxi legitimnima zastopnikoma "občine" samo lahka disciplinarna kazen. Na vsa vprašanja so imeli kaznjenci samo en odgovor: "Spali smo."
Pri bližnjem premotrivanjn pa je bila stvar vendarle vzbudila dvome, ki so se nanašali na Vasilija. V takih stvareh postopa občina paS vedno tako, da leži nedolžnost stardst popolnoma na dlani, in tudi to pot je Vasilij zlahko dokazal, da je bil ▼ tem slučaja povsem neudeležen. Vendar so stari arestantje, ki so bili Ali ie akos ogenj in Vodo, pri razgovora o tej zadevi zmajevali z jrla varno.
"Poslušaj no", je rekel, stojavfti k Vasilija, star, osivel skitsrlee. "Ko i Sokoli o, pripravi se aa Tvoja mi*m to?"
Knjige družbe sv. Mohorja
bodemo pričeli naročnikom razpošiljati. Vsak naročnik dobi
<3 KNJIG.
V zalogi pa Imamo, par sto iztisov teh knjig več in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 s poštnine ali ekspres-stroški vred.
Rojaki is Cleveland a, O., in okolice dobe isto tudi pri naša j podrninict v Clevelandu, O., 6104 St. Clair Ave^ N. K. Naročniki na te knjige, kteri m spremenili svoj naslov, oziroma ki se se presolili, naj nam naznanijo svoj novi In stari naslov, da knjige gotovo dobe.
-O—r-
Nadalje
dobffi tudi
PRATIKE
za leto 1908
Družinska, Blaznikova In Klein-maverjeva, so dobiti po 10 centov.
Saxprodaj aid* kteri jih vzamejo sto komadov, jih dobe za $6. Dobe se pri
FRANK SAKSER CO., v 109 Greenwich Street, Ne« York. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O.
JOHN VENZUU mi e. «2a4 Street. N. Clevetaa*. OHs izdelovalec kranjskih in nemških
HARM O N I
Uelo napravim kov. Cene
delaj em
ali
SM do
sahtevaaje i
terno «Hlrf. _ __
Trivrstai od |M do Is-
trpetno In dobro. Tri vrstni
$4*. PlotCc so as aajboitBcga ___ _
delujem tudi |ils|Be is Jamfadja, aikel|a
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, SVIGE, 1N0M0STA IN UUBUANE.
Poštni parniki so:'
"La Florence" na dva vijaka. "La Savoie" »» », M "La Lorraine" „ ,, „ "La Touraine" , ,, „
"La Bretagne"...............
"La Gasgogne"..............
.........14,200 ton, 30,000 konjskih mod.
.........12,000 „ 25,000 „	^
.........12,000 ,, 25,000 „	^
.........10,000 „ 12,000 „
___________ 8,000 ,, 9,000 „	„
......... 8,000 „ 9,000 „	,,
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
Pearl Street, Chesebrough Building,
Paniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz priatataišia St. 42 North River, ob Morton St., N. T.
•LA TOURAIKB » •LA LORRAINE •LA SAVOIE •LA PROVENCE •LA TOURAINE
14. oov. JUMr, -LA LORRAINE ZL nov. 1907 La Bretagne 28. nov. 1907 •LA PROVENCE 5. doe. 1907 La Gaseogne 12. dee. 1907 *LA LORRAINE POSEBNA PLOVTTBA:
19. dee. 1907.
26. dee.	1907.
2. j an.	190a
9. j an.	1908.
16. j an.	190a
La Gaseogne 7. dee. oh 3. ori popoL
H—n sa IL in UL Pminili:^ s zvezdo zaznamovani Imajo po dra vijaka.
At. W. Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn S t-. Chicago, lis.
najprimernejša pijača je
LEISY F^ I V O
ktero je varjeno is najboljšega * m port i ranega Češkega brnela. Kadi 'tega naj nikdo ne samudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
Lolay pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti z ves le pri Oee. Trsvaftsrjs *NZ SL Clair Ave. ktesi Vam dragevolje vse pojasni.
IVE ISAAC LEISY BREWING COMPANY

.. i...:..
mM
goslovanska
(nkotporir
dne 24. januarja 1901 v držav« Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA-
URADNIKI:
Predsednik: Fran Medod, 9478 Eving Avenue, So. Chicago, TU. Podpredsednik: Jakob Zabokovee, 4824 Blackberry Street, Pitts-
Pa.
Glavni tajnik: Jurij L BroHS, Box 424, Ely, Minn.' Pomožni tajnik: Maks Kr&Šnik, Box 326, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Go vie, Box 106, Ely, Mwwi
NADZORNIKI:
Ivan Oenn, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Brnddoek, Pa. Alojxij Virant, H. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, 8. Ckktub, Ohm.	I
Ivan Primoži«, TTI. nadzornik, Bex 641, Eveletk,
POROTNI	ODBOR:
Mihael Klobučar, predaednik porotnega odbora, 115, 7th 0 tlx set, CSahnnet, Mich.
Ivan Keržišnik, H. porotnik,	Box 138, Buzdine, Pn.
J&nex N. Oonr, ITT, porotnik,	719 TTigfa Street, W. Hobokw, N. J.
Vrhovni adrsvnik: Dr. Martin	J. Ivec, 711 North Chicago Street, Voliet, HL
Krajevna družtva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe u--lov in druge listine na glavnega tajnika: George 1». Brorich, Box 424, ftlj, Minn., po avojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne podiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JTotm Goune, Box 106, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake po-iiljatTQ tudi na glavnega tajnika Je dno te.
Vae pritožbe od strani krajevnih draSt-y Jednote ali pocamend-fcov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora:	Klobučar,
116 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki %e pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVIČK
Z razširjenjem ljubljanskega vodovoda prič no prihodnjo pomlad. Poleg eedanje glavne oevi, po lože še eno glavno cev iz KleČ do rezervoarja pod "Tivoli. Stroški za to bodo znašali 200 tisoč kron.
Krava smrtno nevarno ranila žen-sko. V Retjah pri Loškem potoku je krava napadla Jožefo Lavrič in ji z rogom trebuh predrla.
Nesreča na Vrhniki. V tovarni us- ( fija na Vrhniki je stroj prijel za levo j roko Jožefa Krhlina in mu roko od- , trgal pri komoleu.
Samomor. Dne 20. okt. potegnili so j pri Renkah iz Save moško truplp, ki i je moralo že delj časa v vodi ležati. V ; mrtvecu so spoznali Janeza Pirea iz Zateara polja, kteri je dne 26. julija j precej pijan zapustil domovanje s pri- j po m bo, da bo v Savo skočil, kar je tudi storil.
