8554 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 66001 KOPER PrrninmMr rnmursKi t PoStmna plačana v gotovini „ Abb. postale I gruppo Lena 15U lir nevmk Leto XXXHI. Št. 80 (9688) TRST, nedelja, 10. aprila 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK' pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» J^ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. \T • , , NAP, «ORDINE NERO* IN BR ZANIKAJO VSAKRŠNO ODGOVORNOST Nujna enotnost — demokratičnih sil Nestrpno pncakovanje dokaza pravih ugrabiteljev De Martina Vprašanje javnega reda v Italiji, vprav velikokrat na dnevnem re-,U' je bilo v preteklosti redkokdaj wfco pereče kot danes. Zakaj, je na . an‘: kljub neštetim terorističnim ^Padom, ki smo jim bili priča od wkola v Kmečki banki na Trgu °ntana dalje, pomeni ugrabitev t"0J. Guida De Martina kakovostni v strategiji napetosti, pa ne at°. ker je ugrabljenec sin vidne-?a socialističnega poslanca, pač pa ?’je tudi sam politik, tajnik sofistične federacije v Neaplju in C an centralnega komiteja PSI. Nje-?°Ua ugrabitev, prav zaradi tega ®r Ore za ugrabitev politika in vo-,le‘jo demokratične stranke, ima ®Posreden politični pomen: aten-1 na svobodo nas vseh. Qtj, ki so si ga zastavili ugrabili, katerikoli so, je jasen in nedvo-lfnen: zaostriti politično in druž-*no napetost v državi do skraj-bgS(t !n PrePrečiti pozitivne druž-.. ne in politične premike, ki smo P biu kljub vsemu v zadnjih ča-1 Priča. Od tod tudi taktika, ki j° Obrali: čim daljši molk z , žilo. da bo negotovost trajala °r najdlje. Vendar, če naj sodi-0 Po reakcijah zadnjih dni, so . v Političnem računu najbrž u-. • Hoteli so razkroj demokra-icnih sil, hoteli so razkol v levici, oleb so vzburiti v javnem mnenju PrePlah in zaskrbljenost, v odgovor ,° dobilj strnjene demokratične sile *n delavske množice, trdno odločen e, da z demokratično enotnostjo ^Prečijo kakršen koli avanturi-Ne gre pozabiti, da je prvi tja °^ovor Prišel ravno iz Neap-« ’ ki je iz različnih razlogov Ibolj problematično italijansko /st°- Marsikdo se je zaskrbljeno ^Prašiul, kako bo mesto, kjer je od-°te(c brezposelnih med največjimi ^ llaHji in kjer se dober del pre-i'ulstva preživlja samo z «umet-znajdi se», kjer so higienske flJniere l°ko porazne, da je pred lef izbruhnila epidemija ko- to ^ reagira!n na hudo provokaci-no,Mlačn°?: Brezbrižno? Nerazsod-be . eaPeIj je prekosil samega se-m tudi najbolj optimistična 'Ivanja in je s trezno odloč-s 1° bil v zgled vsej državi. Josen in nedvoumen je bil tudi „ !IOl,0r 'vseh političnih sil. če so So t>Tverfl trenutku vse stranke, ki ton 6 čutile neposredno ogrožene, Pom°nS,Co krnile vrste, je vendarle v ernbno, da ta enotnost ni kot tern re*ffclosti popustila že dan po-kjer .rovemu govoru v Firencah, čen ^ demokrščanski voditelj pa Sos^h Zel° Previdno in z zavito Prvj°besednr>stjo, ki mu je lastna, sPo'r omenial možnost političnega Petiazurria s komunisti, je sledilo kox °Vo en°tno srečanje predstavni-učer Vseh strank ustavnega loka, dreoti- Pa *e Predsednik vlade An-Sj„ ,med svečanostjo v Alfon-7nnoy - Rudaril nujnost nastanka njQ lcr,e9a demokratičnega giba-dilve °^rambo demokratične ure-ravn' ^0rda najbolj pomembno je UstQ0 ^kovo srečanje vseh strank Uri Vne.aa l°ka, ki so po poldrugi Zvaina?elne in tvorne razprave po-8 lavno mnenje «k budnosti, od- ločnosti in enotnosti v obrambi demokratične državen in so se obvezale, da bodo naredile vse potrebno za dosego tega cilja. Stranke, ki predstavljajo nad 90 odstotkov italijanskih volivcev, se zavedajo mujnosti ustreznega demokratičnega in političnega odgovora provokatorjem, odgovora, ki naj pomeni odločno okrepitev demokracije in naj omogoči v družbi obnovo civilnega sožitja.» Res je sicer, da je petkovo srečanje nekaj povsem drugačnega od dvostranskih pogovorov med strankami za sestavo novega vladnega programa in za rešitev krize, ki sp predvideni za prihodnji teden, res pa je tudi, kot pravi, podtajnik KD Galloni, uda med političnimi dogodki je vselej znatna povezava.» Vtis imamo torej, da obstaja politična volja zgraditi nekaj pozitivnega in trajnejšega ter konkretizirati v splošne politične smernice rezultat petkovega vrha navzlic vse ostrejši ofenzivi strategov napetosti. Poudariti pa gre vendarle, da so navedeni odmevi in stališča samo prvi korak na poti, ki ne vemo, kam pelje. Možne so najbrž samo tri rešitve’. Prva je, da krščanska demokracija zavrne poziv socialistov k večstranskemu vrhu, kar bi imelo kot posledico prestop KPI in PSI v opozicijo in padec Andreottijeve vlade. Če bi KD med posvetovanji za sestavo nove vlade ne spremenila stališča, bi bile predčasne volitve nujne. Druga možnost je, da KD pristane na večstranski sestanek in da se udeleženci sporazumejo za program, kar pa seveda — vsaj v demokrščanskem tolmačenju, še ne pomeni političnega sporazuma, vsaj takega ne, ki bi omogočal komunistom tvornejši pristop k vladi ali vladni večini. Taka rešitev bi imela kot posledico znatno vladno preosnovo in umestitev ministrov — strokovnjakov, ki naj jamčijo za izvajanje doseženega sporazuma. Tretja in najboljša možna rešitev pa bi bila vsekakor, da bi se stranke dogovorile in da bi o-blikovale novo večino, ki bi jo vsi sprejeli in priznali. Skratka bil bi le korak od vstopa KPI v vlado, vrh tajnikov strank pa bi postal neke vrste «super vlada» z dejanskimi pristojnostmi. Kakršna koli bo rešitev, je o-čitno, da bo nad pogajanji ležala mračna senca usode ugrabljenega profesorja De Martina in izsiljevanja ugrabiteljev. Ta senca pa ne sme zastrupiti vzdušja pogajam kot, žal, čustvenost ne sme prevladati nad politično treznostjo. ker bi s tem nasedli ravno pasti provokatorjev. Edini resni izhod iz krize je oblikovanje trdne večine, katere izraz naj bo politično močna vlada. Le taka vlada lahko dbseže rezultate s preprostimi sredstvi, medtem ko je politično šibka vlada prisiljena po-služiti se izrednih sredstev, kar bi dejansko pomenilo priti z dežja pod' kap. VOJMIR TAVČAR Varnostna služba misli, da so morda akcijo izvedli teroristi, ki so se ločili od svoje organizacije in ubrali drugo pot Posl. Franeesco De Martino bere sporočilo «Rdečih brigad*, ki zanikajo vsakršno odgovornost pri ugrabitvi njegovega sina (Telefoto ANSA) PO ŠTIRIDESETIH LETIH Španska komunistična partija je legalizirana Televizija uradno seznanila Špance s sklepom vlade ob 22. uri Čestitke Longa in Berlinguerja Ibarrurijevi in Carriilu MADRID, 9. - Po 40 letih biti komunist v Španiji ni več kaznivo dejanje. Danes zvečer ob 22. uri je španska televizija s kratkim uradnim poročilom seznanila domačo in mednarodno javnost, da je vlada končno sklenila legalizirati partijo. Vest o legalizaciji (le malo prej jo je sporočil tajnik KPš Santia-go Carrillo) je povsem nepričakovana, zaenkrat pa v Španiji ni imela velikega odmeva. Polovica prebivalstva vseh večjih mest si je namreč privoščila ob velikonočnih praznikih daljši oddih. Po mnenju političnih komentatorjev je vlada nalašč izbrala predvečer vel ke noči za tako pomembno sporočilo, da bi se izognila vsakršni demonstraciji. Drugi, pa čeprav redki, so mnenja, da je bila KPŠ legalizirana danes, da bi lahko v ponedeljek (ki v Španiji ni praznik) politično življenje steklo s polno paro. Splošne volitve so napovedane za 12. junij, volilna kampanja pa mora začeti 55 dni prej. In ker je bilo jasno, da sploh ne bo volitev, • 1 t p „ ‘ * LVLff 1 m /v* s? ■* Vft v- HRUM! '•‘•J blok * in karabinjerji so v Neaplju in okolici začeli obsežno akcijo nadzorovanja in postavljanja cestnih 0paiov- Nadzorujejo še posebej vsa vozila, ki prihajajo v mesto ali ga zapuščajo. Na ta način verjetno le iL’ , bodo zbrali kak koristen element o ugrabitvi prof. Guida De Martiua, čeprav je od te minilo w d»»i (Telefoto ANSA) če se jih ne bodo lahko udeležile vse stranke, naj bi vlada pohitela z legalizacijo KPŠ, da bi lahko spoštovala sprejete obveze. Kot poroča časopisna agencija ANSA je v Španiji vzdušje zelo mirno, praznično. Če je res, da ni manifestacij levice ob legalizaciji KPš, je tudi res, da vsaj zaenkrat ni protestnih demonstracij najbolj zakrknjene in reakcionarne desnice, ki vidi v vladnem ukrepu največjo žalitev spominu pokojnega «caudilla». Morda je to vendarle dokaz, da po prvih mesecih negotovosti Španija povsem mirno in brez pretresov preživlja to prehodno dobo, ki jo loči od demokra-cije. Kot je znano se je španska vlada pred časom skušala otresti težavne naloge, da legalizira KPŠ in nekatere druge stranke. V ta na men je postala po kostanj v žerjavico ustavno sodišče, ki pa si prav tako ni hotelo opeči prstov in je pred nekaj dnevi vrnilo Vse gradivo vladi z utemeljitvijo, da sploh ni pristojno za taka vprašanja. In tako je moral ministrski svet prevzeti nase odgovornost, da sklepa o usodi KPš. Predsednik in tajnik KPI Luigi Longo in Enrico Berlinguer sta poslala predsednici in tajniku KPŠ Dolores Ibarrurijevi in Santiagu Carriilu daljšo brzojavko, v kateri jima čestitata ob pomembnem dogodku, ki je važen korak na poti demokratizacije v Španiji. Longo in Berlinguer poudarjata prepričanje, da bo španska KP v znatni meri pripomogla h graditvi nove demokratične Španije in naglaša-ta, da taka Španija bo lahko znatno prispevela k popuščanju napetosti v Evropi ter k uresničevanju helsinških sporazumov, (vt) NEAPELJ, 9. - »Če niso bili NAP, niti Rdeče brigade, niti Or-dine nero, se moramo zares vprašati, kdo zaboga ga je ugrabil,* je nestrpno izjavil posl. France-sco De Martino, ko so mu sporočili, da so po 37 sporočilih raznih skupin (med temi tudi ena v Trstu, ki trdi, da je «anarhistična skupine Ulrike Meinhof*), prišla končno «avtentična» sporočila, ki odločno zanikajo udeležbo vseh teh terorističnih skupin pri ugrabitvi prof. Guida Dč Martina. Preiskovalci so sedaj mnenja, da u-tegnejo biti ugrabitelji kaka «di-sidentska* skupina, ki je prvotno pripadala eni izmed prej navedenih, a je krenila na drugo pot. Še najbolj verjetno pa je, da spada tudi zaporedje sporočil, ki so bolj ali manj lažna, v okvir skrbno pripravljene «psihološke vojne* u-grabiteljev, oziroma skrivne prevratniške skupine, katere edini namen je vzbuditi veliko napetost v državi in splošno vzdušje 'negotovosti. V Rimu so se namreč oglasili NAP z daljšim letakom, ki so ga poslali uredništvu «Unith». V njem prav tako zanikajo vsakršno odgovornost za ugrabitev. Iz ječe se je medtem oglasil «brigadist» Mia-gostovich, ki je pojasnil, da bi nikoli ne sprejel take zamenjave, v prepričanju, da bi ga med zamenjavo policija ubila. V Genovi so se c.glasile «rdeče brigade*, ki prav tako zanikajo vaskršno odgovornost, medtem ko se sporočila «0rdine nero* že od vsega začetka niso zdpla resnična. Tako so preiskovalci neizpodbitno ugotovili, da Guido De Martino ni nikoli imel zapestne ure. znamke «tissot», ki jo omenja neko sporočilo fašistov. Skratka, policija in drugi preiskovalci, ki so s tridnevno zamudo prepletli Neapelj z vrsto cestnih blokov in šele sedaj (ne ve se, s kakšnim namenom) skrbno pregledujejo vsa vozila, tavajo v popolni temi. Družina ugrabljenega socialističnega voditelja pa nestrpno pričakuje, če se bodo o-glasili pravi ugrabitelji. Raznih šakalskih sporočil sploh ne jemljejo več v poštev, ker so izjavili, da bodo reagirali samo v trenutku, ko bo neka skupina neizpodbitno dokazala, da je Guido De Martino v njenih rokah. Ugrabljenčev oče, posl. De Martino je na primer izjavil, da bi zadostovala številka sinovega vozr niškega dovoljenja, ali ključi njegovega avtomobila, morda slika ugrabljenca itd. Samo to so lahko dokazi, medtem ko se je izgubila sled za neverjetnim rokavom ali kosom ugrabljenčeve jope. Časnikarji so posl. De Martina vprašali, kako ocenjuje politični pomen te ugrabitve. Odgovoril je, da bi politiki morali »razumeti lekcijo, ker je to nova vojna, še krutejša od prave. Kakor med vsako vojno mora država biti odločna, zavreči mora notranje razločke* in nato, nekoliko tiše: »Samo tako ne bomo potrebovali junakov.* Nekdo ga je vprašal, kako to misli. De Martino je zato še dodal: »Ne, toda zgodovina, še prej kot politika sama, sta me naučili, da najprej nastane določen položaj, nato pa skočijo na dan temu položaju ustrezajoči ljudje. Leta 1922 je bil Mussolini drugačen kot leta 1919.» Skratka, dejavnost teroristov grozi, da se italijanska demokracija lahko izrodi do podobne stopnje, če se demokratične sile ne bodo pravočasno združile, (st.s.) PIZA, 9. — Zdravstveno stanje Luciana Francija, Tutijevega pribočnika in enega od voditeljev fašističnega terorizma v Toskani, ki je bil včeraj surovo pretepen v kaznilnici v Vol te 171, se je znatno zboljšalo. Zapornika je davi na kratko zaslišal namestnik državnega pravdnika dr. Laru, ki vodi preiskavo o pretepu. Vesele velikonočne praznike zeli PRIMORSKI DNEVNIK ...................................................iinninir POMEMBEN GOVOR ANDREOTTIJA NA PARTIZANSKI SVEČANOSTI Demokristjani končno pristajajo na sporazum demokratičnih strank Tednik KD «La discus$ione» priznava, da v tem kriznem trenutku, ko je na kocki usoda demokracije, ne velja več sklicevanje na volivce ALFONSINE, 9. — »Okoli našega ustavnega reda moramo mobilizirati vse zdrave sile v državi. Kdor bi odpovedal v tem trenutku pred tako dolžnostjo bo izgubil dragoceno priložnost, da obnovi Italijo.