Zopet eden. Znano je, da so dunajski Iahkoživei že pred nekaj leti iz-tuhtali nov način, kako se pride brez posebnega truda do denarja. Ko je kak tak poštenjak v postiftii ali trgovini plačeval svoj dolg in položil debel denar na mizo, je med tem, ko mu je natakarica zaračunavši zavžitek ! odštevala drobiž, debel denar zopet počasi spravil v že©, potem pa začel motiti natakarico, oziroma trgovca in ko je imel odštet ves drobiž, je poba-«al Še tega v žep in tako odšel s plenom. Če pa se je natakarica le spomnila, da še ni dobila debelega denarja, je začel začudeno stikati po žepih in po dolpem iskanju je našel potem bankovec, kterega je dal natakarici z vsem mogočim oproščenjem. Ta trick so židovski agenti zanesli kmalu v provincijonalna mesta in **kšeft" je precej dobro uspeval. V Ljubljani je policija že letos prijela štiri take kri-voverce in jih oddala sodišču. Nedavno pa sta se pojavila v Bevčevi gostil-, ni na Dunajski cesti zopet dva taka elementa. Tam sta poskušala svojo srečo s petkronskim tolarjem. Ker pa jima je spo lletelo, sta šla k Beliču in hotela goljufati z d ose t kronskim bankovcem. Ker so pa tudi tnkaj spoznali njuno manipulacijo, so obvestili stražnika, ki je eneera tička še dobil v gostilni, drugi pa je bil še pravočasno odnesel pete. Aretovan je strojni paznik Engelbert Kapfer, rodom od Sv. Trojice pri Slovenjem Gradcu, za po-beglegra pa pravi, da je neki Lehen-hofer Gradca. Kakor je videti, se je ta trick sedaj že precej razširil in bodo morali biti trgovci in gostilničarji previdni. Kapferja so izročili okrajnemu sodišču.
Ogoljufana nevesta. Pred kakimi tremi meseci ~e je neka vzgojiteljica, rojena Idrijčanka, seznanila v dunajskem 44 Volksirartnu"1 z nekim gospodom. ki je rekel, da je Fran Broecht in da je po poklicu stavbni tehnik. Zaljubi j( nca sta sklenila, da se kmalu •poročita in tako so jima tekle vesele a rice. Ko je Broecht izvabil iz svo, -neveste 1400 K denarja in za 180 ^irairoeeoo».tt, ji je natvezil, da se odpelje v Monakovo, kjer upa dobiti Soljšo #lnŽbo, njej pa, da bede le pi-eel, kdaj naj
storjeno. Ko je bil tehnik Že par dni
v Monakovem in je ložiral v hotelu " Fraenkischer Hof", se je vzgojiteljica pripeljala za njim še pred določenim časom. V hotelu je poizvedela, da se je njen ženin izdal za stavbnega risarja Franca Radda, ki jo je bil pa že odkuril. V hotelskem pisemskem nabiralniku pa jo je že čakalo pismo in šele ko je to prebrala, je bila prepričana, da je zapadla goljufu. Radda ji je namreč v pismu sam priznal, da je iz nje denar izvabil z namenom, da si gre iskat v Ameriko boljše eksistence, ker mu je to tukaj nemogoče dobiti. Povedal ji je odkrito, da je bil zaradi raznih goljufij že večkrat kaznovan. Ogoljufana vzgojiteljica je zadevo naznanila dunajski policiji, ktera je dognala, da je goljuf že predkaz-novani stavbni risar Fran Radda, rojen 1873 v Brnu, kteri ima tudi za Dunaj prepovedan povratek. Policija je izdala za premetenim kalinom ti-ralnico.
PRIMORSKE NOVICE.
Kaznovana, razposajenost. V Trstu je popadel pes lOletnega A. Lesjaka, ki ga je dražil, da so ga težko ranjenega prepeljali v bolnišnico.
Nesreča pri delu. V Herpeljah pri Trstu je padel 26. oktobra 181etni delavec Franc Tereak z nekega zidu in si večkrat zlomil nogo.
Žrtev alkohola, čevljar Ubald To-masoli iz Italije je bival v Voloski in bil velik sovražnik žganja, ki ga je uničeval, kjer ga je le mogel. Dne 17. oktobra je kolovratil precej nadelan po poti nad morjem in se prekucnil Čez 30 metrov visok zid v morje, odkoder so ga potegnili mrtvega na suho
ŠTAJERSKE NOVICE.
Čudna otroška igrača. V Neudorfu pri Arvežu je zgorelo poslopje posestniku Zoehrerju. Dognalo se je, da je zažgal lUetni sinček, ki mu je dal oče tobaka in svojo pipo, naj bi se s kade njem kratkočasil, dokler so bili domači na delu.
BALKANSKE NOVICE.
Srbija o reformah v Macedoniji.
Belgrad, 25. okt. Danes je izročil <mi-nisterski predsednik dr. PaŠič poslanikoma Avstro-Ogrske in Rusije odgovor na skupno noto zaradi mace-donskih reform. Srbska vlada se zahvaljuje Velesilam, da se toliko zanimajo za usodo in enakopravnost krščanskega prebivalstva v Macedoniji ter
se z veseljem pridružuje želji velesil, naj bi se storil konec divjanju ustaških -čet. Ni pa srbska vlada istega. mnenja z velesilami, da je namreč vzrok ustanavljanju ustaških čet napačno tolmačenje 3. člena programa v Muerzstegu. Bolgarske čete so bile že pred letom 1903. Bolgarske čete so hotele prebivalstvo s terorizmom prisiliti, da se zbere okoli zastave splošne revolucije. To je bil vznik, ds so se začele sestavljati srbske čete v obrambne namene, in sicer se je prva srbska Četa ustanovila eelo leto po sklenitvi programa v Muerzstegu. — Srbska vlada želi, naj bi ae reforme raztegnile tudi m vilajet Kosovo, koder je položaj še ialostnejii in obnp-nejši kakor v Macedoniji.
Ljubosumni kraljevič. O norveškem
prestolonasledniku Olafu se pripoveduje sledeči dogodek. Na kraljevski dvor je prišel k malemu Olafu v po-sete neki njegov\prijatelj. Ko je sedel na stol, je vzkliknil mali kraljevič: '"Tu ne smeš sedeti, to je mesto mojega očeta!" Njegov oče, kralj Haakon, je bil sam prisoten ter je malega gosta vzel v svoje naročje, hoteč ga na ta način oškodovati za neuljudnost. Toda tudi to ni bilo malemn Olafu prav. '' Tudi ondi ne smeš sedeti, "je izjavil odločno, "to je mesto moje mame."
Kako se nektere živali mnoie. Metulj zvali na leto okoli 400 jajc, čebela 5000 do 6000, muha pa okoli 750 tisoč jajc. Bolha ima v osmem poko-1 jen ju 44,460,000 potomcev; torej bi prišla skoraj na vsakega avstrijskega državljana po ena.
Brizganje proti ženskam. Iz Paisleys na Škotskem se poroča o burnem ženskem boju. Dva tisoč stavku-jočih žensk je navalilo na tovarno sukanca in napadlo tam delavke, ki niso bile solidarne ž njimi ter tako grdo ž njimi ravnalo, da jih je veš obležalo brez zavesti. Končno so morali krepko nastopiti proti temu ženskemu boju. Najprej je začela delovati brizgal niča, da bi umirila razgrete duhove. Ali mrzli curki vode niso mogli pogasiti plamena ogorčenja. Z brizgalnico niso dosegli zaželjenega uspeha. Nato so poklicali mestno policijo, ki se je dolgo morala boriti, da jih je iztirala iz tvornice. Ko je bil konečno v tvornici zopet mir, so priredile ženske demonstrativen obhod p^ed policijo in so začele poslopje bombardirati s kamenjem. Izgredi so imeli ta uspeh, da je tvrdka proglasila, de bo toliko časa zaprla tvorni-eo, dokler ne bo za varstvo delajočih delavk zadosti poskrbljeno.
Največji roman na »vetu. Največji roman na svetu je izšel L 1869. Spisal ga je znani pisatelj Kiong-Fe-Batrin. Rabil je zanj 40 let. Roman sestoji iz 106 velikih zvezkov. Do sedaj še ni prestavljen na noben evropejski jezik, a če bi tudi bil, mnogo čitateljev bi gotovo ne imel.
Zaprti turški veletržec. Zaprli so na Dunaju zaradi goljufije turškega veletržca Leo Harchyja. Harchy je ogoljufal z napačnimi bilancami tri prve dunajske banke.
Ob 150,000 kronah umrla od lakote. V eni od najbolj siromašnih koč londonskega beraškega okraja je stanovala v nezdravi podzemski sobi nad 20 let siromašna starka Jeanne Clut-ton. Poznala ni nobenega od svojih in 20 let je hodila neprestano ^*ako jutro beračit s svojim zvestim novo-fundlanskim psom, ki je bil njeni je-dini tovariš. Oblečena je bila v umazane cunje in jedla je samo toliko, da je ostala pri življenju. Njen pes je živel mnogo bolje od nje. Pred kratkim pa starke ni nihče več videl in ker je bila že 87 let stara, so upravičeno mislili, da je umrla. Na postelji je ležal ogromen pes, ki jim je branil stopiti k postelji. Ko so ga s silo pregnali, so našli pod posteljo, kjer je pes ležal, železno škatljo, ki je bila vsa zalita s svincem in prikovana na pod. Ko so škatljo odprli, so našli v njej nad 80,000 kron v zlatu in 70,000 kron vrednosti v draguljih in drugih dragocenostih. Vsa notranjost škatlje se je lesketala od zlata in dragega kamenja, a starka je umrla od lakote.
Književna o Stalina pisateljice Marko Vovčok Nedavno je umrla v Kijevu znana imaloruska pisateljica Marko Vovčok (M. A. Markovič). V njeni zapuščini so našli mnogo zanimivih rokopisov iz leta 1850 ter rokopise njenih najnovejših del. Nadalje se je našla popolna korespondenca s Ševčenkom, Kulišem, Turgenje-vom in drugimi slovečimi pisatelji. Končno je v zapuščini najden bogat etnografski materijal, ki ga je nabrala s svojim možem leta 1820 ter osem zbornikov njenih pesmi.
Iznajditelj palice sa udarjanje pri glasbi. Kdo ne pozna Lullyja T Lully je bil v svoji mladosti kuhinjski pomočnik pri madami de Montpensier in se je pozneje povspel do utemeljitelja francoske narodne opere. Kot igralec, dvorni solo-plesalee pri Njegovemu Veličanstvu Roi Soleil, predstojnik 24 kraljevih vijolinistov. dvorni komponist, je neprecenljivo veliko storil na polju francoske glasbe. Toda, ali veste, da je Lully tudi izumitelj palice za udarjanje pri glasbi? Potemtakem palica za udarjanje pri glasbi še ne more biti tako zelo stara, ker je njeni izumitelj živel od L 1633 do 1687. V starejših časih se je taktiralo pri Grkih in Rimljanih z udarjanjem Školjk; potem se je taktiralo z roko in nogo. To se je zdelo Lullyju zelo neprikladno in on je prišel na idejo, da bi ipgo za me nil s polico, s ktero bi naznaČil takt in dobo neizogibnih kadene. Ta paKea je bila le Sest čevljev dolga. Toda kapelnik Njegovega Veličanstva ni dosegel S tem nobenega uspeha; kajti nekega dne je a tako silo zadel s palieo ob nogo, da se je preeej poškodovaL ▲ on se je selo malo zmenil m bo in poslediea je btla, da se je govo stanje salo poslabšalo far da js
Tako je
bil prva žrtev te paliee izumitelj sam.
sta. To je gotovo redkost v Evropi. Tak general je po ruski terminologiji infanterijski general Aleksej Nikolaj Ostrogorskij. Znan je kot pedagog in urednik časopisa *' Pedagogičeskij Sbornik". Dne 10. listopada je slavil 251etnico, odkar stoji ns čelu navedenega časooisa. On je kot pedagog in pisatelj dobro znan daleč po Rusiji. "Novoje Vremja" jo v svoji ilustro-vani prilogi prinesla generalovo sliko.
Iščem brata ANTONA HODAJ. Pred enim letom dobil sem zadnje pismo od njega iz -Diets, Wyo., od takrat pa ne vem več, kje da se nahaja. Kidor rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, za kar mn bodem prav hvaležen, kajti sporočiti mu "»^n nujne stvari iz stare domovin e, ti— čoče se njegovih koristij. Naslov: Vid Ho daj, 812 Chestnut Sttreet, Johnstown, Pa.
(12-11 — 4x 2x n t)
Iščem prijatelja IVANA KABARIČ, doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. Za njegov -naslov bi rad zvedel njegov prijatelj Anton ŠkerI po domače Žive. Lansko leto se je nahajal nekje v PennsylvanijL Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti. Anthony Škerl, P. O. Box 21, Gleneoe, Wyo.
VABILO
VELIKO PLESNO VESELICO kojo priredi društvo sv. Barbare postaja it. 30
v Clarksville, Pa., ▼ četrtek dne 28. novembra 1907 (na zahvalen dan) v prostorih g. Tomaža Previč, h kteri se vljudno vabijo vsa nam prijazna društva, kakor tudi rojaki in rojakinje is okolice.
Priče tek tošno ob 2. uri popoldne. Vstopnina $1.00. Pivo prosto. Dame proste.
Za dober prigrizek in godbo skrbi (7-13—11)	ODBOR.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Evelethu, Mina. ia okolici naznanjamo, da Je sa tamoftaji okraj aaš zastopnik
MR. GEO. KOTZE, P. O. Box 641,	Eveleth,
Ker je s nami v sveži, ga vsem ta plo priporočamo.
Framk lakssr C e.
7OHN KRACKER~
EUCLID, O.
svoja izvrstna nadkrilju jejo na druga ameriška vina.
Rodeče vino (Concord) prodajan po 50e galono; belo vino (Catawba ro 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO 50 GALON.
BR1MJEVEO, za kterega sem im portiral brinje is Kranjske, velja steklenic laj <13.00. TROPINOVEC 9ZB0 galona. DROŽNIK $2.75 ga Imm. — Nsjmsnje posode sa iganjt so IVa«l*w»
HawM— Je prOoftltl denar. Za obala naroČila se priporoča JOHN KXAKEE,
Euclid. Ohio.