* S temi besedami, ki v bistvu sprejemajo duha zahtev naprednih strank o skupnem programu strank ustavnega loka je Andreotti zaključil svečanost na proslavah odporništva pri Raveni. Ob njem je, ne naključno, stal predsednik ANPI sen. Arrigo Bol-drini - Bulow. Zamisel o srečanjih med strankami »loka vzdržanih*, ki jih socialisti predvidevajo takoj po praznikih na osnovi izdelane programske listine PSI, utegne torej obroditi v kratkem svoje sadove. U-grabitev mladega socialističnega voditelja Guida De Martina je namreč prispevala k temu, da so demokristjani priznali »kakovostni skok* v italijanski politiki in pristali na »politični sporazum*. Po Morovih stališčih zadnjih dni je torej spregovoril Andreotti, s katerim se strinja tudi uradno tedensko glasilo KD »La Discus-sione*. V listu je, med drugim, rečeno: «Odpira se novo politično obdobje, katerega prve indice bodo spoznali takoj po praznikih,* kajti Morov govor pomeni »neglede na nekatere programske obveze in dolžnosti do volivcev mora vsaka stranka upoštevati potrebo, da se globalno reši demokratični red, kakor zahtevajo državljani*. Priča smo, ugotavlja demokrščansko glasilo. »narodni nevarnosti, ko moramo premostiti tudi pomembne razlike in zakonite potrebe posameznih strank*. «Napori odgovornih političnih sil, da se najde sporazum, morajo biti izčrpani da konca,* je poudaril socialistični tajnik Craxi, ki je mnenja, da bodo politični sporazumi obrodili prave sadove le, če bodo odstranjeni razlogi za gospodarsko in moralno krizo, ki jo pireživlja država. »Zato naj bodo v ospredju naših razgovorov teme gospodarskega programa in okrepitev demokratičnega reda, ki terja v p>rvi vrsti nov odnos zaupanja med ljudstvom in političnimi vrhovi. To pa je možno le z novo solidarnostjo med vsemi političnimi silami*. »Vedite,* pritrjuje komunist Gian Carlo Pajetta, »da bo program samo takrat skupen, kadar ga bo podprlo celotno italijansko ljudstvo. Zato p>a v njem ne smejo biti samo lep>e izjave, tudi ne zadostujejo časovni roki. Program, ki naj okoli sebe združi novo vladno večino (KPI pa bo v tej večini samo, če bo vedela, da s tem ne vara svojih volivcev) mora vsebovati trdne garancije in čutiti bo treba vpliv pri nadzorovanju, da se zares izvršuje. Potrebno bo dejarisko sodelovanje pri odločitvah.* Vrnimo se na nerešeno vprašanje jamstev, o katerih govori tudi Pajetta. Komunisti zahtevajo, naj se oblikuje vlada »narodne enotnosti*. Socialisti so dali posredovalni predlog, naj bi sedanjo vlado spremenili tako, da bi MEDNARODNA POMOČ MAJAVEMU MOBIITUJEVEMU REŽIMU 1500 VOJAKOV IZ MAROKA V ZAIRE Odločen protest angolskega predsednika Agostinha Neta Zopet potresi v Iranu TEHERAN, 9. — Po četrtkovem potresu se zemlja v srednjem Iranu še ni umirila. Teheranska televizija je danes poročala o novih potresnih sunkih v srednjem Iranu in v obmorskem mestu Bandar Abbas. Jakost sunkov ni znana. Kaže medtem, da je število žrtev četrtkovega potresa znatno naraslo. Po poluradnih vesteh naj bi ujma zahtevala najmanj 900 žrtev. HAVANA, 9. - Glasilo kubanske komunistične partije «Gran-ma» poroča, da se je Fidel Castro med obiskom v Moskvi sestal tudi s tajnikom čilske KP^ Corvalanom. KINŠASA, 9. — Pred grozečim razsulom svoje vojske in zairskega režima je predsednik general Mobutu Sese Seko poklical na pomoč tuje sile. V Kaliforniji se še ni zaključilo zbirahje tujih najemnikov, ki naj bi zatrli vstajo v pokrajini Šabo in Kivu, kjer so na delu bivši katanški orožniki v 0-kviru združene »kongoške narodne osvobodilne fronte*, ki jo vodijo bivši Lumumbovi pristaši. Pač pa je kralj Hasan iz Maroka poslal prvi kontingent 1500 vojakov, ki je z letali sredi noči pristal v Zairu in so ga nemudoma poslali na fronto. Računajo, da bo prihodnje dni prispela pošiljka nadaljnjih 1500 vojakov iz Maroka. Vojaško’ pomoč Mobutujevemu režimu obljublja tudi Egipt. Predsednik Sadat je poslal v Kinšaso vojaško delegacijo dveh generalov in več polkovnikov, ki proučujejo položaj. , Sklep Mobutuja, da »internacionalizira* spopad v pokrajini Šabo je izzval takojšnje reakcije v Angoli, kjer so očitno zaskrbljeni, da bi Mobutu po zatrtju vstaje na lastnem ozemlju ne tvegal nove pustolovščine z vdorom na angolsko ozemlje, podobno kot je to storil med osvobodilno vojno z najemniki Holdena Roberta in CIA. Predsednik LR Angole Agostin-ho Neto je protestiral pri OZN, organizaciji afriške enotnosti, Sadatu in maroškemu kralju. Vse je opozoril, da sprejemajo težko odgovornost za posledice morebitnega vdora na angolsko ozemlje. Angolsko ljudstvo bi se namreč v takem primeru odločno borilo in zavrnilo napad. Neto poudarja v svojem pismu tudi, da je- v zairski pokrajini Šabo v teku ljudska vstaja in da med uporniki ni ne Angolcev, ne Kubancev, Se manj pa sovjetskih državljanov, kot tr- di Mobutu. Resnici na ljubo so to, da med uporniki ni tujcev, potrdili tudi v ZDA. (st.s.) Incidenti v Pakistanu LAHORE, 9. — Politično vzdušje v Pakistanu je po nedavnih incidentih med policijo in pristaši opozicijskih strank, ki dolžijo premiera Buta volilne goljufije, še vedno zelo napeto. Danes je v Lahoru prišlo do novih incidentov, v katerih naj bi izgubilo življenje 12 ljudi, petnajst pa naj bi bilo ranjenih. PEKING, 9. - Kitajski premier Hua Kuo-feng je danes sprejel voditeljico britanske konservativne stranke Margareth Thatcher, ki .je na obisku na Kitajskem. v njej bili «ministrl - strokovnjaki* iz vrst levičarskih strank. Ob tem vprašanju se demokristjani niso še izrekli. Toda trenutek, 1 ki ga preživljamo, poudarja glasilo PSI, zahteva od vsakogar resno izpraševanje vesti, ali si nekdo (misli KD) »lahko še dovoli zavlačevati z enotnim nastopom vseh demokratičnih sil, katerih težka naloga je obnoviti Italijo.* CANDIDA CURZI Obisk ameriških senatorjev v Havani HAVANA, 9. — Vse kaže, da Kuba ne namerava obnoviti pogodbe o boju proti letalskemu gu-sarstvu z ZDA, pa čeprav bo še v prihodnje spoštovala duha sporazuma. Tako naj bi pojasnil a-meriškim senatorjem, ki so na poluradnem obisku na Kubi, Raul Castro. ZDA pa s svoje strani poudarjajo. da kljub politiki odpiranja do Kube, Washington ne bo še odpravil embarga na trgovanje s to državo. Upa pa vsekakor, da bodo mogoča omejena in specifična pogajanja na drugih področjih kot so sporazum o ribolovu in razmejitev teritorialnih voda. Rabinu bo nasledil Šimon Peres TEL AVEV, 9. — Čeprav se bo centralni komite izraelske laburistične stranke sestal šele jutri. ni več dvoma, da bo dosedanjemu premiere Rabinu nasledil obrambni minister šimon Peres. Zunanji minister Allon, edini, ki bi lahko uspešno tekmoval z o-brambnim ministrom za Rabinovo nasledstvo, se je po sporazumu s tekmecem umaknil. Peres bo kot vodja laburistične stranke moral že čez dober mesec prestati težko preizkušnjo političnih volitev, če bo stranka, ki je od ustanovitve Izraela neprestano na oblasti, zmagala, bo Peres dobi nalogo, da sestavi novo vlado, v kateri naj bi po dosedanjem sporazumu Allon prevzel dolžnost obrambnega ministra, bivši zuhanji minister E-ban pa bi znova prevzel vodstvo izraelske diplomacije. Novi vodja laburistične stranke je v razgovore s časnikarji poudaril, da pod njegovim vodstvom se izraelska zunanja politika ne bi spremenila in da n« bi zavlačeval z mirovnimi pogajanji. Kljub tej obvezi, da bo, če bo izvoljen, nadaljeval Rabinovo politiko, pa si Peres ni pridobil zaupanja zaveznikov stranke Mapam, levičarskih socialistov, ki se zavzemajo za sporazum z Arabci, TRŽAŠKI DNEVNIK NEKAJ MISLI IN PODATKOV OB VELIKI NOČI Dež in mraz sta razvrednotila letošnje velikonočne praznike V mestu ni bilo včeraj takšne gneče, kot smo je vajeni pred velikimi prazniki i Burja, dež in mraz grozijo letošnji veliki noči, vernim ljudem pomeni' praznik duhovno vrednoto, ostalim navado. Veliko običajev se izgublja, pirhi so veselje otrok, komur se ljubi, speče potico. Najbolj priljubljena so čokoladna jajca s presenečenjem; lep papir, tenka čokolada in kaka majčkena igrača, cena je navadno boljša. 0-Iroke stvar še vedno veseli. Ker tako veleva tradicija, gremo za veliko noč na izlete, letos bo sicer bolj kislo, saj je vreme zbezljalo. Na svoj. račun bdtic ' prišli smučarji, baje se je veliko ljudi odpravilo na sneg, več turisfčnih centrov je polnih, kriza prizanaša »dilcam* in tako se bodo med prazniki smučarji gnetli med vlečnico in drevesi. Kaj bodo tisti, ki ostanejo doma? Tega ne vemo, duhovni obred bo pred televizijo, v kinu in bogve še kje. Stari ljudje bodo pripovedovali, kaj je bilo nekoč pečen pršut je bila »Amerika* danes ga lahko jemo skoraj vsak dan, le da ni tako dober; umetna hrana kvari prašičje meso. Sladkarij je za veliko noč še vedno veliko:' fanclji, potica, pinca, presnic. Na Tržaškem pripravijo «4ouco», na Goriškem je to božična navada. Kuhan pršut je odličen s hrenom, malo vina in tako postane praznik praznik, ne kot nekoč seveda. Nekoč je bilo vse lepše, ker je bila polna miza redkost, stari pa so bili mlajši. Velika noč je praznik pomladi in nove obleke, veselja, čiste hiše in nakupov, če strnemo zadevo v bistvo je tudi velika noč nevarnost za žep, v trgovini izgubiš več, kot če lučaš pirhe. Je pač tako. da se svet spreminja. Poleg misli in besed še nekaj podatkov o letošnjih praznikih; v mestu je bila včeraj gneča, kot' se spodobi za dan nakupovanj. Vendar ni bila večja kot druge sobote, kar je menda tudi znamenje delnega razvrednotenja prazničnosti teh praznikov. Resnici na ljubo je obred postopanja od trgovine do trgovine nadlegovalo tudi sitno vreme z dežjem in burjo, ki bi bolje pristajala božiču kot pa veliki noči. Ne nazadnje pa danes pretehtavamo denarnico z drugačno skrbjo, kot smo jo pred kakim letom: čeprav je težja, se hitreje izprazni. Povpraševal; smo na mejnih prehodih, kako je bilo s premetom in kolonami, pri katerih se ne premakneš ne naprej ne nazaj. Na j veliko soboto je navadno položaj na meji kritičen, tokrat pa je že zdolgočasen odgovor obmejnih stražnikov pričal o zdolgočasenosti na prehodih. Nič nenavadnega skratka. Nekoliko večji promet v dopoldanskih urah v prihodu in v popoldanskih v odhodu Za spoznanje živahnejše je bilo pri Škofijah in s ose dr,jih drugorazrednih prehodih, to pa zato. ker so mejni prehod pod Socerbom zaprli. Velik zemeljski usad je namreč prekril cestišče prav na meji. Pa še nekaj vremenskih podatkov, kj so marsikomu odsvetovali, da bi se podajal kamorkoli. V Trstu se včerajšnja najvišja dnevna temperatura ni premaknila čez 11 stopinj, najnižja pa je seveda segla pod 5 stopinj, kar je pravzaprav za april velika redkost. Na Krasu je bilo še hladneje, v višjih legah je snežilo. Tudi dežja je pri nas zapadlo kar dovolj. Včeraj ga .je bilo za tri milimetre, žal, tudi predvidevanja za prihodnje dni niso najbolj razveseljujoča. Še ves teden naj bi, po mnenju vremenoslovcev deževalo in živo srebro se še ne bo dvignilo. Te velike noči verjetno ne bomo obžalovali. Prihodnji ponedeljek zborovanje slovenskih univerzitetnih študentov Kolektivi slovenskih študentov prava, ekonomije in filozofije sklicujejo za ponedeljek, 18. aprila, ob 15.30 v avli «0» v pritličju glavne stavbe nove univerze zborovanje slovenskih univerzitetnikov vseh fakultet. Poleg izmenjave informacij in mnenj o delu na nekaterih fakultetah, predvsem v okviru priprav na fakultetne konference, se bomo pomenili o smernicah in načrtu dela slovenskih visokošolcev v naslednjih mesecih. Urnik trgovin med prazniki Pokrajinska zveza trgovcev je javila umike trgovin med velikonočnimi prazniki, ki so naslednji; Danes, na velikonočno nedeljo bodo zaprte vse trgovine z izjemo cvetličarn, kj bodo odprte samo od 8. do 13. ure. Od 7.40 do 13. ure bodo na velikonočni ponedeljek odprte mlekarne in pekarne, medtem ko bodo vse druge trgovine zaprte. Trgovine jestvin, vštevši drogerije pa bodo v sredo, 13. aprila, lahko odprte tudi popoldne. • V torek bo začela delovati nova javna telefonska govorilnica z avto-, matskimi telefoni v desetih kabinah; govorilnico so namestili v pasaži med Ul. Coroneo in Ul. sv. Frančiška v poslopju, kjer je novi sedež deželnega vodstva družbe SIP. ŽE LETOS JESENI ALI NAJKASNEJE POZIMI Tržaški partizanski pevski zbor se pripravlja na tretji program 30. aprila in 1. maja v Bazovici v priredbi TPPZ in VZPI-ANPI mednarodni partizanski shod Gledališča SSG Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Anonima Venezia-na «BENEČANKA» v torek, 12. t.m., ob 19.30; v sredo, 13. t.m., ob 17. uri; v četrtek, 14. t.m., ob 18. uri; v petek, 15. t.m., ob 19.30; v soboto. 