The Collins Hew York Medical Institute.
V tem mnogo let obstojefiem zdravniškem zavodu je na čelu zdravnik "Specialist", kateri ima veliko izkušnjo v zdravljenju vsakovrstnih boleznij. A v svoji mnogoletni zdravniški praksi, IbNSKIH6 lN^OTROČjaiH°St zdravljenju. Akutnih kroničnih in zastarelih boleznij MOŽ KI H
Iz vseh krajev Širne Amerike še mu zahvaljujejo ozdravljeni bolniki za popolno ozdravljenje boleznij z mnegobrojnimi pismenimi zahvalami.
Radi tega poživlja, da se obrnejo na njega Vsi, kateri so bolni slabi in nemočni in katere
dragi niso mogli ozdraviti. Kakor hitro Vašo bolezen natanko pripozna — takoj se Vam v obširnem pismu v materinem jeziku naznami celokupno stanje Vaše bolezni — kakor tudi navodilo, kako se imate ravnati in zdraviti, da čim prej popolnoma ozdravite, #-'ako je potrebno — pošle Vam tudi potrebna zdravila in sredstva s točnim navodilom, kako se morajo rabiti.
V dokaz njegove spretnosti nekoliko pismenih zahval in slik od ozdravljenih bolnikov.
Ozdravljen od mnocoletnen ren-matisraa. bolečin v kosteh m živčne bolezni.
Mike Novak 12S8 Mohlen Ave. Pneblo. Colo.
Slavni Medical Institute I
Stem pismom se Vam zahvaljujem. ker ste ozdravili moje* dete lekke notranje bolezni oteli mu življenje pomočjo Vaših dobrih zdravil. — Bil ^om pri mnogih zdravnikih in vsaki mi je rekel, da moje dele ne more ozdraviti. Sičnose Vam toraj zahvaljujem in dovolimidase to na'tisne v časopise. da vidijo rojaki, da ste Vi edini zdravnik, kateri v resnici z*-more pomogati.
Toliko na znanje naširn rojakom v Ameriki. — Bilež im se do groba Vam hvaležni Sem Antulii
iQSO Washington Ave. Columbus O.
Jaz se Vam lepo zahvaljujbm. ker ste me ozdtavili. da sedaj po* polnoma dobro Slišim, kakor da ne bi bil nikdar eluti.
Priporočam Vas vsem rojakom Širne Amerike kot najboljšega zdravnika ter Vas pozdravljam Peter Sikonija Box 28s Tiimountaiu. Mich.
Vam naznanim, da sem popolnoma ozdravila po VaSih. Zdravilih da ne čutim nikake bolečine več. Za kar se Vam srečno valju jeni. Če
bodera še kedaj bolana. se bodem že vedela kam obrnili in tudi dru-pim Vas nripročam.—Vas jm/dravl-iam Vaša. do groba Vam hvaležna Maria Meclič.
1168 Western Ave. Chicago Ills.
Ozdravljen bolezni na očeh. glavobola in šumenja v oSesih.
John Polonc,
Boz 151 Rock Springs. Wyo.
Rojaki Slovenci 1 ako se v katerem koli slučaju obrnete na naš zavod - tfilai ?elimo da
nam točno opišete Vašo bolezen, koliko ste stari ? Kolikovčasa traja bolezen ? in vse druge podrobnosti Javite. Vsa pisma naslavljajte naravnost na :
HE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St.,
Dr. R. Mielke, Medical Director.
Nev. York, N. Y.
Ako osebno pridete, javite se v offisti našega zdravniškega zavoda, —ordinirajočemu zdrav-niškemn direktorju vsaki dan od 10 ure do poludne do 5 ure popoludne- Ob nedeljih in pzaznikih od 10 dopoludne do 1 popoludne.
Kje je JOSIP NOVŠAKT Doma je is Rake. Za njegov naslov bi rad zvedel Frank ŽnidazŠiS (ignlee na harmonike), Box 26, Stippville,
(12-13—11)
Pozor, Slovenci, Pozor!
Kje sta TOMAŽ TLJS in njegova ženaf On je bil dolgo časa v Minerala, Kansas. Za njun naslov bi rade zvedeli Amalija m Helena G-aluf, sestri cene. Kdor izmed rojakov ve sa naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Helena Galuf, Box 82, Wick Haven, Fayette Co., Pa. j (12-13—U)
Dr. J. E. Thempsco, ravnatelj-
Kje je moj oče FRAN PUCt Za njegov naslov bi rad zvedel njegov sin. Kdor ismed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, za kar mn bodem zelo hvaležen. Frank Puc, Box 117, Oglesby, IIL
Neovrglji** reinic« je, da je le isti »dravnik naj. boljSi, kateri ae ne hvali um, temveč katerega hvali narod. Ravnatelja od slovensko-hrvaikega rdraviiča hvalijo tudi naii rojaka, izmed katerih nam ravnokar en rojak javlja ;
VeleoČeni gospod profesor:— Poslana mi zdravila sem v redu sprejel in ista ratanlkO f® Vakn preopisu porabil, ter sem danes cp«t pc j c lr« n a zdiav, %slt<T česar Vam iztekam moje priznanje in hvalo in pripore t al Vas bodeir vsakemu bolnemu rojaku, ker vem, da res storite, kar cfcljutite. — V mojem zadovoljstvu Vas pozdravljam \ *m vedro h* aležni
Mike Miller, 1020 Watroliet Ave., Denver, Colo. Rojaki S Ne dajte se toraj m dalje n otili od kakih eu ml ji v fc kompaolj ali iostltatov, temveč Idile ali pifiite v slučaju bolezni le ua to zdravigčt, kjer bodetc sigurno nsjboijie postreže ni.
Bolezen morate natanko opisati, a puma pa tako nasloniti :
SLOVENSKO=HRVATSKO ZDRAVISČE
Ravnatelj: Or- J. E- THOMPSON, «33 4 West 29t h Street,	New York, IV. A .
»Celot- pošlje svo) naslov, dob' lep spomin zastonj.
Boj aH, naročajte m na "Gla» Na-j Bcjaki, naročajte se na "Gla. Mm, roda", največji in najcenejši dnevnik. | roda", največji in najcenejši dnevnik
SE NIKDAR T VASEM ŽIVLJENJU!
IVA. PRODAJ '
URAVNA CALIFORNIJSKA VINA
Kdor kupi nanj kakor 28 galoc k —m popodo plašeti. po 1240 po #3.00 1 Psi ute naraKln

$ 26 vredna, ura, verižica. in privesek samo
Zastonj!
zlata verižica s pri-veskom vredna $ IO OO
Zastonj!
Ura je iz napolnjenega slata Solid gold filled garantirana 20 let, ki je zaprta s trimi ploSčeki. Stroj je posnan Ameri kanski El^tn ali Waltbam na sedem kamnov.