16. t.m., ob 17. in 19.30 v Celju. ROSSETTI Ob 16. uri in 20.30 Carlo Dapporto in Rita Pavone v reviji »RISATE IN ŠALOTK)*. Cene: prvi parter 6.000, parter A 4.000, parter B 3.000, I. galerija 2.000, II. galerija 1.500 lir. Jutri zadnji dve predstavi ob 16. in ob 20.30. Od 12. aprila v abonmaju odrezek 6 »Vestire gli ignudi* Pirandella. Nastopaj Anna Maria Guamieri, Gabriele Ferzetti. Režija Mario Missiroli. Rezervacije za vse predstave pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI V četrtek ob 20. uri za red A za parter in lože ter C za galerije in balkon premiera Verdijeve opere «AIDA». Dirigiral po bo Frar.cesco Molinari Pradelli, režiral pa Giancarlo Menotti. V glavnih vlogah bodo nastopili Seta Del Grande, Bianca Berini, WiUiam Johns, Silvano Carroli, Maurizio Maz-zieri, Ferruccio Furlanetto, Dario Zerial in Gianna Jenco. Orkester, zbor in plesna skupina gledališča «Verdi». Od torka dalje bodo pri gledališki blagajni na razpolago vstopnice za še prosta mesta. SPOROČILO OSREDNJEGA ODBORA ZDRUŽENJ STARŠEV Šolski problemi openskega didaktičnega ravnateljstva Odbornica za šolstvo Benni natresla vrsto obljub, ni se pa dotaknila nekaterih pomembnih vprašanj Združenja staršev openskega di-. daktičnega ravnateljstva že od svo-1 jega nastanka sledijo problemom, ki zadevajo naše šole. Imela so že številne stike s konzulto, s političnim* predstavniki in s pristojnimi oblastmi in zahtevala, da bi te probleme rešili. Ker se večne obljube tržaške občine niso uresničile, so starši enotno sestavili resolucijo, ki jo je številna delegacija oddala na občini 25. januarja. Na to resolucijo je občinska odbornica Bennijeva odgovorila 1. aprila. Njeno pismo zadeva reševanje sledečih problemov: 1. Pogodba za gradnjo stene, ki bo razdelila razred na šoli Kajuh v Gropadi, je bila podpisan® 29.3:1977: 2. Prošnja za poimenovanje osnovne šole v Trebčah po Piriku1 Tomažiču je bila poslana v Rim na ministrstvo 16.3.1977; 3. Na seji občinskega odbora 25.1. t.l. je bila odobrena prošnja za poimenovanje openske šole po Francetu Bevku: 4. Otroški vrtec v Križu so preselili v prostore italijanske osnovne šole, kjer je že ena italijanska sekcija ONAIRC, poleg tega je občina namenila 896.000 lir za ureditev i-grišča in ograditev dvorišča: 5. Občinska uprava je še odredila 19 milijonov lir za vzdrževanje šolskih poslopij v Bazovici, Gropadi, Trebčah in Opčinah. Starši so z veseljem sprejeli te novice in upajo, da se bodo obljube čimprej uresničile. Pri tem je treba navesti še druge probleme, ki se jih v pismu občinska odbornica Bennijeva ni dotaknila, in sicer zagotovi1 tev novih proštorov za otroške vrtce, kakor tudi za osnovno šolo, pred. vsem na Opčinah, ker se za prihodnje šolsko leto obeta spet en razred več. Ta problem je rešljiv, ker obstajajo prazne ali na pol prazne stavbe, kot so poslopja bivše »O-pere profughi* v Ul. Čampo Romano, Ul. Carsia in v Križu, bivša vojašnica v Padričah in stara ba-zovska šola. Poleg tega je naravnost sramotno, da je na novo zgrajena moderna šola v Ul. Carsia fia pol prazna. V Križu še vedno čakajo, da jinJ pobelijo 'vrtet in- uredijb kuhinjo. Starši se že dolgo pripravljajo, da bodo v letošnjem šolskem letu praznovali poimenovanje šole v Trebčah in na Opčinah, a zaenkrat z razočaranjem ugotavljajo, da bo treba to slovesnost spet odložiti na prihodnje šolsko leto. Vprašanje KPI o tarifah mestnih prevozov Načelnik občinske svetovalske skupine KPI Fausto Monfalcon je poslal odborniku za decentralizacijo pri tržaški občini vprašanje v zvezi s tarifnimi spremembami mestnih prevozov. Poltične Sile, ki so prisotne v prevoznem konzorciju, so mnenja, da je potrebno prehodno posvetovanje s prebivalstvom. Do tega pa v našem mestu ni prišlo, ne na občini, ne v konzultah, še manj pa med prebivalstvom. Soočanje prebivalstva s tem problemom pa ni samo potrebno, je v prvi vrsti dolžnost, zato naj se pristojno odbor-ništvo razjasni glede namenov, ki jih ima v zvezi s tem problemom. Velika noč v Trstu v znamenju plaščev In do skrajnosti nestanovitnega . vre mena Val solidarnosti proti izročitvi francoskih zakoncev Nadaljuje se zbiranje solidarnostnih podpisov k pozivu proti izročitvi francoskim oblastem mladih zakoncev Seniard, ki so ju v Franciji v odsotnosti obsodili na smrt z giljotino zaradi poskusa ropa. V Trstu so ustanovili odbor, ki si prizadeva, da bi preprečil izročitev, proti kateri so se že izrekli tržaški sodniki, a je kasacijsko sodišče v Rimu to odločitev razveljavilo ir} izdalo povoljno mnenje za izročitev, o kateri mora sedaj dokončno odločati minister F. P. Bonifaccio. Solidarnostni odbor vabi demokratično javnost, naj se pridruži pobudi: kdor rT1______■■■■■.-................m...........mu........................'»'Min."•■"»•»milim.............. PO NEDAVNEM OBČNEM ZBORU PROGRAM SEMINARJA za vzgojiteljice od 12. do 16. aprila v Kulturnem domu Torek, 12. aprila, ob 8.30: Vloga predšolske vzgoje v razvoju otrok - Irena Levičnik. Sreda, 13. aprila: Igrače, njihov pomen in vloga v predšolski vzoji - Nina Japel. Četrtek, 14. aprila: Vzgojna sredstva za uresničevanje vzgojno-izobraževalnega programa - Boža Jelen. Pejek, 15. aprila: Jezikovna vzgoja predšolskega otroka -Irena Levičnik in Boža Jelen. Sobota, 16. aprila: Vzgojni načrt za pripravo otrok za šolo - Irena Levičnik. Predavanja bodo trajala pet ur. Sindikat vabi vse vzgojiteljice, naj se jih udeležijo in obvešča, da bo uradna otvoritev v torek, 12. aprila, ob 11. uri. Porazdeljeni resorji v upravnem odboru SLORI Aljoša Volčič potrjen za predsednika V petek se je sestal novi upravni odbor Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki je bil izvoljen na nedavnem občnem zboru ustanove. člani novega odbora so imeli nalogo, da v sklopu osrednjega organa inštituta določijo posamezne funkcije. Soglasno je bil sprejet sledeči predlog: predsednik A-ljoša Volčič, podpredsednik Viljem Černo, ravnatelj Karel šiškovič in tajnik Pavel Stranj. Nadalje je dnevni red predvideval imenovanje novega raziskovalnega odbora inštituta, v katerega so bili imenovani Darko Bratina, Alojz Bibič, Darij Cupin, Jože Cej, Janjo Jeri, Živa Gruden, Vladimir Klemenčič, Marino Kokorovec, . A-leš Lokar, Avguštin Malle, Ernest Petrič, Danilo Sedmak, Emidij Su-sič in Pavel Stranj, člana raziskovalnega odbora' sta tudi ravnatelj in predsednik inštituta, raziskoval ni odbor pa bo, na prvi seji do ločil svojega predstavnika v u-pravni odbor. S tem bodo organi raziskovalnega inštituta dobili svo, dokončni sestav, ki ga bodo ždi podpreti boj proti izročitvi mladih Francozov, lahko to telefonsko sporoči na štev. 732434 vsak dan od 16. do 20. ure. Podpisnikom* iz prvega dne se je včeraj pridružilo še približno 40 predstavnikov kulturnega in političnega^ življenja, med katerimi naj omenimo mladinsko federacijo socialistične stranke, tržaškega podžupana Giorgia Cesareja, pokrajinskega tajnika republikanske stranke Daria Suklana, pokrajinskega svetovalca Bojana Brezigarja, člana pokrajinskega vodstva PSI Giannija Decle-vo, univerzitetnega profesorja Ser-gia Bertoleja, slikarja Edoarda I^e-, vetto in .^iparja kj£tc®Ia Maschefi raj?. | fi i * 'i — V četrtek se sestane pokrajinski svet V četrtek, 14. t.m., se bo ponovno sestal tržaški pokrajinski svet. Na dnevnem redu je vrsta* sklepov u-pravnega značaja, med katerimi je tudi odobritev številnih sklepov, ki jih je sprejel bivši enobarvni odbor KD. DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI Pred nadvse us ešnirr. nastopom v okviru že tradicionalne revije zborovskega petja »Primorska poje* pretekle dr.i v Kulturnem domu, se Tržaški partizanski pevski zbor dalj časa ni predstavil javnosti. To gre pripasati okoliščini, da se že najmanj tri mesece pevci ih člani orkestra z neumornim pevovodjem tiskarjem Kjudrom na čelu vestno pripravljajo za novi, tretji program, ki bo brez dvoma — kot že prejšnja dva — navdušil krajevno občinstvo, kakor tudi javnost v notranjosti I-talije in v matični domovini. TPPZ se bo s tem programom prvič predstavil jeseni oziroma pozimi letos. To bo odvisno v prvi vrsti od števila nastopov, ki jih bo moral opraviti z znano »Partizansko balado*. Že lansko leto ni moglo vodstvo ansambla sprejeti vseh vabil, toliko jih je prejelo z vseh strani (poleg iz notranjosti Italije in iz Jugoslavije tudi iz drugih držav); v tekočem letu dotekajo zopet nova, tako da je treba med njimi kar najbolj smotrno in čestokrat nehvaležno izbirati. Za sedaj so sprejeli vabila za sledeče nastope: 20. aprila v Vidmu (vabita krajevna občinska uprava in vodstvo VZPI - ANPI); 23. aprila v Celju (občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva); 30. aprila in 1. maja v Bazovici — mednarodni partizanski shod v priredbi TPPZ in VZPI - AN Pl; 21. in 22. maja na Dunaju (komunistična partija Avstrije); 28. maja v Gabrovici (občinska skupščina Koper); 31. maja v Postojni (občinska skupščina Postojna); 24. in 25. junija v Velenju - Šoštanju (občinska konferenca SZDL); 27. junija v Miljah — «praznik tiska* (KPI); 2. in 3. julija v Lokvah pri Črnomlju (zveza borcev SRS); 5. julija v Izoli; 17. julija v Trstu — «praznik 1’Unitš*; 31. julija v šte-verjanu (VZPI - ANPI) in 27. novembra v Zagorju ob Savi (ZKS). Kot je razvidno, je med štever-janskim in nastopom v Sloveniji sko- niiiiiiniuniiiHttiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiimiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiin IZJAVA KRAJEVNEGA VODSTVA PSI BUDNOST IN ODGOVORNOST KOT ODGOVOR UGRABITVI Stranka-se ludi pridružuje zahtevi mladinske federacije, da se reši problem dveh Francozov v koronejskili zaporih Vodstvo in deželni ter pokrajinski tajniki PSI izražajo ob ugrabitvi tov. Guida De Martina, neapeljskega pokrajinskega tajnika in člana centralnega komiteja PSI, njemu, tov. Francescu De Martinu, prizadeti družini in tovarišem neapeljske federacije svojo najiskrenejšo in bratsko solidarnost. Ta zaskrbljujoči primer političnega izsiljevanja predstavlja stopnjevanje strategije političnega pritiska, katerega končni cilj je prevrat družbenih odnosov, grožnjo vsem demokratičnim silam, zastoj politične e-volucije in napad na državne institucije. Odgovor tem dejanjem mora biti odločen in odgovoren. Politične in sindikalne demokratične sile morajo dobiti skupni jezik in s tem dokazati deželi svojo voljo po utrditvi demokracije. Država in demokratične sile morajo z odločnostjo in jasnostjo odgovoriti tistim, ki hočejo povzročiti zmedo in negotovost v državi. PSI pričakuje od odgovornih organov odločne ukrepe, da se čimprej osvobodi tovv Guido. Istočasno zahteva od svojih članov budnost in odgovorne pobude, da bo celotna strankina organizacija strnjena v obrambi političnega položaja. Tržaška mladinska federacija PSI izraža vso svojo zaskrbljenost zaradi odločitve kasacijskega sodišča, da dovoli izgofi dveh francoskih državljanov, ki sta trenutno priprta v kororiejskih zaporih. Za Christiana Sagnarda ih za Elian Giraud pomeni ta ukrep smrt, saj ju je francosko sodišče obsodilo na giljotino. Mladi socialisti ponovno poudarjajo svoje nasprotovanje smrtni kazni, za katero se pri nas ogrevajo nekatere desničarske sile, kar pomeni nevarno mistifikacijo v današnjem političnem položaju, ki ne zahteva strožjih kazni, temveč nove gospodarske, politične in socialne družbene odnose, poleg demokrati- S tem dokumentom mladinske federacije soglaša tajnfštvo tržaške federacije PSI, ki se obenem obvezuje, da bo posredovalo pri državnih organizmih in pri strankinih parlamentarcih za rešitev tega neverjetnega primera. teku upravne dobe sicer lahko še dopolnjevali, inštitut pa lahko spetlzacije in uspešnejše organizacije začne redno delovati. P- S. > noliri iških sil. 1 policijskih sil. raj 4-mesečna vrzel. Namenjena je pač tako začetnim izvajanjem tretjega programa, ki je v študiju, kakor morebitnim gostovanjem še vedno s »Partizansko balado* v raznih tujih državah, za katera so že v teku ustrezna pogajanja. Tretji program TPPZ nosi naslov «Zemlja in narodi*. Sestavljen bo iz treh delov: v prvem bo ansambel izvajal izrazito borbene pesmi, v dru-em raznovrstne pesmi narodov, ki si utirajo pot v svobodo, v tretjem pa delavske pesmi, torej pesmi jugoslovanskih in številnih drugih narodov na socialno tematiko. Vsebina novega sporeda bo, kakor že rečeno, nedvomno »vžgala*, tembolj še, ker bodo nastopi idealno uglašeni na ton zdajšnjega, čedalje težjega družbenopolitičnega položaja v Italiji (pa tudi drugod), ko se pač nenehno stopnjuje prevratniška dejavnost mračnih sil, ki bi rade ob opori mednarodnega reakcionarno -kapitalističnega gibanja zrušile demokratično ureditev v državi. Tržaške popevke v pivovarni Dreher Pivovarna Dreher organizira v dneh od 14. do 16. aprila tRevijo nove tržaške popevke», katere namen je prikazati kakovost krajevne glasbe. Kraj 'prireditve, bo pivnica v Ul. Giulia, kčr bo še pripomoglo in podčrtalo ljudski značaj popevk. Glede nagrad bo prvt popevka dobila trofejo «Taverna Dreher», o-stalim popevkam pa bodo podelili pokale in priznanja, ki so jih poklonile krajevne ustanove, banke in zasebniki. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE n / CARLO GOLDONI PAHLJAČA Komedija Prevod Vladimir Koch Dramaturška razčlemba Bojan Štih Jezikovna obdelava Darij Bratoš Scena Niko Matul Kostumi Marija Vidau Glasba Ivan Mignozzi Režija MARIO URŠIČ V soboto, 16. t.m., ob 20.30 in v nedeljo, 17. t.m., ob 16. uri v občinskem gledališču »F. Prešeren* v Boljuncu. SPDT priredi na velikonočni ponedeljek, 11. aprila, PIKNIK NA VREMŠČICI. Zbirališče bo ob 9. uri pred restavracijo v Senožečah, nato pa bo skupni odhod na Vremščico. Na sporedu bodo poligon in ex-tempore za otroke o-otroških vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol ter nogometne tekme za odrasle. Za zmagovalce številne nagrade, za vse pa bo poskrbljena jedača in pijača. . SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V torek, 12. aprila, bo ob 17. uri seja odbora nadzornega odbora in razsodišča. Na dnevnem redu bodo: razdelitev funkcij v odboru, sklepi občnega zbora, stališče ob stavki v sredo, 13. aprila, članski sestanki in razno. Zaradi važnosti in obsežnosti vprašanj na dnevnem redu priporoča tajništvo točnost in gotovo udeležbo Tajništvo iiiiiiniiiimiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiifiiiiiimiiiiiHiiiimmiiiifiHiiiiiiimiiiiiiiimiimiiitniiiiiiiiiiiii OB PRISOTNOSTI 264 DELEGATOV OD PETKA DO NEDELJE DEŽELNI KONGRES KPI Na kongresu bosta prisotni tudi delegaciji Zveze komunistov Slovenije in Hrvatske V tržaškem Avditoriju bo v petek, soboto in nedeljo (15., 16. in 17. aprila) prvi deželni kongres KPI. Pričel se bo v petek ob 15.’ uri s poročilom deželnega tajnika Antoni-na Cuffara, zaključila pa ga bo članica vsedržavnega vodšlva posl. Adriana Seroni. Poleg 264 delegatov, ki so bili izvoljeni na kongresih štirih federacij, bodo na kongresu prisotni član vsedržavnega tajništva partije Anselmo Gouthier, predstavniki ZKMI ter drugih političnih in sindikalnih sil v deželi ter delegaciji Zveze komunistov Slovenije in Hrvatske. Za ta kongres vlada veliko zanimanje predvsem zato, ker se odvija v času, ko se soočamo z nekaterimi velikimi problemi, kot je odprto vprašanje posledic lanskega pbtresa ter vprašanje osimskih sporazumom. Osnovne teme tega zasedanja bodo predlogi in pobude KPI za demokratično enotnost in ljudsko participacijo, ki sta prvi pogoj za stvarno obnovo, razvoj in uveljavitev Furlanije - Julijske krajine in vse države. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom THORNTON WILDER ZAENKRAT SMO SE IZMAZALI (The Skin of our Teeth) igra v treh dejanjih Prvič v slovenščini Prevod France Jamnik Scena Klavdij Palčič Kostumi Marija Vidau Glasba Pavle Merku Režija FRANCE JAMNIK Jutri, 11. t.m., ob 16. uri za ABONMA RED G-okoliški. KROŽEK ZA DRUŽBENE IN POLITIČNE VEDE «PINKO TOMAŽIČ« V TRSTU V sredo. \ 13. aprila 3977, ob 20. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu v Ulici Pe-tronio 4 večer z naslovom: ČLOVEK ZEMLJA UMETNOST Govoril bo slikar JOŽE CESAR Vljudno vabimo k udeležbi! Kino Ariston 15.30 «Festa selvaggia* (L'a-more, la morte, il sogno) Frddrica Rossija. Barvni film. Mignon 15.00 «Centro dela terra — continente sconosciuto.* Peter shing, Doug McClure. Jutri isti film. Na/.ionale 15.30 Walt Disneyev »Pinoc-chio* in «La volpe d’argento». Grattacielo 14.00 «1 2 superpiedi quasi piatti*. Terence Hill In Bud Spencer. Barvni film. Jutri isti film. Fenice 16.00 «Sfida a White Buffalo*. Charles Bronson in Will Sampson. Barvni film. Jutri isti film. Excelsior 15.30 «La stanza del vesco-vo». Ugo Tognazzi, Omella Muti. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Jutri isti film. Eden 15.30 »Un borghese piccolo pic-colo*. Alberto Sordi, Shelley Winters. j Prepovedan mladini pod 14. letom- Ritz 15.30 »Ultimi bagliori di un ere- : puscolo*. Burt Lancaster, Richard VVidmark, režica Robert Aldrich. Jutri isti film. Aurora 15.30 «La notte dell'aquila». M. Caine in D. Sutherland. Barvni film. Jutri isti film. Capital 15.30 Walt Disney: «La gani della spider rossa*. Jutri isti film. Cristallo 16.00 «Corvo rosso non avrai il mio scalpo*. Robert Redford. Moderno 15.00 «Cassandra Crossing*-Burt Lancaster, Sofia Loren, R. Ar-ris. Barvni film. Jutri isti film. ! Filodrammatico 15.00 »Universo proi-bito*. Prepovedan mladini pod Izletom. Barvni film. Jutri isti film. Ideale 15.00 «11 texano dagli occhi dj ghiaccio*. Clint Eastwood. Barvni ' film. Jutri: «La grande corsa*. Tony • Curtis, Natalie Wood, Jack Len* mon. , Barvni film. Impero 15.00 Walt Disney: «Mary PoF pins*. Jutri isti film. Vittorio Vcncto 15.00 «Quelle stran® occasioni*. Nino Manfredi, Stefania Sandrelli, Alberto Sordi. Prepove; dan mladini pod 18. letom. Jutri isti film. Radio 14.30 «11 secondo tragico Fan-tozzi*. Paolo Villaggio. Barvni film. Jutri isti film. Abbazia 15.00 »Carambola*. P. Smith in M. Coby. Barvni film. Jutri isti film. Astra 15.00 «11 Corsaro Nero*. Kabir Bedi in Carol Andrč. Jutri: 15.00 »Un genio, due compari e un pollo*. Terrence Hill. Barvni film. Volta (Milje) 15.00 «La grande corsa* ' Tony Curtis. Natalie Wood, Jack > Lemmon. Barvni film. Jutri: «Che yenne». Wood Stobe. Barvni film. j Razna obvestila Slovenski univerzitetni študenti Pr>' rejajo tridnevni izlet v Maribor. Odhod • iz Trsta jutri, 11. t.m., ob 7.20 izpred, osrednje avtobusne postaje. V nedeljo, 17. t.m., bo ob 17. uri v r Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Tr' i stu igral ansambel »TAIMS*. Vabljeni' Zveza bivših partizanov — ANPI * Opčin izreka ob težki izgubi bivše p4r tizanke ZDRAVKE ČEBRON iskren« sožalje možu in sinovoma. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mati, nona, tašča in sestra JOŽEFA ŠVAB por. SAVI Pogreb drage pokojnice bo v torek, 12. t.m., ob 14.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Križu. Žalujoči: sinova Emil in Gverino, sin Alojz in hčeri Mafalda in Angela z družinami, sestra ter drugo sorodstvo Križ, Trst, 10. aprila 1977 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta in .nonota IVANA ŠKRINJARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in darovalcem cvetja za sočustvovanje. Žalujoče hčere z družinami Trst, Boljunec, 10. aprila 1977 ZAHVALA Ob izgubi naše drage STANISLAVE FRANK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in kakorkoli počastili spomin pokojne. ' SVOJCI Trst, 10. aprila 1977 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage LJUDMILE KOCJANČIČ vd. KLABJAN se zahvaljujemo vsem, ki 'so ram bili ob strani v težkem trenutku. DRUŽINA Dolina. Trst, 10. aprila 1977 Pogrebno podjetje Zimolo, Ul. Torrebianca 28 Ob prvi obletnici smrti ljube žene in mame ZOFIJE KURET se je spominjajo mož Nini in sin Emil z družino. Log, 10. aprila 1977 PHinorski^fiiovjiilc STAL BO NA KRIŽIŠČU DRŽAVNIH CEST ŠT. 14 IN 55 Spomenik padlim borcem v NOB Medje vasi, Štivana in Devina Sprejet idejni načrt slovenskega pisatelja Toneta Svetine ^ ponedeljek, 4. t.m., se je se-stal v štivanski gostilni'. «Pri Timavi* odbor za postavitev spomenika padlim v NOB Medjevasi, štivana in Devina. Zamisel postavitve dostojnega spomenika padlim tega Vpadnega dela devinsko-nabrežin-ske občine je zelo občutena od vsega občinstva, ki se je zmeraj pol nos te vilno udeležilo vseli shodov, kjer se je obravnaval ta problem en tudi krepko pomagalo pri prvi nabirki denarnih prispevkov. fja ponedeljkovi seji je odbor P°d Predsedstvom Zorke Mervič o-nravnaval zelo važna vprašanja ter začrtal smernice za nadaljnje delo, 1 daje že konkretne obrise vsemu načrtu. Predvsem je bila dokončno sprejeta lokacija terena za posta-Vl^fv 'Pnmenika, ki ga bo devinsko-nabrežinska obč na ter delno zasebni lastniki dali na razpolago in o tla velikem trikotniku v središču Štivana pri križišču državne ceste “t. 55, ki pelje v Gorico ter držav-ceste št. 14, ki pelje proti Tr-2lcu in Benetkam. Kar se tilče načrta spomenika, je “1 sprejet idejni načrt slovenskega pisatelja Toneta Svetine, ki bo se-Veda še nadaljnje prilagojen z določenimi spremembami okolju ter ostalemu delu terena, ki je bil določen za parkirišče in zeleni park. J zvezi s tem je bil sprejet sklep, da se vso zemljišče tega trikotnika da očistiti in zravnati, da se olaj Sa tehnikom delo. V zvezi s finansiranjem vseh potrebnih del, je bilo sprejeto pripojilo za nadaljevanje nabiralne djtoije in za organiziranje več va-skh praznikov v vseh treh vaseh, katerih dohodki bi šli v sklad za spomenik. Lepa sezona je pred nami in tako OPamo, da bomo deležni čim več tokšnih praznikov v Medjevhsi, Šti-Va*ju in Devinu, ki jih bomo rade ■le obiskali in s tem pomagali k Uresničitvi tako plemenitega cilja. L. K. # * # 2a postavitev spomenika so da- rovali: J* Medje vasi I Friderik Lcgiša 40.000, Miroslav ^ernarčič 10.000, Giovanni Pieri 10.000, Mario Pieri 3.000, Aniča Kolman 2.000, Viktor Legiša 10.000, , arUa Legiša (št. 9) 1.000, Ivan ~cSiša (št. 17/a) 10.000, Andreina Pahor j .000, Leopold Radetič 2.GO0, Mario Legiša (št. 11) 5.000. Amalia Mirko Legiša 15.000, Danica Pernarčič 3.000, Mirko Pernarčič (št. 5.000, Anica Jeram por. Legiša 5-WC, Gizela Milič 5.000, Jožef Le-S’ša 10.000. Eugenia Pieri 10.000, fin a Legiša o.COO, Erika Kolman lv.000 lir. Štivana: Jožef Legiša 25.000, Emilija1 Per-aičič 25.000, Jožef Pernarčič 25.000. Emilija Gruden 25.000, Aldo Fatto-r.1 5.000, Nerina Kocman 5.000, Arna-‘'a Pernarčič 25.000, Emilij Legiša 15.000, Tea Legiša 15.000, Silvija i-esisa 5.000, Giordano Pernarčič •000, Viktor Pernarčič lC.OOO, “'fanko Stanič 20.000, Dominik Per-harčič 15.000, Boris Pernarčič iv.OOo, Daribor Perič 10.000, Marija p. di 10.000, Egidij Švara 15.000, **eln Pernarčič 5.00C, Gildo Legija 10.000, Luciana Legiša 15.000, pfdovan Legiša 10.000, Luciano 5.000, Ermo Legiša 5.000, Ber irnn Perič 5.000, Giordano Crnselli Carla Creselli 5.000, Gior-5 ftim Lnoselli 5 000, Franc Štolfa Lj Jožef Pahor lC.OOO, Bogomir lC.OOO. Milijo Zega 10.000. Da-' >a Zega K‘,.000. Ivan Kobal 10.000, n.ff.mmn Kobal 5.000, Marija Per-1(1 (i!v,C J-POO, Venceslav Antoni da. iš ^ar'ja Pernarčič 5.000, Jor 10 00(-U~"n lfi'000' virS'li' Radetič .Ca W 5.(> llii le t*' 9 Perij Can ,- Pi.na Pernarčič 5.000. Etigio 5 5.000, Ivanka Kocman „1(1’ Vladimir Kocman 10.000, Da K* niv L egiša 10.000, Ivan Kocman Haria Frandelič 15.000, Da Capello 5.000, Giuliano Goat 10.000, Riccardo Goat 5.000, Guido Berto gna 2.000, Aloiza Perič 5.000, Bla-žina-Legiša 2.000, Italo Pizzignach 1C.00C, Nadia Calligaris 5.000, Vin-cenza Bagon 5.000, F. Bertogna 4,000, Italo Paludo 15.000, Kocman-Cortese 20.000, Ana Legiša 10.000, Lucijan Kocman 6900, Lojzka Pernarčič 1.000 lir. Iz Saleža: Ivanka Milič vd. Pirc 10.000, Marija Milič 10.000 lir. Iz Devina: Orlando Žbogar 10.000 Darko Tin-tn 10.000, - Mario Tomasini 10.000, Zorka Mervič 10.000, Antonio Na-politano lC.OOO, Elio Zoli 10.000 lir. m 'lJ KASTA organizira • dne 25. t.m. ENODNEVNI IZLET NA KOROŠKO Prijave sprejema odbornik v Tržaški knjigarni. Pismo uredništvu Prejeli smo: «V svojem poročilu o «Reviji mladinskih in otroških zborov», ki je bila v nedeljo, 13. marca t.l., v Kulturnem domu v Trstu, je Vaš poročevalec (Primorski dnevnik 15. marca) posvetil več pozornosti oblačilom in starosti nastopajočih kot glasbeni ubranosti ali neubranosti zborov. Opazimo tudi, da je poročevalca zbodlo v oči dejstvo, da so bili o-troci oblečeni v kavbojkah. Radi bi opozorili gospoda, da so nastopajoči dijaki otroci, delavcev, kmetov in drugih delovnih ljudi (vsekakor ne kapitalistov), in da so med njimi tudi taki, ki si ne morejo dovoliti posebne toalete za enkratni nastop. Poleg tega, današnja mladina zelo rada prisostvuje tudi opernim in dramskim premieram ter koncertom v majicah (mogoče ne ravno rdečih ali rumenih ali celo telovadnih) in kavbojkah. Če pisca to moti, bi bilo bolje, da ne zahaja v Kulturni dom ob masovnih prireditvah. Ker 'pripada namreč masa Slovencev proletariatu, bi se lahko znašel med ljudmi, ki imajo žuljave roke ne samo «kavbojke in majice», Kar zadeva starost naših dijakov bi opozoril, da ni bilo med njimi nikogar, ki bi presegal 14 leto starosti. Zaradi -vseh navedenih dejstev, se nam zdi, da bi bilo bolj primerno za Primorski dnevnik, da na take prireditve pošlje poročevalce, ki imajo ................................-..... ....................................... Darovi in prispevki V spomin na Ljudmilo Kocjančič vd. Klabjan darujeta Ljuba in Iči Stranj 10.000 lir in Silva Vodopivec 5000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik. V spomin na Ljudmilo Kocjančič vd. Klabjan daruje Vojko Kocjančič z družino 10.000 lir za PD Valentin Vodnik in 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Dolini. V spomin na Albino Tavčar darujejo pogrebci 10.000 lir za ŠK Kras. V spomin na malega Marka Pupu-lina daruje Vojko Simoneta 5000 lir za ŠK Kras. Svetko in Valerija Grgič darujeta 10.000 lir za ŠD Zarja. Ob 1. obletnici smrti Zofije Kuret darujeta mož Anton in sin Emil z družino 10.000 lir za PD Slavec in 10.000 lir za ricmanjsko godbo. Namesto cvetja na grob Josipa Škabarja daruje Emil Škabar (Brišniki) 10.000 lir za novo kotalkališče ŠD Polet. V spomin na Josipa Škabarja darujeta Saška in Mila 10.000 lir za ŠD Polet. V isti namen darujeta družina Gruden 50001ir in Zmaga Malalan 5000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob strica Josipa Škabarja daruje Savo \ družino 10.000 lir za ŠD polet in 10.000 lir za skupnost handikapiranih na Opčinah. Ob 'drugi obletnici smrti" drage sestre in tete Marije Auer vd. Pernič daruie družina Auer 5000 lir za TPPZ. V spomin na Josipa Škabarja darujeta Majda Colja in Božica Križman 10.000 lir za novo kotalkališče ŠD Polet. Marija Škabar daruje 5000 lir za skupnost handikapiranih na Opčinah. V počastitev spomina pok. tov. Zdravke Čebron daruje odbor Zveze bivših partizanov z Opčin 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grob Rikarda Pecchiari.ja darujeta Mario in Anica Čok 5000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Josipa Škabarja daruje družina Mansucta Fonda 10.000 lir za ŠD Polet. V spomin na pok. Josipa Škabarja daruje družina Andrea Čok 5000 lir za skupnost handikapiranih na Opčinah in 5000 lir za Dijaško matico. V spomin na pok. Mariolo Kova-čič-Pertot daruje sekcija KPI Mati jašič iz Barkovelj 20.000 lir za TPPZ. Namesto cvetje na grob Josipa Škabarja daruje Anita Malalan z družino 5000 lir za ŠD Polet. V spomin na pok. nečaka dr. Maria Carlija daruje stric Štefan 5000 lir za PD Primorec in 5000 lir za ŠD Primorec. Ob 55. obletnici smrtj očeta Jakoba, matere Tereze in brata Danila Kralja daruje Karla 3000 lir za Dijaški dom, 3000 lir za skupnost handikapiranih na Opčinah in 3000 lir za poimenovanje šole v Trebčah. V .spomin na Josipa Škabarja daruje družina Edvard Puntar 5000 lir za novo kotalkališče ŠD Polet,- V spomin na ■ Ljudmilo Kocjančič vd. Klabjan darujeta Izidor in Bernarda 5000 lir za PD Prešeren . V spomin na Terezo Čuk daruje družina Lucijan Malalan (Trebče 224) 5000 lir za poimenovanje tre-benske šole po P. Tomažiču. Ob 8. marcu darujejo žene iz Ric-manj 10.000 lir za godbo na pihala iz Ricmanj in 15.000 lir za pevski zbor Slavec. t V počastitev spomina Petra Sel-ve daruje družina Marije, Kapun 5000 lir za skupnost handikapiranih na Opčinah. Ob 10. obletnici smrti moža daruje Frida Kalin 10.000 lir za Dijaško matipo. Novi podporni član TPPZ Karlo Domio daruje 10.000 lir. Ob smrti ipajne Jožefe Čuk vd. Lavrenčič darujeta Pjerina in Srečko, Križmančič 10.00 lir za poimenovanje šole po Pinku Tomažiču. 