Ta dvojna verižica je iz napolnjenega zlata, Solid gold filled garantirana 15 let. v sredini ima malo sponko ki se premika. —
Privesek je is napolnjenega zlata Solid gold filled garantiran 10 let, ki se odpira in v njega lak ho spravite dve slike ali fotografiije.
Vi sami najbolj veste, da v malih trgovinah morate plakati za enako uro tlti.OO, za verižico $7.00 in za privesek $3.00. To je oeevidno tla dobite verižico in privesek zastonj, ako porabite priliko ter kupite vse tri predmete za čadovito malo svoto od $15-90.
Slika prikazuje uro velikosti 16, lahko pa dobite za isto ceno nro večje veli konti 18 ali m an je 12.
$ 13-50 vredna ura, verižica s priveskom samo
$890.
$8.00 vredna ura s trimi plofi-čeki iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 10 let z iz-vrstnim Axnerikanskim Fxcel-S t O r strojem; $4.0 j vredna verižica dolga 12 palcev ali ena DicKen-sova verižica, ki se deli v dva dela dolga 15 palcev, iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 10 let; $2 50 vredni privesek ki se odpira in v njega lahko spravite d ve fotografi je — z napolnjenega zlata Solid gold fi'Ied ga* '.> tiran 5 let, eamo 9
Plošceki ure kot priveski so izdelani v stoterih najkrasnejiih vzorcih, VI bode te dobili uro __in privesek, ki Vai popolnoma zadovolji.
Ako ste si kdaj mislili knpiti enako zlatnino porabite to priliko, ker tako realne im solidne ponudbe ne botlete doča-drotite si torej s popolno sigurnostjo, da dobite blago, kakor Vam je\tuk»j obljnbljeifo. Zato
Rojaki Slovenci!
kaii. Naročite si torej s popolno sigurnostjo, da dobite blago, kakor Vam je\tukaj obljubljeno. Vam potrjuje ]>oznuno dobro pošteno ime "Slavia" Watch & Jewelry Co. in pismena garancija, ki jo dobite s vsakim prodan m pre<liuetom.	'
0 m flATAl V Ako postani predmet ns vstraja toliko časa, kot je garantiran, do-11(I£i<aJ • bite zamenjeno za novega ali pa denar nazaj — enako ako; izgubite p;smeno garanci.o.
Kako naročevat! ? PoSljite ll-OO na račun povzetje. Ako poiljste eelo svoto naprej, dobite prfartmete po požti priporočeno (registered) poštnine prosto.
"SLAVI A" WATCH & JEWELRY CO.
27 Thames Street, New York, N. Y.	Pišite po








Rodbina Polaneških.
poljski spisal H. Sienkiewica, poslovenil PodravskL
( Nadaljevanje.)
V tem se je hitro zmračilo. Križi
k te rem Človek lomi -rote in sh ne morejo dobiti sape, prsi pa le po čudu ne počijo od ihtenja. Končno ji' poide mož, da omedli. Ko ee aopet ae~
ve, jo pospremi Marica v svojo sobo.
Polaneški in Waskowski odideta v sosednji salon, kjer ju ustavi Plawieki, ki se je bil ravnokar vrnil is mesta.
"Takšna žalostna oseba v hišiy" jima reee, "človeku močno kazi življe-
na pokopališču so bili videti še bolj ; nje; potreboval bi nekoliko miru in bledi. Stari profesor in Chwastowski , pokoja, toda kaj hočem, kaj hočem! sta spremila gospo Emilijo k pokopa- — Moram odnehati in dovolj. liškim vratom, in ni se jima upirala. ' Pol Tre kesneje je prišla za trenu-Polane.ški je ponovil še enkrat: "Da tek Marica s poročilom, da je gospa
se vidiva, deklica !** ter odšel.
Za vrati je pomislil: "Sreea, da se mati ne zaveda tejra, kar se godi, zakaj kako grozna bi ji bila misel, da je
lirnilija na njeno prošnjo legla in se nekoliko pomirila. Polaneški in Waskowski sta se poslovila in odšla: Stopala sta skozi gosto meglo, ki
dete ostalo on Ji samo. Mrliči nas za- se je po lepem dnevi dvigala s tal, zapuščajo, pa tudi mi jih zapušesmo." { grinjnla ulice in tvorila okrog svetilk V tem je ugledal v dalji kočijo, v ' raznobarvne kolobarje. Oba sta misli-kteri se je odpeljala gospa Emilija, in la na Litko, ki je prebila^prvo noč da-.
sdelo se mu je, da takšen red na svetu krije v sebi nekaj ščuvalnega. . . .
Ko pa je sam sedel v koleselj, je začutil v sebi trenutke egoistične olaj-ftave, izvirajoče iz občutka, da je dovršil neko mučno in težko delo, po kterem napoči počitek. Po vrnitvi ee mu je zdelo stanovanje prazno, brez iarka veselja, brez tolažbe in nade. Toda ko se je pri čaju zleknil na zofo, ga je obšla živalska zadovoljnost s tem počitkom po trudu; počutek olajšave in nekaka zadovoljnost zato, da se je pogreb izvršil in da je bila Litka pokopana, sta ga obšla iznova. Pri tem se je tudi spomnil izreka nekega misleca: "Ne poznam zločinca, a poznam samo poštene ljudi — ti pa so nagnusni." In Polaneški se je zdel v tem hipu oduren Sam sebi.
Zvečer pa se je spomnil, da je treba dobiti poročila o gospo Emiliji, ki bi jo imela Marica vzeti za nekoliko tednov na svoj dom. Ofths.faje je ugledal na mizi fotografijo Li-tkino in j< poljubil. ČVt rt ure pozneje je pozvonil pri Plawickih.
Služabnik mu je dejal, da je gospod odšel, toda da imajo razen gosp*-Chwn stowske se v srosteh profesorja \Vnskowskeg» in duhovnika Hilaka V salonu ca je pozdravila Marica slabo počesana, rdečih »či. skoro od urna. Vendar se ji je prejšnje vede nje do njeira izpremenilo popolnoma kakor bi bila pri dokaj otožnejŠih do godkih pozabila vso odpornost.
"Emilija je pri nas," je šepnila "Ni ji dobro, toda zdi se mi. da vsa unie.je to, kar kdo govori z njo. T ud* profesor Waskowski je tukaj.... Go
vori ji tako do srca.
videti Krnili jo na y&ajc način T* *
*' Ne, gospodična. PrLiU»l sem le po-avedovat, kako ji je, in takoj odidem.* Ne vem.... Morda vas bo hotela videti. Počakajte trenutek, poj dem k njej in ji povem, da ste dospeli. Litka vas je imela tako rada. da bo Emiliji že zaradi tega prijetno, ako vas vidi. " "Dobro," odgovori Polaneški. Marica je odšla v sosednjo sobo, toda izvestno ni mi>gla takoj priti do besede, zakaj skozi odprte duri ni priletel Polaneškemu na ušesa njen glas, nego glas Waskowskega, poln akcenta in globokega prepričanja, ki si je nekamo prizadeval prodreti oklep ne-občutnosti in bolesti.
Stari profesor je govoril: " . . . .To je tako, kakor bi bila odšla v drugo sobo po icrračo in bi se imela takoj vrniti. . . . Ne vrne se, to-
leč od matere, med mrtveci. Pol&ne-škemn se je zdelo to naravnost grozno, a ne za Litko, nego Jsa> gospo Smilijo, ki je tudi gotovo mislila na' to. Premišljal je obenem besede, .ki ljih je bil govoril Waskowski, in naposled dejal:
"Čul sem, kaj ste rekli. Ako eo ji
vaše besede prinesle kaj olajšave, dobro, toda vidite, ako bi bilo to gotovo, bi si morali sedaj.... kaj vem jaz T .... napraviti gostovanje in se rado-vati tega, da je Litka umrla."
*' Ali odkod veste, da se ne bomo rado vali po smrti t' *
"Povejte rajši, odkod veste, da se bomo."
"Tega ne vem, to verjamem."
Na to ni bilo kaj reči — zato je Polaneški dejal kakor sam sebi:
"Usmiljenje, empirična luč, večnost — združitev — ....a v resnici kaj f — telo mrtvega deteta na pokopališču — in mati, ki jo grudi žalost. Ko bi smrt rodila vsaj to vašo vero, toda rodi le dvom. Saj vam je vendar žal za tem detetom, a meni še bolj, in ta žalost nam vsiljuje vprašanje: Zakaj je umrla? Zakaj tolika krutost? Vem, da je to glupo vprašanje, ki si :ra je stavilo že milijone ljHdi; ako pa bodi to tolažba, naj udari strela vanjo! Vem takisto, da ne dobim odgovora, in zato bi hotel škripati z zobmi ir. preklinjati. .. . Ne umejem tega — in zato se upiram — to je vse. To je l>osledica vsega, ki je ne morete imeti za zaželeno."
Waskowski mu tudi odgovori, kakor bi dejal sam sebi: "Kristus je vstal od smrti, zakaj bil je Rog, toda
Ali hočete kot Človek je tudi on pretrpel smrt.
Kaj neki jaz, ubogi črvič, morem storiti drupepi, negro poveličevati modrost božjo v smrti T"
Polaneški mu odgovori: "Z vami ni mogoče govoriti." "Opolzlo je," de Waskowski, "podajte mi roko." In prijemši Polane-ške^-a pod pozdruho, se opre nanj ter nadaljuje:
"Dragi moj! Srce imaš pošteno in ljubeče; ti, ki si imel jako rad malič-ko ter bi bil storil za njo še mnogo — kaj ne? — stori še to edino, pomoli zanjo: 'Večni mir ji daj. o Gospod!' Ako si le misliš, da ne bo imela ničesar od tega, pa si porečeš: "Že ničesar več ne morem storiti za njo, toda to edino lahko storim*. . . . "
"Dajte mi mir!" odgovori Polaneški. —
"Njej utegne biti brez koristi, toda
da vi. milostiva gospa, pojdete k njej. prijeten ji bo tvoj spomin, hvaležna
Draga moja <?o«pa, ne glejte na smrt a pozemeljskimi očmi, nego skozi Boga. Dete živi in je srečno, zakaj ko je v večnosti, zre na slovo od vas le kakor na trenutek. Litka živi" — je nadaljeval genljivo — "živi in je srečna. Vidi, da greste k njej, ter vam izteza naproti roke in ve, da dospete čez trenutek, zakaj pri Bogu življenje in bolest pomeni se manj nego trenutek — potem pa napoči večnost, ko bosta skupaj — z Litko, pomislite, draga gospa — z Litko, v miru, v veselju — brez bolezni, brez smrti. Svetovi minejo, vedve pa boste skupaj."
A Polaneški si domisli z bridkostjo: "Dobro bi bilo, ko bi bilo to gotovo----"
Trenutek kesneje mu šine v glavo: * 'Ko bi Čutil tako, bi imel vzrok vstopiti ondi. A drugače ne!"
Ali navzlic tem mislim je vendarle vstopil ondi. ne Čakaje niti Maričine vrnitve, zakaj zdelo se mr» je, da ima, najsi ne vzroka, vsaj dolžnost, ne be-Žati pred tujo bolečino. Egoizem je "pavola v ušesih zoper človeški jok*'. Umeje se, da v veliki bolečini ni moči povedati nič takega, kar bi jo potolažilo. Polaneški je razumel, da je temu tako. Sram ga je bilo, da bi se bil u-maknil, nikar da bi korakal materini
ti bo ter ti izprosi usmiljenost božjo.'
Polaneški se je spomnil, kako je bil srovoril Waskowski ob novici o poslednjem navalu Litkinem, da življenje detetovo ne more biti brez namena in ako vendarle umre, da "mu je še verjetna naloga, nekaj izvršiti pred smrtjo. In sedaj je hotel radi tega že naskočiti Waskowskega, kar mu je prišlo na misel, da ga je vendar Litka pred smrtjo združila z Marico.
In nehote mu šine v glavo vpraSa-nje: "Morda je živela zato?" Toda v tem hipu se je jel .upirati tej misli. Zdajci ga obide jeza do Marice, polna trdoglavosti, da, skoro preziranja.
"Niti nečem je za to ceno," si je mislil,' in stisnil zobe. "Nečem! Dovolj sem se že namučil zaradi nje. Dal bi rad dčset takih ra eno Litko!"
V tem je govoril Waskowski, korakajoč poleg njega: "Ne vidi se niti za korak daleč in kamenje je opolzlo od megle. Da ni tebe, ^"hi bil padel že davno."
Polaneški se zave in odgovori: "Vidite, gospod profesor, kdor hodi po zemlji, mora gledati pod noge, ne pa kvišku."
"Ti imaš dobre noge, dragi moj." "In oči, ki jasno vidijo tudi v takšni megli, in zlodaj sam vedi, kaj tiči šslost.i naravnost naproti. Vstopivši za njo. Vse, kar ste povedali, dela na-
je ugledal gospo Emilijo, sedečo na zofl; nad zofo je stala svetilnica, a niže palma, ki je m jtsla na to nesrečno glavo seneo nekakih velikanskih
me tak uti^k, kakor bi nekdo lomil suhe veje, jih metal v potok in trdil, da se izpremene v cvetice, Sejmijejo, in konec je.... Tudi meni je nekaj
prstov. Pri Emiliji je sedel Wsskow- odnesel ta potok, iz česar sem mislil, ski. jo držal za roko in ji zrl v oči. f da nastane cvet. Glupost!.... Toda Polaneški mu je vzel te roke, se sklo- f jjlejte. vaša hiša! Lahko noč!" nil k njim in jih jel molče pritiskati j In razšla sta se. Polaneški se je vr-na ~-3ta.	. J nil domov na pol mrtev od utrujeno-
Gospn Emilija j- nekaj časa meži- sti ter se jel nadalje mučiti z mislimi ka!a z očmi kakor kdo. ki se trudi, da svoje domišljije. Najprej mu je sto-bi ' >n d i 1 i r spanja, potem pa je za- pi!a pred oči podoba gospe Emilije, klicala ncpričakc-vano:	I Izmučena- od bolesti, je sedela-v Ma-
" Ali se spominjat«, kako je dete_' ričinem salonu pod listom palme, ki
V tem hipu se je spustila v jok, pri je Visel nad njeno glavo kakor nekaka
■■ -.Z.-*:'''' T»——T
»•fr
Posledica prehlajenja se ne mo* re spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z
Dr. R1CHTERJEVIM

SidroPainExpeikneia
Dr. Goldstein, 134 RivingtonSt. v New Yorku izjavlja : £)r. l<ich-terjev Sidro Pain Ev pell er sem iz-jjpSel', kot najboljše Sredstvo v Vseh lučajih, v katerjh je treoa po-moCka zlasti pa za' i n tluenco, pre-hlajenje itd.