10.000 lir za ŠD .tjloga in 10.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Trabčah. Nosilci krsje Jožefe, Čuk vd. Lav renčič dar.pjejo 10.000 lir za PD Primorec in 10.000 lir za ŠD Primorec. Namesto cvetja na grob Josipa Škabarja daruje trgovina Mario Soss: 20.000 lir za ŠD Polet in 10.000 lir za cerkev na Opčinah. V isti namer. darujeta Pepi in Lidija Starc 5000 lir za ŠD Polet. V spomin na Josipa Škabarja darujejo družine Kodrič in šiškovič 10.000 lir za TPPZ. ‘ V počastitev spomina drage Berte Gulič darujeta Sergia in Giordano 10.000 lir za ŠD Kontovel in 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. V spomin na Aleksandra Petelina daruje oče 5000 lir za Dijaško matico in 5000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Josipa Škabarja daruje Marija Bizjak (Veliki Repen 7) 2000 lir za skupnost Družina Opčine. Za ŠK Kras darujejo: od Brišči-kov. Albert Pahor 2000 lir, Marjo Briščik (19) 5000, Bruno Milič (12) 500(1, Miloš Bresciani (38) 5000; iz Repniča: Milka Blažina (29) 1000, Bruno Milič (17) 8000), Milko Milič (15) 1000, Viktor Cesar (43) 3000, Boris Ravbar (44) 3000, Ivan Blažilu 3000, Jože Milič (21) 1000, Olga Milič (2) 2000; iz Saleža: Stano ŠkvK (56/A) 5000, Marjo Purič (64) 1000. Josip Milič (70) 4000, Giovanni Stefani 3000 in Jože Milič (Zagradec 2) 6000 lir. Tekmovanje v prilrkovanju PD TABOR OPČINE MLADINSKI ODSEK SMO priredi danes, 10. t.m., ob 19. liri v Pl-Čšvetnem domu na Opčinah PLES z disco-jockeyem in s skupino Nemo Nemini. . PD RDEČA ZVEZDA priredi v soboto. 16. t.m.. od 20.30 do L ure v restavraciji «Cristallo» v Briščikjh PLES z ansamblom LOJZETA FURLANA Čisti dobiček je namenjen nakupu društvene opreme. Vabljeni! KRIŠKA SEKCIJA ZK.MI prireja v sodelovanju s sekcijo KPI v petek, 15. aprila, ob 20.30 v Ljudskem domu predavanje na temo; «SODOBNA KONTRACEPCIJA IN PROBLEM SPLAVA* Govorila bosta ginekolog Andrej Vuga in psiholog domačin Danilo Sedmak. Vljudno vabljeni! Včeraj - danes *XUŽ/JVSJTO^ KsHsECSZH EiaiiS0s ^ - Ul. rodili trije otroci, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 79-letna Maria Fort) vd. Poilucci, 63-letni Giordano Bu dii, 65 letna Emilia Prodani por. Bacer, 60-letna Lidia Sore por. Sil-lani, 70-letna Vincenza Gamagnin vd. Campiutt-i, 52-letni Livio Loro, 87-letna Vittoria Kohn vd. Devetta, 84-letna Pierina Golob vd. Stefani; 79-letni Bruno Mastacchi, Teresa Papež, 68-letni Giovanni Vretenar, 35-letni Giuseppe Gorella. OKLICI: težak Sergio Milani m gospodinja Amalija Pust, šofer Al do Giotta in gospodinja Lidia Gia-neselli, agent javne varnosti Giro-lamo Maceri in učiteljica Marina Tommasini, pomorščak Claudio Co diglia in bolničarka Letizia Trin gali, bolničar Vittorio Paoletti in točajka Anna Maria Gnisei, pleskar Manlio Spazzali in gospodinja Gi-sella Punis, uradnik Fabio Scarpa in študentka Alessandra Romano, uradnik Giampaolo Radanich in trg. pomočnica Maja Danieli, urad nik Silvestre Siciliano in uradnica Donatella Bartolotta, zdravnik Fran co Šuligoj in uradnica Elisabetta Desenibus, orodni mehanik Franco Siega in čevljarka Aurora Furlan, vulkanizator Ermanno Fattori in ši vil ja Anna Lisa Stella, trg, pomočnik Mario Percich - in vrtnarica El-viana Taucer, modelist Giorgio Vin-zan in uradnica- Franca T.onet, pri-staniščriik Villi Coslovi in stenodak-tilografinja Ester Puzzer, trg. po- močnik Luciano Brazzafolli iti trg. pomočnica Maria Arman, glasbenik Livio Presiren in Clara Brandmayr, vojaški častnik Giuseppe Gucciardi in učiteljica Nicoletta Girolami, šo fei* Alberto de \Va!derstein in za-botehnična pomočnica Donatella Vessio, šolnik Giovanni Mase in zdravstvena pomočnica Gabriella Gomivnik, uradnik Laszlo Matyas Voeneki in Solnica Franca Zapnier, uradnik Flavio Tagliaferro in go spodinja Marta Maria De Melo Pin to, uradnik Paolo Znmarian in vrtnarica Lorena Skrdla, uradnik Ro berto Gerolini in uradnica Luisella Marini, geolog Luciano Ballarin in uradnica Marina Prisco, delavec Alberto Donato in delavka Mirella Sturman, vojaški podčastnik Dume-nico Calabrese in gospodinja Ma trona Naeca. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ronia 15. Ul. Ginrtastica 44, Ul. F. Severo 112. Ul. Baiamonti 50. ZA VAŠO POROKO . cFOTOGRAFlA* EGON Oglasite sc uravočasno teletun 193-295 IRST. Ul. Orla ni 2 (Burrleru) (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2. Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. S.prtn c Vc a-1"«. selu Rossetti 1.000, Žita Cro- dia Kanto Mazzon 10.000, Li- 1(' nna Won 10.000, Avgust Blažina ^ Danijela Blažič 10.000, Milli III,""",*„|II|I|,|III,|I|||I„|,III|III,||JIIIII,|............................................... »anes, NEDELJA, 10. aprila S VELIKA NOČ 1(iV Vzide ob 5.28 in zatone ob ha v -7 dolžina dneva 13.16. — Lu-‘ude ob 0.51 in zatone ob 10.39. S; ponedeljek, h. aprila vEL1KONOčNI PON., FILIP yr Najvišja dnevna tem-19. ‘fa '1,7 stopinje, najhižja 5,4, ob hib * 8topinje, zračni pritisk 996,2 H2 ,®ta*ien- nebo oblačno, padlo je ter .11,11 Jezia, vlaga 67-odstotna, veje ^^htovzbodnik 9 km na uro. mor-1X 2 ^bane, temperatura morja Rojstva, smrti in poroke he 9- aprila 1977 so se v Trstu r smisel za glasbo in ne takih, ki sta jim starost in moda glavni predmet kritike in vihajo nosove ob kavbojkah. Taki ljudje spadajo — po našem mnenju — na modne ali gerontološke revije. Profesorski zbor državne srednje šole «Fran Erjavec* Op. ur. Zgražanje profesorskega zbora rojanske srednje šole se nam zdi vsekakor pretirano in neutemeljeno, še zlasti pa nesprejemljiv nasvet, kdo naj ne zahaja v Kulturni dom ob množičnih prireditvah. Naši uredniki in dopisniki imajo nič manj žuljave roke kot naši učitelji in profesorji in se vedno najbolje počutijo med našimi delovnimi ljudmi. Ne bi mogli reči. da je našega poročevalca zbodlo v oči dejstvo, da so bili nekateri otroci oblečeni v kavbojkah, saj je napisal: «. . . nekoč nezaželene kavbojke». Opisal je, kako so bili otroci raznoliko oblečeni — in ne. vsi uniformirani — kar je še bolj simpatično in primerno za take prireditve. Navedel je vse zbore, ni se pa spuščal v dolgo kritično oceno, ker to ni naloga kronista. Kdo torej viha nos? JUTRI V BOUUNCU Jutri, pa velikonočni ponedeljek, bo ,ob 15.30 v. boljunskem zvoniku tekmovanje- v pritrkovanju. To je drugo tekmovanje, na katerem sodelujejo . skupine iz raznih krajev s Tržaškega, ki bo prav gotovo privabilo številne goste, kakor lani v Borštu. Nastopili bodo pritrkovalci z Opčin, iz Boljunca, iz Doline, z Bazovice in baje tudi iz Križa. Po končanem tekmovanju bo v Mladinskem domu v Boljuncu nagrajevanje in pogostitev vseh tekmovalcev. Urnik ANPI-VZPI Urad ANPI - VZPl v Ulici Crispi štev. 3 je po sklepu tajništva združenja odprt tri dni tedensko in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih. Uradne ure so: dopoldne od 10. do 12. ure in popoldne od 17. do 19. ure. NAJDENI PREDMETI V oddelku ekonorrata (občinska palača — Trg Unita soba št. 110) ležijo sledeči predmeti, najdeni v marcu: italijanska iij tuja valuta, denarnica, torbice, verižica, ura, zapestnica, u-han, majce, dežniki, torba z oblačili, noži, motorno kolo. BARI LOTERIJA 29 73 49 17 80 CAGLIARI 87 17 47 45 73 MRENZE 81 85 72 17 36 GENOVA 3 89 20 27 57 MILAN 90 n 71 84 49 NEAPELJ 8 60 20 28 5 PALERMO 40 88 58 60 11 RIM 18 15 49 46 57 TURIN 46 42 37 29 89 BENETKE 10 86 72 59 .29 ENALOTTO 122 121 XIX 1 X 1 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. INADE1. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: le). 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114: Božje polje - Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. KVOTE: 12 točk - 34.277.000: 11 točk - 404.800; 10 točk - 37.700 lir Odobrena 134. bilanca zavoda CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE SREDSTVA, KI JIH UPRAVLJA «BANKA TVOJE DRUŽINE IN TVOJEGA MESTA» ZNAŠAJO 722 MILIJARD Upravni svet zavoda CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE - TRŽAŠKA HRANILNICA, ki se je pod predsedstvom odv, Alda TERPINA sestal 31. marca 1977, je odobril zaključni obračun za poslovno leto 1976, 134. od ustanovitve zavoda, ki je dalo sledeče rezultate: 506 MILIJARD ZAUPANIH SREDSTEV, ki se nanašajo na, hranilne vloge in tekoče račune javnih in zasebnih gospodarskih operaterjev; skupno gre za približno 180 tisoč bančnih operacij. Če nadalje upoštevamo še tuje upravljane sklade in premoženjske sklade, dosežemo vsoto 722 MILIJARD UPRAVLJANIH SREDSTEV. Kljub omejitvam, ki smo jim bili priča, je kreditni obseg dosegel 241 MILIJARD GOSPODARSKIH NALOŽB, ki se povzpnejo na 304 milijarde, če upoštevamo tuje upravljane sklade, ki se tičejo predvsem operacij preko Rotacijskega sklada za gospodarske pobude (Fondo di Rotazione per Iniziative Economiche). 120 milijard za krajevne gospodarstvenike Glavni cilj zavoda je bila pomoč krajevnemu gospodarstvu, s posebnim ozirom na mala in srednja proizvodna podjetja. 82 milijard za javne ustanove Zavod je podprl javne ustanove, katerim je priskrbel 35 milijard predujmov in 47 milijard naložb v srednje-dolgoročna posojila. 39 milijard za družine Posebno pozornost je zavod posvetil zasebnikom in družinam, v prid katerih je izdal osebna posojila (v višini 7 milijard) in posojila za nakup stanovanj; za neposredne operacije je skupni dbseg naložb dosegel vsoto 32 milijard, katerim je treba prišteti še 6 milijard za zemljiška posojila tekom leta. 701 MILIJON ČISTEGA DOBIČKA ■>i M. Kljub povečanju raznih poslovnih stroškov in kljub omejitvam naložb, ki jih določajo monetarne oblasti, se je ekonomski poslovni rezultat glede na prejšnje poslovno leto izboljšal za 55 milijonov. 29.389 MILIJONOV PREMOŽENJSKIH SKLADOV V primerjavi z letom 1975 so rezerve ustanove narasle za 1.666 milijonov, kar predstavlja solidno jamstvo za vse varčevalce, ki svoja razpoložljiva sredstva zaupajo zavodu. 323 MILIJONOV ZA DOBRODELNE NAMENE TER ZA JAVNO KORISTNA DELA S to postavko se je celoten obseg prispevkov v dobrodelne namene od ustanovitve zavoda do danes dvignil na skupno 4.731 milijonov. Rezultate bilance -obračuna je tudi v okviru posebnega krajevnega in celotnega vsedržavnega gospodarskega položaja orisal glavni ravnatelj. Predsednik se je - v imenu upravnega sveta - zahvalil klientom, ki so izkazali zaupanje v največji kreditni zavod in pohvalil glavnega ravnatelja in vse njegove sodelavce vseh stopenj in strok za vnemo in trud pri dosezanju pozitivnih ciljev. UPRAVNI SVET Uprava zavoda Cassa di Risparmio di Trieste ,- Tržaška hranilnica je takole sestavljena: PREDSEDNIK PODPREDSEDNIK SVETOVALCI NADZORNI ODBOR GENERALNO RAVNATELJSTVO: GLAVNI RAVNATELJ POMOČNIK GLAVNEGA RAVNATELJA cor.im. odv. Aldo TERPIN dr. Arduino COLOMBO cav. Gennaro Dh,G.iNO, comm, dr. Rinaldo FRAGIACOMO, Livio PESLE, dr. Lino CjUATTROCCHI, odv. Teofil SIMČIČ, comm. dr. Eugenio VATTA ' cav. rag Giuseppe ABBIATI. dr. Bruno BARISON, rag. Paolo D AGNOLO comm dr. Giordano DELISE odv. Ernesto BATTIGGI - STABILE. postavke v bilanci 31. decembra 1976 AKTIVA Blagajna Korespondenti Lastni vrednostni papirji Gospodarske naložbe Naložbe iz tujih upravljanih skladov Nepremičnine Premičnine Razni dolžniki in razne postavke Obveznosti in riziko Davčne izterjevalnice in blagajna Prehodna aktiva in reeskont pusive Razni računi 3.415.956.271 244.608.237.071 183.681.317.993 241.209.669.767 62 811.407.019 5 775.389.244 1.125.214 594 32.752.516.921 41.817.457.245 4.540.439.728 5.900.747.681 827.638 353.534 309.234 29,3.636 1.136.872.647.170 PASIVA Zaupana sredstva — hranilne vloge \ — tekoči računi Tuji upravljani skladi "" Korespondenti Razni upniki in razne postavke Amortizacijski skladi Obveznosti in riziko. Davčne izterjevalnice in blagajna Prehodna pasiva in reeskont aktive Premoženjske rezerve Čisti dobiček / Razni računi 205.945.025.960 300.432.827.048 506 377.853.008 186.,506.870.987 22.261.499 663 32.487.332 381 2.378 830 760 41.817 457 245 1.821.520 911 3.897,570.956 29.388.830.598 700.578.025 827 638.353 534 309.234.239.636 1.136.872.647.170 I HH CASSA Dl RJSRARMO Dl TRIESTE banka tvoje družine in tvojega mesta GORIŠKI DNEVNIK 10. aprila 1977 S SEJE GORIŠKEGA TAJNIŠTVA SPZ Bogat kulturni in rekreacijski spored prvomajskega praznika v Steverjanu 1. maja nastopi folklorna skupina iz Som bora - Dalmatinski pevci in folkloristi v Gorici 6. maja - Priprave za množični obisk na Koroškem Na zadnjem sestanku goriškega Jela tajništva Slovenske prosvetne tveze, ki ga je vodil podpredsed-lik Saverij Rožič, so pozitivno jcenili. letošnje sodelovanje gori-Ikih zborov včlanjenih v SPZ na Primorski poje in celotno revijo. Goriški zbori so polnoštevilno so-telovaii na letošnji reviji, posebno dohvalo so dobili podgorski pevci iruštva »Andrej Paglavec^, ki so nastopili prejšnjo nedeljo v Vipavi prvič v novih temnozelenih e-notnih krojih. Zbor je letos pomno-len in se lepo razvija ter se je pridružil ostalim zborom, ki delujejo na Goriškem in v zamejstvu. Seveda ne gre pri tem pozabiti drugih, že znanih in priznanih zborov kot so «Jezero» iz Doberdoba, ' »Nonet* iz Sovodenj, «Kras» z Dola in Poljan, »Oton Župančič* iz Štandreža in »Prijatelje petja* iz Goricč, ki so ob vsakem na •topu prijetno presenečenje. * Na sestanku tajništva je šla razprava o prvi letošnji prireditvi, ki bo na prostem in sicer na prvomajskem praznovanju v štever-janu. ki ga tudi letos prireja domače orosvetrjo društvo »Briški grič*. Praznovanja bodo letos pričela nekaj dni prej; 23. aprila bodo odprli vinsko razstavo, ki jo prireja domača skupina vinogradnikov. Ob otvoritvi bosta pela zbora iz Podgore in števerjana. Praznovanja se bodo vrstila v naslednjih dneh. 1. maja popoldne bo, po priložnostnih govorih na Trgu svobode, kjer bo igrala briška godba na pihala, na Dvoru nastopila s popolnim programom folklorna skupina iz Sojnbora v Vojvodini, ki nam bo prikazala bogatost vojvodinskih, srbskih, hvaških in madžarskih plesov. Za zabavo pa bo ta dan igral narodni ansam ble bratov Arnol. 