Naša znamka Sidro je na vsaki stekletaifc?. '-* -
V vseh'"lekarnah, 25in 50 centov.	„ v
F7- Ad. RICHTER 4
■ ! 245 Pearl St:, New York.
velikanska zla roka, a razširjenimi ujednlipi kremplji ter metal senco na njeno lice. "Lahko bi modroval o tem do jutra," je zamrmral. "Vse, iz česar se tvori življenje, se sme imenovati taka roka, od ktere pada senca —1- in nič več} Zakaj, ako bi bilo pri tem še kaj usmiljenosti, to dete ne bi bilo umrlo; s tem do, kar je govoril Waskowski, se ne nasiti niti vrabec." Zdajci pa se spomni, da mu Waskowski ni samo govoril o smrti, nego ga je še naprosil, naj pomoli za Litko "Večni mir...." Polaneški se jame boriti sam s seboj. Nedostajanje k repke j še vere, da bi Litka mogla slišati njegovo molitev in da bi ji mogla služiti v prid, mu je zapiralo usta. Sramoval se je izgovarjati besede, ki niso prihajale iz globine njegovega prepričanja, obenem se jih je sramoval izgovarjati tudi z molitvijo. "Naposled, kaj vem?" si je mislil. "Ni£. Okrog je le megla in megla. Verjetno je, da ne btritnela ničesar od tega, xv resnici pa je tudi to edino, kar utegnem storiti zanjo, za to svojo punco, za.drago dete, ki je še na dan svoje snirti mi-silo name."	.
(Dalfo prih.)
Važno rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino.
BRZOPARNTKI
• »* ■
francoske družbe, severoneznikega Lloyda in Hamburg-ameriške proge,
kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi:
V HAVRE (francoska proga):
LA TOURATNE odpluje 14. novembra ob 10. uri dop.
LA LORRAINE odpluje 21. novembra ob 10, uri dop.
LA SAVOIE odpluje 28. novembra ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje 5. decembra ob 10. uri dop.
LA TOURATNE odpluje 12. decembra ob 10. uri dop.
LA LORRAINE odpluje 26. decembra ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje 2. januarja ob 10. uri dop.
LA TOURAINE odpluje 9. januarja ob 10. ari dop.
V BREMEN (proga severonemškega Lloyda):
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 19. novembra ob 10. uri dop.
KAISER WILHELM H. odpluje 26. novembra ob 10. uri dof
KRONPRINZ WILHELM odpluje 3. decembra ob 2. uri popoL
KROHPRINZESSIN CECTLTE odpluje 10. decembra ob 10. uri dop.
Z» vse poblikne ali natančne pojasnila glade potovanja pilita pravočasno na:
FRANK 8AKSER CO., 109 Greenwich St., New York,
kteri vam bode točno odgoroxH in vaa podučil o
Dalje m> ie krasni poitni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi:
V ANTWERPEN:
SAMLAND odpluje 13. novembra opoludne.
ZEELAND odpluje 20. novembra ob 6. sfoftraj.
FINLAND odpluje 4. decembra ob 3. uri popoL
VADERLAND odpluje 11- decembra ob 10:30 dopol.
SAMLAND odpluje 18. deeembaa ob 3. uri popol.
KTROONLAND odpluje 25. decembra ob 9. uri dopol.
▼ HAVRE:
LA BRETAGNT5 odpluje 23. novembra ob 3. uri popol.
L A flASCOONE "»dpluje 7. deeernb-ra ob 3. uri pfrpol.
LA BBETAOlfE odpluje 1*.	oh 10. mri dop.
IP • .
ONKB3KNATJ odpluje 14. novembra ob 10. ari dop. MAIN
odpluje 2L novembra ob 10. vri dop.
BARBAROBSA odpluje 28. sftovenrixra ob 10. uri dop.
GROSSER KUKFDEBST odpluje 5. decembra ob 10. uri dopol RHKIN
odpluje 12. decembra ob 10 ari dop
GNEISENAU odpluje 19. decembra ob 10. uri dop
?	:>v: • MAIN	.....
odpluje 26. decembra ob II. mri dop-
'".'t .i .Kit l Al' V: v	-t...'
i * '' ' r' 'V/HAMstJRO:
frminiCA odpluje 14. novembra ob 12 i30 popol
PRESIDENT GRANT odpluje 16. novembr« ob 2. nri popol
PRETORIA odpluje 23. novembra ob 7. uri Zjutr
KAISER IN AUGUSTE VICTORIA odpluje 28. novembra ob 11. uri dop
PAfFRICLA odpluje 30. novembra ob 12:30 popol
BLUEiGHER odpluje 7. decembra ob 6: uri zjutraj.
AMERIKA odpluje 12. decembra ob 11. uri dop-
GRAJE WALUERSEE odpluje 14. decembra ob L uri popoL
PENNSYLVANIA odpluje 2L deeembra ob O. ajatraj.
PRESIDENT GRANT odpluje 28. decembra ob 10:30 dopol KAISERIN AUGUSTE VICTORIA •odpluje 4. januarja ob 11. uri dopol
V SOUTHAMPTON: (ameriška proga)
PHILADELPHIA odpluje dne 16. novembra.
ST. PAUL odpluje dne 23. novembra.
NEW YORK odpluje dne 30. novembra.
ST. LOUIS odpluje dne 7. decembra.
PHILADELPHIA odpluje dne 14. decembra.
V ROTTERDAM (nizozemsko-ameriška proga):
POTSDAM odpluje 20. novembra ob 5. uri zjutr.
NIEUW AMSTERDAM odpluje 27. novembra ob 9. uri dopol
Ako kodo želi pojasnila ie o drn
gib, ne tukaj na-manjOTiiii pamikiti naj se s zaupanjem obrne pismeniir potom na znano slovensko tvrdko:
FRANK SAKSEfi CO..
109 Greenwich St., New York, in po strežen bode vsakdo vestno Is hitro.
-ooo ■ *
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga nai uslužbenec na po staji, dovede k nam v pisarno in spre mi na parnik brezplačno. Ako pa dospete v New York, ne da bi nam Val prihod naznanili, nam lahko iz postaj« t Depot) telefonirate po Številki 127t Rector in takoj po obvestilu poŽljemc na£e ga uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v Ne v Torku-
Vožnje listke za navedene parnik« prodajamo po isti ceni, kakor v glav nib pisarnah parobrodnih družb.
FRANK BARBER CO., 109 Greenwich 8k, New York, N. Y

.NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom ▼ Gary, M, In okolici naznanjamo, da je sa tamoinji okraj inaž zastopnik
Mr. RUDOLF MAKAa kteri je o tvoril t svoiem ooalonju novo urejeni SALOON. Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom ga toplo priporočamo.
Frank flakier Company.
Ako k»*ljai, ako si prelita* jea, ako ima5 kake vrste katar. ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se
naveličal zdravnikom denar de jati, ne odlašaj pisati Mrs. Šefe. Ko^f takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippovih) Kneippovih zdravil*' katera d jb Š zastonj ako dopošlješ poštno znamko sa dva centa za poštnino.
Kneippova zdravila so poznata in odobrena po celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsth naprednih narodih.^
Kneippova iznajdba _ je neprecenljive vrednosti, pravi "blagoslov za vse trpeče človeštvo in ni kaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu.
To je novi in pravi naslov:	4
. AL. AUSENIK,
lOQ Greenwich Street New Vork, IV. Y.
PETKBNKLt 8. 'jaiaoarja 1907 kupil Jd na poitt v tndianapolie. Lad., Money Order na $2.65, sa kterega smo *danes prejeli duplikat. Prosimo ga, da naj nam naznani, sa kaj je uporabiti oanenje-
New York, 1. nov. 1907.
Prank Sakaer Company, ((v d—do pr)
NAZNANILO. Rojakom nanianjamo, da je. ' Mr. GEO. O. SHtTLTZ.
! IS Iron Street, Oanqnslmrg, Pa.,, nai zastopnik-sa fGanossbarg in ok<- ; hea PeHraT nanHkiiaa aa '' Glas roda'* §n: paiUja, po nažon posredovanju denac * staxi.kraj ter ga ir|M«n toplo priporočamo, i , . , ■	j ; .
Spoštovanjem
Frank liku flnmpany.'
Nov denarni zavod v stari domovini,
Občinska hranilnica
vjLKostanjevici (Dolenjsko )
edina hranilnica t fcoslanje^ifkem 4>kiaju
naznanja,
da je pričela s poslovanjem v zHoetku meseca avgusta t. 1. in se
nahaja v
občin s k i hiši
• ■•se r av ,en .županskega urada.
^.^stranltaihi posluje Wako nfdoljo in tortli cd 8. do 12.
s ure dopoldne
Ob navednili dneh sprejema .hranilne vlope in jih obrestuje
I	> / ( . , "L . • . .	.	• .
po
o
Novoiznajdeno garantirano'mazilo za plešaste in eolobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada1 popoln" noma zrastejo, cena $2.501 Potne nogpj kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v S dneh 'popolnoma ozdravim za 75c., da ie to resnica se jamCi $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
Jakob Wahcic,
*». O- Box 69 GI.BVEUAND, OHIO.
ter pripisuje nevzdignene obrt sti a sit k ep 8 \ ol I« la h kapitala. Za varnost vlog jamči obC*»na Ji« slatijeiiška	spojin
rp rezu oženj eni in isu da\eno moeio. limniln ca san a i>a je pod nadzorstvom, e- kr., deželne vlade, pri kaieri je nah.žena vaccina v znesku 20.000 K. 1'osoja se na zen-lji&ča po 5 , na menice in vrednostne papirje po 6 * 0 na leto.
Občinska hranilnica v Kostanjevici
meseca avgusta 1907.
Ivan Globočnik i. r.
predsednik upravnega odbora
Lavoslav Bučar rr.	Alojzij Galsth i. r.
pisarniški ravnatelj JK' .	blagajničar
Rajmund Doležalek i. r.
, predsednik ravnatelje^tva
m: m

Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu « CLicagi, UL. kairoc tudi rojakom po Zjed. državah, da sem btvoril novo urejeni
saloon pri "TriglattT,
617 S. Center Ave., Chicago, 111..
i
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uiežano Atlals-pivo, Izvrstni whiskey. NajbOtja vina in dišeče sinod ke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kes*
biiže in i^rcJna miza (pKJol table),
Potuj'oČi Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel.' Za obilen obisk se priporoča	rv,
Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, UL
*
MILIJONE
dolarjev so že Slovenci in Hivatje poslali v staro domovino poFR. Sakserju, 109 Greenwich St., New York, a nijeden ne more tožiti o z^ubi. zato naj se vsak Slovenec na niega obrne.

Nižie nodoisana x>rir>oro-
čam potujoU^i S j« ia_____
in Hrvatom svoj ........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
0000NEW YORK 0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importiraua vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje In hrano
1
proti nizki ceni. žba solidna.....
Postre-
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York.
V	-^
MARKO KOFALTV
249|So. Front St., STEELTON, PA.
i
Priporoča se Slovencem in Hivatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali pnlnomoči (\"oll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, kterc točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodaje m parobrocne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga ro jakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
I
\ \
i
=3G=
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Leadville, Oolo., nam an jamo, da je
FR. SAKSER CO.
109 Greenwich St.,	NEW YORK.
...PODRUŽNICA...
6104 St. Glair Ave., N.E. CLEVELAND, 0.
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
/•X
Mr. FRANK MKLld, of Badar.	4C6 Elm St.,
IjeadvUla, Colo., astopnik aa xamoinje mesto ter je poohlmWen pobirati naročnino za list "Glas Naroda".
Frank Sakaer Company.
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
.Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v *taro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro dumovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
lOQ Greenwich Street,
-
drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pra-prostoru, p redno se da pregovoriti, da komu vroča denar, v mnenju, da ima opraviti z nami.

BO JAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI JM NAJCENEJŠI DNEVNIKI
W V
Mm Crae viae po 50 do 60 ct.
galo/Lf posodo vred. Mm fcelo viae od 6u do 70 ct.
galoifs posodo vred. Isvrstaa ftrepavlca nd flSO do $3 galon s posodo vred.
Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker man je ko-ličine ne morem razpošiljatL Zajedno z naroČilom naj cg naročniki dopoSljejo denar, oziroma Mon;y Order.
S pošto van j em
Nik. Radovich,
IM Vcnut St, Sy Eyrkw.CiL
pWWW
Telefon 246.
WWVVWVVVW P
Frank Petkoršek
120 Market Street.	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
^S A L O O
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smoilke.
V svoji PROD A J AL.N1C1 ima vedno iTeže groee-rij© jk> nizkih ciiiali.	x
Pošilja denurte v 8t»r«> domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je'z Mr. Frank Sakaerjeiu v .New Vorku.
> * * ^	* * m i m a a	m t +, ^ ^ a ^ i