6. maja bomo imeli v Gorici v gosteh še eno jugoslovansko folklorno skupino in sicer skupino »Jedinstvo* iz Splita, ki se bo nekaj dni mudila v naši dežaji. Ta skupina, ki je lani dobila prvo mesto na goriškem folklornem festivalu in ki je v času svojega dolgoletnega obstoja dobila več nagrad v Franciji, Nemčiji, Italiji in drugih evropskih državah, bo goriški publiki pokazala predvsem dalmatinske plese in pesmi, katerih nismo doslej imeli prilike videti. Zr'zadovoljstvom so člani tajništva SPZ sprejeli na znanje aktivno delovanje včlanjenih društev, ki razširjajo svoje delovanje. Društvo »Kras* v Dolu je obnovilo na občnem zboru svoj odbor, ki je precej pomlajen in si je zastavilo tudi nove naloge. Predsednik v tem društvu je Janko Heric, podpredsednik Alida Devetak, tajnik Viviana Berlot, podtajnik Franko Peric, blagajnik Bruno Šuligoj, podblagajnik Marino Pelicon. V nadzornem odboru pa so Jordan Vižintin, Cirila Devetak in Srečko Vižintin. Govor je bil še o množičnem obisku Goričanov na Koroško, ki bo sredi junija in ki bo združen z nastopom naših zborov in naše folklore v enem izmed krajev, kjer žive Slovenci. V sredo protestna stavka proti političnemu nasilju Kot smo že poročali so r zne sin dikalne in strankarske organizacije poslale protestne telegrame z izra zi solidarnosti socialistični stranki zaradi ugrabitve pokrajinskega taj nika te stranke v Neaplju De Martina. Enotna sindikalna federacija je v zvezi s tem dogodkom porazdelila v tovarnah na Goriškem več tisoč letakov. Sindikalna federacija pa gre še dalje. V sredo, 13. aprila, proglaša na vsem deželnem ozemlju polurno protestno stavko, delavci se bodo v tem času zbrali na delovnih mestih, kjer bodo o tem vprašanju govorili sindikalni aktivisti. Ugrabitev tajnika PSI v Neaplju se uvršča v strategijo napetosti, saj ni to osamljen primer, čeprav je najhujši. Sindikati menijo, da^liolc-jo nekatere politične sile ustrahovati demokratično prebivalstvo tako z ugrabitvami kot z bombnimi atentati na sedeže demokratičnih strank. Delavstvo pa se ne bo uklonilo in ne bo dovolilo prevratnežem, da pridejo do oblasti, je rečeno v sporočilu pokrajinske sindikalne federacije v Gorici. Bo končno odpravljena ustanova ONAIRC? Ustanov j ONA1RC so šteti dnevi. Če bo obveljalo mnenje pristojne parlamentarne komisije, bi morali to ustanovo razpustiti najkasneje do 30. avgusta 1977, to pomeni čez dobrih pet mesecev. To je mnenje parlamentarne komisije, ki ji predseduje poslanec De Meo. Niso znani vsi 'rezultati razprave, niti ni še znano, kdo bo moral skrbeti za o-troške vrtce, ki jih sedaj upravlja ta ustanova. Vsekakor pa menimo, da bodo pra- vilno ukrepali, če bodo razpustili in če preidejo vrtci v oskrbo občin ali države. Končno bi bilo konec ustanove, ki jo naše starejše generacije dobro poznajo, saj se je rodila v času fašizma z raznarodovalno nalogo in je v ta namen ustanavljala vrtce v naši deželi, r Po zadnji vojni je njen aparat o-stal nedotaknjen, ime so ji nekoliko spremenili. Na Goriškem upravlja danes ONA1RC celo vrsto vrtcev v slovenskih in italijanskih krajih. Od slovenskih vrtcev spadajo v sklop te organizacije vrtci v Doberdobu, So-vodnjah, Rupi, Štandrežu, Podgori in Pevmi. Na sindikatu C1SL v Gorici si prizadevajo, da ne bi bile okrnjene doslej priborjene pravice učnega in pomožnega osebja. ZA OKREPITEV PRIJATELJSTVA OB MEJI VEČ TISOČ MLADINCEV NA POHODU PRIJATELJSTVA Vpisovanje sprejemajo tudi na sedežu SPD Nimamo še točnega števila, kaže pa, da se je doslej za drugi pohod prijateljstva, ki se bo odvijal po goriških in novogoriških ulicah, vpisalo že več tisoč mlad:h z obmejnega območja. Prireditelji upajo, da bo prihodnjo nedeljo, 17. t.m., lepo vreme, tako da bo manifestacija, ki jo prirejajo skupno s telesnokulturno skupnostjo iz Nove Gorice ter ob sodelovanju goriške in novogoriške občine, najboljše uspela in docela uresničila svoj 'cilj zbliževanja in prijateljskega utrjevanja mladih ob meji. Odhod udeležencev pohoda bo letos s Travnika ob 9.30. Proga bo vodila po ulicah Carducci, S. Pellico ir. Gabrijelovi ulici. Tu bodo za to priložnost odprli mejni prebod, ki povezuje Erjavčev*) in Gabrijelovo ulico. Iz Nove Gorice bodo mladinci po solkanskem bloku spet prišli v Gorico in dospeli do Travnika. Na progi ,ki meri približno 11 km, bodo kontrole ip okrepčevalnice. Po odhodu udeležencev bodo na Travniku nastopile folklorne skupine in godba na pihala. Približno ob 12. uri bo sledilo nagrajevanje skupin, vsakemu udeležencu pa bodo podarili spominsko kolajno. Mladince do 17. leta. starosti, ki bi se radi udeležili tega pohoda, obveščamo da se lahko vpišejo na sedežu Slovenskega planinskega društva, Ul. Malta 2. Jutri v Sovodnjah občni zbor domače posojilnice V Kulturnem domu v Sovodnjah bo jutri, v ponedeljek, 11. aprila, ob 11. uri, redni letni občni zbor domače posojilnice. Na občni zbor so vabljenj vsi člani. Predsednik in odborniki bodo podali poročila o lanskoletnem delovanju. POLETNO LETOVANJE OTROK Obvestilo komisije za doraščajočo mladino pri SKGZ Komisija za doraščajočo mladino pri Slovensko kulturno - gospodarski zvezi razpisuje letovanje v Zgornjih Gorjah od 25. julija do 8. avgusta ter v Savudriji od 27. julija do 10. .avgusta. Otroci od 13. do 15. leta starosti bodo letovali na Vranskem od 13. do 27. avgusta. Vpisovanje boao sprejemali od 15. do 30. aprila na sedežu Mladinskega centri, Svetogorska cesta 84, vsak delavnik od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure. Urnik trgavin za praznike Ob velikonočnih praznikih bodo trgovine v Gorici poslovale po naslednjem urniku. DANES, 10. aprila — vse trgovine ostanejo zaprte. JUTRI, .11. aprila — vse trgovine ostanejo zaprte, razen mlekarn, pekarn in dežurne cvetličarne, ki bodo odprte v dopoldanskih urah. RAZSTAVA V GALERIJI «LA BOTTEGA» ŠTIRJE PRIZNANI GORIŠKI MOJSTRI Čeprav je razstava v galeriji «La Bottega» povezana z «velikonočno priložnostjo», pa to okolnost lahko še vse drugače izkoristimo in utemeljimo. Na razstavi »nastopajo* štirje med najbolj priznanimi goriškimi mojstri večinskega porekla. To so Ser-gio Altieri, Mocchiutti, Franch Ma-rinotto in Fulvio Monai. Trije so mm razobesili nekaj svojih najbolj «svežih* slik. Mocchiutti pa nas je v tem pogledu prikrajšal: njegova razstavljena dela so namreč zaznamovana z letnico 1965. Zato nam Mocchiutti mi mo svoje temperamentnosti~ni prav nič obrazložil svoje «sedanjosti». Vse bolj otipljivi pa so v tem pogledu ostali trije. Sergio Altieri nosi v sebi nekaj tako samorastniško samoniklega in monumentalnega, da. se ti ob teh razstavljenih delih zdi, da imaš za hip pred seboj privid evropske likovne sinteze v povezavi med preteklostjo in sedanjostjo. Nosilec udejanja» je pri njem povečini ženski MEDTEM KO JE V GORAH SNEŽILO Deževno in hladno vreme značilnost letošnjih velikonočnih praznikov Cestna policija bo na Goriškem okrepila varnostno službo - Poziv avtomobilistom na varnost Tudi letošnje velikonočne praznike bo po vsej verjetnosti motilo slabo viyme. kar bo nedvomno onemogočilo mnot.čen odhod Goričanov v bližnje izletniške točke. Kljub temu so nam poveljstva cestne policije obvestila, da bodo te dni na cestah okrepili varnostno službo. Posebne izvdnice bodo danes in jutri nadzorovale najbolj prometne ceste, predvsem tiste, ki peljejo v turistična središča, kjer predvidevajo, da bo velikonočne Dra-znike preživel večji del Goričanov. Tu mislimo v prvi vrsti na' Gra-dež in nekateje vasi v okolici Gorice. Vedno v zvezi s prometom bodo agenti cestne policije zelo strogi z avtomobilisti, ki bodo prekršili prometne predpise. V najhujših SLOVENSKO KATOLIŠKO DRUŠTVO »HRAST* IZ DOBERDOBA vabi na tradicionalni Id bo v Doberdobu jutri, 11. aprila 1977, s sledečim sporedom: ob 10. uri odprtje razstave slik Vladimira Klanjščka in Hijacin-ta Jusse ob 15. uri prijateljska tekma v odbojki med žensko ekipo AGI iz Gorice in Hrastom iz Doberdoba ob 16. uri nastop moškega pevskega zbora »Brda* iz Plešivega, moškega pevskega zbora »M. Filej* iz Gorice in folklorne skupine iz Ločnika ob 19. uri ples ob zvokih ansambla Mejaši t Deloval bo dobro založen bifč z domačo jedačo in kraškim vinom PO VEČLETNEM ISKANJU PRIMERNEGA PROSTORA V Stari Gori so pred kratkim uredili prostor za novogoriško pokopališče V njem bo prostora za dolga desetletja - Pokopališče urejeno pa povsem novih načelih - Pokopališča v Solkanu, Kromberku, Lokah, Šempetru in Vrtojbi so prenasičena Ko nastaja novo mesto se pojavljajo najprej vprašanja bivališč, družbenih prostorov, pisarn, tovarn, cest, vodovoda, električne napeljave. Na važno komponento naših navad pa načrtovalci v začetku pozabljajo m se s stvarjo soočajo šele v kasnejšem času, tu mislimo na pokopališča. Tako je bilo tudi v Novi Gorici, kjer so takoj po priključitvi leta 1947 (letos septembra bo minilo 30 let) pr čeli militi na gradnjo jedra novega mesta. Najprej je prišla na vrsto magistrala, ob njej šest velikih stanovanjskih’ hiš, zatem še upravna zgradba takratnega okraja, kjer ima danes sedež občinska skupščina. V kasnejših letih so gradili tu pa tam še kako stavbo dokler ni prišlo do bujnega razvoja, ki se nadaljuje še danes. Ljudje so živeli, delali in se zabavali in seveda tudi umirali. Treba je bilo seveda najti prostor za pokojnike in pričeli so jih pokopavati na vaških pokopališčih okrog nastajajočega mesta. Ljudi so tako pokopavali na pokopališčih v Solkanu, pri Sv. Trojici (kromber-škem), v Šempetru, v Vrtojbi in tudi v Lokah. Seveda so morali ta pokopališča razširiti, kajti vsi prejšnji načrti so bili iz razumljivih razlogov prekoračeni. Kmalu pa je postalo jasno, da tako ne bo šlo naprej in rta občini v Novi Gorici so pričeli resno misliti na novo pokopališče. Izbira pa ni bHa lahka, kajti najti je bilo treba tak prostor, ki bi bil precej daleč, daleč od razvojnih možnosti novega mesta in predmestij. Zgodovina goriških pokopališč je namreč simptomatična. Še do pred 150 leti je bilo goriško pokopališče tam, kjer je sedaj Parco della ri mtmbranza, nato sa ga preselili na •ever, na mesto, kjer je danes cen- ter Nove Gorice, zatem pa spet na jug, na Tržaško cesto. Tudi to pokopališče pa je dartes že tik pred mestom, saj se bodo tu razvile obmejne naprave. / V Novi Gorici so imeli to vprašanje vedno pred očmi in končno so našli primerno zemljišče v Stari gori, daleč od razvijajoče se Nove Gorice in Šempetra in vendarle nekje na pol poti med dvema razvojnima poloma novega mesta. Pred šestimi leti je bila izbrana' lokacija, novogoriška občina je razpisala republiški natečaj, na katerem je sodelovalo 15 projektantov. Izbran je bil načrt inženirja Kajzelja iz Ljubljane, ki je, po mnenju komisije, najbolje rešil vprašanje pokopališkega objekta. Sprejet pa je bil tudi načrt prof. Ogrina iz Ljubljane, ki je najbolje urejal prostor za pokopavanje. Ta dva projekta so združili v enega in Komunalno podjetje v Novi Gorici je pričelo z urejevanjem. Kot smo že omenili se nahaja pokopališče v Stari Gori. približno kilometer in pol od ^glavne ceste proti Ljubljani. Do njega se pride po novi asfaltirani poti, na katero zavijemo nekaj sto metrov severno (xl Bajte. Pokopališče v Novi Gorici pa je ne'.rj čisto novega v takdo sledila vsak petek. Tako bo 22. t.m. na sporedu predavanje o geološki sestavi krasa ter o nastanku kraških jam, nato pa še o raziskovalni tehniki v jamah, o življenju, ki se je tam razvilo ter o topografiji. Vzporedno s teoretskim delom, pa so prireditelji poskrbeli tudi za praktične vaje. Tako je predviden obisk nekaterih pomembnejših objektov na dober-dobskem, tržaškem in matičhem Krasu ter preizkušnje plezalne tehnike. Praktične vaje bodo vsako nedeljo, ves čas trajanja tečaja. čeprav se je prvotno postavljeni rbk za prijave že zaključil, pa bo do Kraški krti z veseljem sprejeli v svojo sredo tudi tiste, ki so se za obiskovanje tečaja odločili v zadnjem trenutku. sosednem mestu otroškemu varstvu. Prisostvovale so tudi življenju v tamkajšnjih vrtcih. Prikaz dela prometnega področja V četrtek, 14. aprila, ob 18. uri, bo v dvorani goriškega pokrajinskega sveta sestanek med upravitelji goriško . tržaškega prometnega področja in tukajšnjih krajevnih uprav ter sindikalisti in gospodarstveniki. Predsednik področja prof. Osvaido Ferrari in sodelavci bodo obrazlo žili njihovo delovanje. Na Vrhu pokopali Kristino Vižintin por. Devetak Otroške vrtnarice na obisku v Novi Gorici Skupina vzgojiteljic goriških občinskih otroških vrtcev je bila, v spremstvu odbornika za šolstvo Fantinija. prejšnji dan na obisku v Novi Gorici, kjer si je ogledala tamkajšnje Otroške vrtce. Pobuda spada v sodelovanje med občinama. Goriške ■ prosno resignacijo. Prav zaradi tega se nam zdijo bolj učinkovite one slike, ki se zvrščajo v hladne kombinacije tonov, kut da gre za izhodišče neke pozne jeseni. V mapi smo • zasledili tudi par njegovih barvnih grafik, ki odlično nadaljU" jejo to njegovo tematiko. m. r. Občni zbor CRlftL V petek, 15. aprila, dopoldne, bo v vili Manin v Passarianu 5. občni zbor deželnega odbora CRIPEL, t.j-organizacije ki združuje občinska in pokrajinska podjetja v naši deželi-Predsednik dr. Marino Marin bo poročal o dosedanjem delovanju, po diskusiji bodo sledile volitve novih od--bornikov te deželne organizacije. Tečaj za reševalce v plavalnih,bazenih Občinska uprava v Gorici bo V kratkem priredila tečaj o reševanju v plavalnih bazenih. Tisti, ki bi se radi usposobili za tako službo, naj se zglasijo v uradu za šport na goriškem županstvu do sobote, 16. tega meseca. MLADINSKI KROŽEK — GORICA vabi v torek, 12. t.m., ob 20.30 na zanimivo predavanje dr. Zdenka Hvale, ki bo govoril o IZVENZEMELJSKIH CIVILIZACIJAH Predavanje bo v prostorih Mladinskega krožka v Gorici. Kino Gorica VERDI 15.00—22.00 »La battaglia d' Midway». C. Heston in H. Fonda-Barvni film. CORSO 15.15—22.00 «1 due superpiedi rjuasi piatti*. T. Hill in B. Spencer- MODERNISSIMO 14.45—22.00 »Led Zeppelin - The Song - Remains tb* same*. Glasbena komedija. CENTRALE 15.00—22.00 «Dudino d Supermaggiolino*. R. Mark in S-Borghese. VITTORIA 15.00-22.00 «L’antivergi; ne*. S. Kristel! in U. Orsini. Barvni film. Mladini pod 18. letom prep°” vedan. Tržič PRINCIPE 14.30-22.00 »La gang della squadra rossa*. Barvni film. EXCELSIOR 14.00-22.00 «Charleston»- Novo Gorica in okolica SOČA «SOS iz boeinga*. ameriški fil^ ob 16 U0, 18.00 in 20.00 SVOBODA «Popajeve norosti*, risanka ob 16.00. «Vdovstvo Karolin® žašler*, slovenski film ob 18.00 20.00. DESKLE »Afrika express», italijanski film ob 17.00 in 19.30. j DEŽURNA I.EKARNA V GORICI Danes ves-dan in ponoči je v- O? rici dežurna lekarna Pontoni e R0’' si, Raštel 52, tel. 83-349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je * Tržiču dežurna lekarna AUa Salut®’ Ul. C. Cosulich. tel. 72880. mm mtrn Svojci pokojnega Emila Jarca. ^ darovali prosvetnemu društvo »Jezero’ v Doberdobu 50.000 lir. Odbor se lep® zahvaljuje. Ob izgubi dragega očeta Emila Jarca Izreka občinska uprava v Doberdob® svojemu odborniku Jožetu Jarcu iskr® no sožalje. Doberdob, 10. aprila 1977 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega EMILA JARCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala gre darovalcem cvetja, domačemu pevskemu zboru »Jezero* in pevovodkinji P. Komel, godbi na pihala «Kras», tovarišem krajevne sekcije KPJ in predstavnikom pokrajinskega združenja političnih preganjancev. Hčere, sinova ln sestra z družinami Doberdob. 10. aprila 1977 KULTURA Prispevek slovenskih študentov v boju za drugačno univerzo Kolektivi slovenskih študentov e-Mnomske, filozofske in pravne fakultete so sklicali za ponedeljek, 18. aPrila sestanek vseh slovenskih u-verzitetnikov, da bi prišlo do razprave in uskladitve dela, ki ga da-kolektivi ali samo posameznici vodijo na univerzi. pričujočem članku in v na-~}eanjem, ki bo objavljen čez teden m. smo želeli samo nakazati ne-Catere izmed tem, o katerih bi mo-PH na sestanku razpravljati, 'član-smo skupno sestavili Branko Jaz-,®c z ekonomije, Marta Ivašič s JUozofske fakultete in Pavel Sla-m,o s pravne fakultete. in^udentsko gibanje je februarja zaživelo, ko je minister za r°stvo s svojim zakonskim osnut-S*® za reformo univerze izzval ‘Udente in številne asistente, ki so ®Posleni na univerzi brez posebnih Profesionalnih perspektiv. Ker mislimo obravnavati predam vlogo slovenskih študentov na ~llverzi se bomo splošnega stanja e® univerzi v tem članku le bež-® dotaknili. Masovni vpis na višje ®unje šole in pristop večjega šte-v!a mladih do univerzitetne izo-razbe je povzročil propad do te-j.*J elitnega značaja šolstva v Ita-J1' vsebina in struktura pa sta v javnem še nedotaknjena. V vseh ! letih ni Lilo vodilnemu raz-T“u.do tega, da bi z reformo v .,eoti izboljšal izredno neugodno deh''e v š°istvu- m stimuliral bate o novem pomenu in novi °Si šole. Kriza univerze je v sploš-kontekstu značilna zaradi ne-[ naterih specifičnih potez, saj so I a univerzi prej zakoreninjeni po-“ui interesi raznih «baronov», kot j p® u.daktika in raziskava. Posledi-'ko VS?sa 1*8® Je dejstvo, da sta ta-tio *Viš.Ja srednja šola kot univerza ' r;)stali parkirišče za začasno zakri-j brezposelnost. I j. ^žaška univerza je februarja ! Prvimi v vsedržavnem meri-sklicala zborovanje, sledile so si sedbe tako v Trstu kot drugod in f '^ zasedenih univerzah fakultetah (sicer ne povsod) so -Opravljali o značaju pravičnejše ^t°rnie, ki naj predvsem pove-, vprašanje univerze s splošnim I Dom ^Him razvojem, in tako pri-i k spoznavanju dejstva, da 11« ,.^ra' učinkovita in zaželena |ne reforma, ki je sad skup-E se ^Prave in torej zavestna ter ■ jatp.e omejuje le na pravno formu- J f.j^mo, da v marsikaterem mestu Čett 0 žal tako’ ^ ob samem za" i Dr U ^-1° gibanje enotno, če-| r.av lahko zasledimo jasne izraze f ^uvojenosti le kasneje, od sindi-? va ne manifestacije na rimski uni-| do najnujnejših dogodkov V «e?U in v Boiogai- Razlogov za to jj.JOotnost je več: stvarpgpt gibali,., ie že v posameznih mestih I denf na zaradi številčnosti 'štu-i lt,,tov na posameznih univerzah. V dl tet 1* ie Približno 900.000 univerzi-ia. j sa5a študentov, od teh je 150.000 I nij10 na edinem rimskem vseuči-;9)•n<1o . način izražanja in udej-[ da Vania ni nova stvar. Jasno je .1 | j«, *e ne igrajo samo Indijanci, Of! Jej /° se tudi ljudje v temni oble-lo*[ i,‘n kravati. Pojav igre je ra-I meh?10 tistim, ki se bavijo z u-dizel°sti° in filozofijo, ker je lu-UrnJ? nastajal prav med vrtički hajin je tu našel svoje duhovitejše potrdilo. 0bdoi^-em se pojavijo v kriznih ki uJ^h‘ to je takrat ko plamenč-ZgM silno trepetajo. Če nas A Zajft >Vlna lahko kaj uči, ne bo - . I k0 „a)1 Poiskati nekaj primerov, fno! kotamse Pisane kroglice igre pri-eP I r.iast rned nosne debate in med si.?te^ kolesja kakega šepavega ^ Gom,,.*?: Slavna je na primer do- ^ de ,na dadaizma. V ognju hu ut* I Iob° M* Vr>in r?*bene krize (prva svetovna sekir , ie skupina umetnikov sebi logiko, razmetala besede Zfm (fosila smisel jezika. Dadai-tiesZe Pomenil upor proti kulturi nbliu !tva, ki je iz palač lepih jarlcg ,n iz bleščečih laži izkopalo «o , fnladim vojakom. Dadaisti vozoven, upirali so se s pro-igfj 'I0* Tu lahko govorimo o so bili dadaisti večkrat 0e0' otroku, ki razbije lese-i„K'!nia, razlika je bila v tem, oil konj črviv. % j čvngi svetovni vojni najdenki I?** Pojav ludizma v Ame-fijfig v šestdesetih letih je mla-aing.jj totalno igro kontestirala ‘Obl- j- sistem., Vse je postal^ UnieiJl.zen' govorica, politika; 1 *'e,,je p S° v Prvi vrsti. žio-kztle , teater je postalo geslo tUdj Gladine. Izoblikovala se je kjer Posebna oblika gledališča, i kjer J? zavladala improvizacija, n m ”■ več nieje med resnič-^hen^enjem in igro (Living erJ- Logični sistemi so se zrušili. Med pisanimi žogicami si se smehljal, da ti nihče ne more do živega, saj ničesar ne jemlješ zdres. Slovenci ludizem dobro poznamo, predvsem v umetnosti. Iz globoke eksistencialne krize, ki je dušila generacijo Zajca, Strniše, Smoleta in drugih, se je v letih 64 - 65 izvil nov rod umetnikov. Mladeniči so pustili črni plašč in začeli brcati s pisanimi copatami mite in vrednote. Ime Šalamun je totem. Generacija mladih ni občutila krize vrednot kot neko tragedijo, vrednote so kamenčki in nič več. Pozneje se je sistem igre radikaliziral, del študentskega gibanja v letih 70 in 71 je živel na podlagi umetniškega ludizma.^ Spominjam se kulturnih maratonov na Filozofski fakulteti, osnovi sta bili igra in zamaknjenost v abstraktne glasbene like. Pozneje sem imel določeno polemiko s kulturno usmerjenostjo Tribune (tega ne navajarp zato, da se pokažem), ludistom sem očital, da je igra le beg pred stvarnostjo in da postaja manira. Dejansko je ludističen koncept umetnosti in sveta zašel kmalu v globoko krizo. Danes je. v slovenski kulturi preteklost. V Italiji je med zadnjimi študentskimi nemiri začel ludizem znova delovati kot sistem upora. Če ga pravilno uokvirimo, bomo razumeli, da mu botruje zavest o nepremični stvarnosti; nekje na robu dogajanja se igraš in rojevaš fantastične stavke. Ludizem je odklon racionalizma, kdor se igra, ne verjame v družbene zakone, ali bolje, ne verjame, da lahko kdo te zakone smotrno spreminja in ureiuje. Stvarnost je verižica slučajnih dogodkov, zgodovina je igralna kocka Filozofske matrice ludizma segajo v filozofijo nihilizma (besede ne smemo poenostavljati). Morali bi pre-' gledati vsaj Heideggerjevo filozofijo biti. Velikomestni Indijanci so pojav, ki .radikalizira igro .kot sistem upora. Težko mu nadenemo eti- keto kulturnega, sociologi bi govorili q subkulturi. Jasno je, da podobnih pojavov ne smemo gledati zviška, so namreč resne stvari in kažejo na globoko krizo in nevero. Najstrašnejši je seveda ludizem ljudi, ki so oblečeni v temne, resne obleke in ki' upravljajo o-blast. To je igra, ki rojeva obup. Veliko politikov, novinarjev in drugih ljudi uporablja besede in gesla, ki so čista igra, čeprav hočejo ljudi prepričati o resnih stvareh. Koliko političnih govorov nima vsebine, poveš tisoč besed o krizi in nitj ena ne pove bistva: je volja, da krizo premagamo in če je, kako naj jo premagamo? Ko ne najdeš vesel, da bi se skobacal iz močvirja, zapoješ ptičjo pesem, brez smisla, kar tako... To strašno igranje z besedami in sleparjenje ljudi, je nevarno kot dinamit. Ljudje lahko ne verjamejo več besedam, ne verjamejo v sporočila, gmota sveta je nepropustna, gnilobe ne zgane nihče. Dadaisti so se uprli meščanskemu jeziku, razdrli so ga, ker niso vanj verjeli, današnji Indijanci so ekstremen izraz nezaupanja. Ludizem mladih je vesel, vendar le navidezno vesel. Šalamun je stopil v igro, vendar je zanjo uporabil besedo prekletstvo (prekletstvo igre). Igra je prekleta, ker ne dopušča izbire, v igri si ujet. To se dogaja tudi, med mladimi, pisane barve so vesel znak krize in brezperspektivnosti. Ludizmu lahko pripišemo besede, kot so kvalunkvizem, nean-gažiranost, bea. ne smemo pa upati, da lahko sklicevanje na zdravo pamet, kaj koristi, kulturnikom je to znano, saj sta umetnost in filozofija bila večkrat opora igre. Samo dejanja lahko vrnejo vero v spreminjanje svetq po človekovi meri. Kultura gradi pozitivne misli tam. kjer ta vera obstaja, vera seveda ne more hiti. stepa, saj ne verjamemo v prazno... ACE MERMOLJA Ur. Miroslav Pahor je uspel z izredno zagnanostjo preusmeriti svojo ustanovo v prvi slovenski pomorski muzej. Vzporedno z delom na muzejskem področju , (to je kasneje označil z besedami: «Z rokami sem delal.Mestni muzej, z vsem svojim hotenjem pa pomo"skega») pa so se mu odkrivali tudi arhivi obalnih mest in tako je svoj vsakdan izpolnjeval vestno in marljivo z bolj praktičnim muzejskim delovanjem ter z raziskavami po srednjeveški zgodovini Pirana, pa tudi Kopra, Izole in Trsta. Marljivo je objavljal svoje .izsledke in slovensko zgodovinsko vedo seznanjal z dotlej precej nepoznanim geografskim in vsebinskim področjem. Doktor zgodovinskih ved Miroslav Pahor (promoviral je na ljubljanski univerzi leta 1965 z disertacijo »Socialne borbe v poznosredtljeveški občini Piran*), ki v zanosu svojega dela vzklikne «Slovenski narod brez morja ne pomeni nič!*, je do danes prispeval slovenski humanistični znanosti tri samostojna obsežnejša dela (enemu izmed teh je bil soavtor) ter okoli 70 različnih znanstvenih razprav.' Ta uvodni takt k informaciji o delu enega izmed primorskih znanstvenih' delavcev je zelo nepopoln, če pozabimo omeniti, da je Pahor Kraševec (rojen 5. 11. 1922 v Novelu pri Kostanjevici), da je obiskoval gimnazijo v Gorici (1934-1943) in da je bil kljub invalidnosti borec NOV in aktivist (deloval je v Kosovelovi brigadi, bil je nato učitelj v tedanjem doberdobskem okraju, potem v administraciji komande mesta Čepovan in Dornberk in dočakal svobodo kot referent za prosveto v srednjeprimor-skem okrožju). Rad se spominja, da ga je kot otroka in pastirja na kraški gmajni morje nadvse privlačilo in še nekaj mu je za kasnejše življenje prineslo otroštvo. Ni bil neobčutljiv za bajanje svoje stare matere: nekaj njenih pripovedi je kasneje tudi objavil. Sploh pa ga mika tudi etnologija, zlasti ko se ta veže na morje in na vse kar je z morjem v stiku. Vojna mu je sicer preprečila normalni študij, vendar ga je kasneje redno dokončal. Njegove prve objave z znanstvenim hotenjem segajo v leto 1953, ko jč prispeval dobršen del gradiva za prvo številko «Istrskega zgodovinskega zbornika* (izdalo v Kopru zgodovinsko društvo jugoslovanske cone STO) in že nakazal smeri svojega dela, ki se jim poslej v skoraj petindvajsetih letih ni izneveril (poglavitna tedanja Pahorjeva študija je bil prikaz koprskega upora proti beneški oblasti leta 1348). Zgodovinski zbornik potem ni več izhajal (nekako njegovo nadaljevanje se letos pripravlja in med pobudniki tak. obalne publikacije je tudi dr. Pahor) pač pa je Pahor sodeloval pri osrednjih glasilih slovenskih zgodovinarjev. Njegove bolj lokalno teme so našle mesto v »Kroniki*, pri kateri sodeluje od leta 1957 in je zanjo prispeval 13 različnih razprav, ki so plod proučevanja predvsem piranskega arhivskega fonda. Tu je temeljila tudi njegova doktorska disertacija, ki je bila leta 1972 objavljena tudi v knjigi »Socialni boji v občini Piran od XV. do XVIII. stoletja*. Objavljena disertacija je bil Pahorjev že tretji samostojni tekst saj je pred tem skupaj s Tatjano Poberajevo izdal «Stare piranske soline* (1964), ki je zgodovinska in etnološka študija. Pet let nato pa je izšlo delo «Sto let slovenskega ladjarstva 1841-1941» pri »piranski Splošni plovbi. Publikacija. je Pahorja od krajevnih pomorskih problemov prijeljala splošnim, slovenskim (motto kpjjgj. je: »Narod brez plovbe je ptica brez kril*) zavedajoč se, da tudi poznavanje zgodovine ustvarja «našo pomorsko miselnost, našo pomorsko kulturo*. Poslej si poglavitni Pahorjevi ustvarjalni tematiki — o-menili smo jih v prvem stavku tega zapisa — tesno drugujeta. Piranski arhiv je neizčrpno bogastvo za zgodovinarja, pomorstvo pa je nezorana raziskovalna ledina. Tako je ob 700-letnici piranskega statuta (1274) prispeval za- nimive podrobnosti o srednjeveškem Piranu (objavljeno v Zgodovinskem časopisu 1975), kratko zgodovino tega mesta pa je obja-vil v vodniku «Piran» (1972; s svo-' jim sodelovanjem pri vodniku »Piran - «Portorož» - 1964 ni bil zadovoljen), ki ga je napisal skupaj s Tonetom Mikelnom. Med največjimi razpravami moramo omeniti pregled slovenskih dijakov v avstrijskih vojnopomorskih akademijah, ki je izšel v zborniku ob 15-letnici Višje pomorske šole v Piranu. V t:sku je njegova obširna študija o vasi Povir pri Sežani kot primeru simbioze zaledja z morjem. Prav delo na pomorski zgodovini ga je pripeljalo k obširnim terenskim akcijam, ki jih opravlja na celotnem področju Slovenije. Zahaja pa tudi v tuje arhive, predvsem na Dunaj, potem ko je sicer moral obiskovati tržaške in beneške arhive predvsem zaradi temeljitejšega proučevanja zgodovine obalnih mest. Dr. Pahor pa svojih izsledkov ni prepustil presoji le strokovnih krogov, marveč je z objavljanjem v Mrb. (Nadaljevanjr na 6. strani) ku in interpretacijah smo lahko ugotovili pri moškem zljoru iz Avč, ki je kljub skromnim glasovom dosegel določeno zlitost in pevsko ubranost ter notranjo disciplino, da je lahko dovolj sproščeno sledil dirigentovemu oblikovanju. Tudi v tem zboru so mladi pevci, ki iščejo plemenitega izživljanja v lepoti zborovske pesmi; posredovali so nam jo dovolj pristno in iskreno. Zapeli so Adamičevo Vse rožice rumene, Mirkovo Na trgu in Pirnikovo Smrt v Brdih. Mešani zbor »Bazovica* z Reke, ki ga je vodil Jože Poljanec, je v svojem tradicionalnem glasno zastavljenem Tiačinu petja izvedel Singerjevo priredbo Konjuh pianinom, Ocvirkovo Rožmarin in narodno Odpiraj dekle kamrico. Moški zbor «15.. Februar* iz Komna vodi Marjan Plazar, ki je pri zboru dosegel dokaj lepo in pravilno izgovorjavo. Lepi glasovi se približujejo začetkom ubranej-šega petja, ki je v svoji izčiščenosti zadevanja, intonacije in kompaktnosti potrebno za nadaljnji zborov razvoj. Na sporedu je bila Liparjeva Sinoči sem na vasi bil, Adamičeva Vanč zelenka jaše in Vrabčeva Kamen. Moški zbor «Peter Jereb* iz Cerknega je pod vodstvom Ivana Rijavca, ki ,je skromno število pevcev do neke mere le strnil v pevsko enoto, -zapel Tomčevo Ena urca bo prišla, Adamičevo Vse najlepše rožice in Vrabčevo O, na pot sem jo srečal. V pretežno mladem pevskem sestavu se je predstavil mešani zbor «Slavec» iz Ricmanj, ki ga vodi Vlado Švara. V solidno zastavlje nem fraziranju je izvedel Adamičevo Huda zima in v dovolj enotnem sledenju in delovanju Kernjakovo Rož, Podjuna, Žila, med tem ko je Suita partizanskih pes; mi Danila Švare na poti k popol nejši dognanosti. Dekliški Zbor iz Nabrežine združuje pevke lepih glasov, ki pri našajo v naše zborovstvo pravo glasovno svežino: ta že daje slutiti razvoj volumna in sonornosti zbora' ob nadaljnjih odgovarjajočih vokalno vzgojnih prijemih in postopkih. Čeprav je na začetku svojega oblikovanja, je vendar dosegel že lepo stopnjo izenačenosti morda nekoliko pretemno zastavljenega zvoka. Dosežena disciplina, ki se odraža v kompaktnosti delovanja, čista intonacija in gla sovna lepota obetajo zboru, da se bo ob nadaljnji muzikalni kultiviranosti in pronicanju v srž umetniškega poustvarjanja razvil v po- BERITE REVIJO ...........................i...i.. S SSG NA FESTIVALU V SARAJEVU Avantgarda se ne rodi na ukaz Letošnji festival malih in eksperimentalnih odrov v Sarajevu je bil že osemnajsti po vrsti in njegov pomen je v teh slabih dveh desetletjih rasel vzporedno z eksperimentalnimi prizadevanji najrazličnejših gledaliških skupin v Jugoslaviji, ki so iskale novili poti gledališki ustvarjalnosti in razbijale in razbile okostenelost velikih gledališč. Ta so naposled ,tudi sama začutila potrebo po uvedbi svojih, če naj jih tako imenujemo, gledaliških laboratorijev. S prebojem eksperimenta v osrednja gledališča se je do neke mere zmanjšal pomen ( samostojnih gledaliških eksperimentatorjev, nikakor pa se ni zmanjšal pomen iskanja novih izraznih možnosti in sredstev. Avantgarda pa se ne rojeva ne na'željo ne na ukaz. Ni je mogoče planirati, izzvati, u-smerjati ali predvidevati, imaš ]o, kadar jo imaš, kadar pa je nimaš, je ne moreš povabiti na festival, naj bo ta še tako njej namenjen in posvečen. Če pa festival kljub temu mora biti, potem dobiš nekaj podobnega v letošnji sarajevski prireditvi. Samo tako je tudi razumljivo, da se je festivala malih in eksperimentalnih odrov udeležilo tudi Stalno slovensko gledališče v Trstu z Benečanko, ki jo je režiser Mario Uršič pripravil za veliki oder, kjer jo je sicer plaho poskusil nekoliko potegniti iz ustaljenega okvira. VenčHir njegov prijem ni ne hotel ne mogel biti v čemerkoli eksperimentalen in prav nič takega nismo videli v njem, da bi lahko, čeprav le za hip, pomislili na mali oder. Sicer pa smo pri nas na mali oder že zdavnaj pozabili. Precej let je namreč minilo, odkar je isti Mario Uršič realiziral Jonesa Le Roya, Čreva ki so tudi — tedaj po pravici — našla pot na sarajevski festival in ki so doslej ostala edina nredstava malega o-dra SSG. Nekatera dela, ki so nam bila pozneje obljubljena v njegovem okviru, smo nazadnje videli v abonmajskem repertoarju ali niso b la nikoli izvedena. Ne glede na to povabila na sarajevski festival in nastopa na njem nikakor ne gre podcenjevati. Kljub vsemu je bilo to pomembno priznanje, tem pomembnejše, ker je obenem z vabilom v Novi Sad prišlo prav v času hude stiske naše najodličnejše kulturne ustanove. Kako pa je predstava uspela? Očitno je Benečank; usojeno, da razdvaja duhove. Polemike, ki so sledile tržaški premieri, so se v bistvu nadaljevale tudi na okrogli mizi v Sarajevu, le da iz drugačnega zornega kota. če so namreč pri nas nekateri očitali delu seksualnost, goloto, pregrešnost in podobno, smo tam, na bregovih Miljacke, morali poslušati očitke zaradi antiseksualnosti, preobleče-nosti, pretirane sramežljivosti in vrste drugih takih (njim) nerazumljivih grehov. Kakor imamo dovolj vzrokov, da zavrnemo prve, jih nimamo prav toliko, da zavrnemo tudi druge. Nekateri pomisleki .v Sarajevu so se nedvomno porodili tudi ali predvsem zaradi jezikovne pregrade, ki je ločevala izvajalce od gledalcev. Obnjo so trčili prav tako Celjani s Kroetzovo Moško zadevo, obnjo je trčila članica Primorskega • dramskega gledališča Teja Glažar, ki je (zven konkurence izvedla Athaydejevo monodramo Gospa Margareta in bila deležna zelo pozitivnih ocen. V našem »primeru je bila ta pregrada še hujša. Tržaška uprizoritev sloni v precejšnji meri prav na treh narečjih, ki jih v Sarajevu niso niti zaslutili, in na p<)vednosti besedila. Predstava, prikrajšana za eno izmed svojih komponent, se je zreducirala zgolj na vidno in tako je bila tudi tista meja med igranimi vlogami in izstopanjem igralcev iz njih, ki je temelj Ur-šičeve interpretacije, le šibko zaznavna. Kljub vsemu za člane an-šambla ni manjkalo pohval, odobravanja, razumevanja in izrazov solidarnosti. Posebno pozornost so SSG izkazali že organizatorji s tem, da so mu programirali dve predstavi. Lok festivala in njegove dileme morda povsem nehote, vendar zelo nazorno kažeta že otvoritvena in zaključna predstava. Prva je bila Kosarjeva Maske na paragrafih, ki jo je s klasičnim pristopom izvedlo Narodno gledališče iz Zenice, druga pa je bila zagrebški poskus oživitve commedie del-1’arte: pod naslovom Harlekinova vrnitev jo je pripravil Teater ITD. Predstavo smo si ogledali z nekaj tisoč gledalci v veliki športni dvorani Skenderije in priznati moramo, da je bila za tako številno občinstvo in tak povsem ne-gledališki ambient primerna tako po svoji vsebini in vulgarnosti kakor po cirkuških spretnostih gibčnih izvajalcev. Isto gledališče je nastopilo še z dramatizacijo Or-vvellovega romana 1984, katero si je zelo omejeno število ljudi lahko ogledalo v televizijskem studiu: za njeno izvedbo je namreč potrebna popolna oprema takega studia. Verjetno je bila prav ta, predstava najbolj eksperimentalna izmed vseh na festivalu, ne pa tudi najboljša. Ta naslov in z njim še štirje lovorovi venci (za predstavo v celoti, režijo, najboljšo žensko vlogo in najboljšo masko) so pripadli Narodnemu gledališču iz Bitole, v katerem je znani makedonski režiser Ljubiša Georgijev-ski postavil igro Marina svatba. Letošnji festival malih in eksperimentalnih odrov Jugoslavije se je torej v precejšnji meri izneveril svojemu naslovu. Zaradi o-čitrfe krize gledališke avantgarde so bila vključena tudi dela, ki sicer na taki prireditvi ne bi imela mesta. To velja za predstavo Stalnega slovenskega gledališča nedvomno v precej manjši meri kakor za marsikatero drugo. Da pa ne bo nobenega nesporazuma v zvezi z nastopom naših gledališčnikov na tem festivalu, je vredno poudariti, da je bila njihova pot v Sarajevo še kako pomembna: bili so kulturni ambasadorji in' pričevalci ne samo naše prisotnost,, na tem ozemlju, ampak kulturne dediščine, povezovalne vloge in ustvarjalne sile naše narodnostne skupnosti — slučajno prav v dneh, ko je med sosednjima državama prišlo do izmenjave ratifikacijskih listin o osimskem sporazumu. MIROSLAV KOŠUTA membnejše pevsko telo. Na sporedu je zbor imel Gobčevo Rdeči nagelj, Vrabčevo priredbo ljudske ' Vsi so prihajali in Ježevo Igraj kolce. Mešani zbor «Soča» iz Kanala vodi Rozina Konjedic, ki verjetno zaradi izmenjane glasovne zasedbe ni mogla celotnega zvoka vzdržati na lanskem nivoju. Sopranska skupina je nekoliko zastrta oziroma v nekaterih trenutkih prešibka, kar smo zaznali predvsem pri dinamičnem stopnjevanju in nian-siranju. Stakato v melizmih, ki smo ga slišali pri solistki v Simonitijevi Bolen mi leži, ni na mestu. Vendar te in nekatere in-tonančne pomanjkljivosti v. Adamičevi Večerna pesem niso mogla bistveno zmanjšati vrednosti dosežkov v interpretativni kulturi, ki jo je v zbor vnesla dirigentka. Poleg navedenih pesmi je zbor izvedel še Ravnikovo Ženjico, pri kateri je ob koncu intenziteta nekoliko popustila in mislim, da pri nadaljnjem prizadevanju in poglabljanju ne bo težko tega dopolniti. Moški zbor z Opčin je izboljšal svoj zvok: glasovne skupine so homogenejše in bolj uravnovešena in izenačena je celota zbora. Očitna je bila tudi večja kompaktnost v delovanju. Vse to je pogojevalo tudi nazorno sprejemljivejše interpretacije. S tem seveda nočem trditi. da ne bi bilo potrebno prizadevati si za še lepšo pevsko ubranost zlasti pri tistih posameznikih, ki se še niso popolnoma vključili v eksaktno zadevanje tonov in premalo sledijo dirigentovi volih' Moški zbor iz Tolmina, ki ga vodi Vera Clemente - Kojič, je od lanskega leta še bolj portemenitil svoj zvok in prikazal dokaj čisto petje. Kar zadeva interpretacije, bi rad opozoril na nekoliko preveč razvlečen začetek pri Jerebovi Pelin roža, ki pa je drugače bila dovolj nazorno izoblikovana. Srebot-njakova Kolona se je po svojem interpretacijskem konceptu naeiba-la bolj v lirično razpolozenjskost kakor T občuteno ostrino, kot odmev težkega časa, in notranjo kontrastno napetost. Več krepkejšega poleta tudi Kozinovi Naši pesmi! Tudi moški zbor »Valentin Vodnik* iz Doline se je ped vodstvom Ignacija Ote predstavil kot dovolj dobro glasovno izenačena pevska skupina, ki se od nastopa do nastopa trudi za čim boljši uspeh. Najučinkoviteje, je v čvrstem ritmu in pristni zagnanosti ostvaril Ježezo Igraj kolce. Pri Vecchievi Amor spiega, ki je bila sicer čista v vertikalnem in dovolj jasna v linearnem smislu, so nekoliko motila neutemeljena pihitevanja. Pri Bučarjevi Da te ni pa so bili v napotje doslednemu ritmičnemu toku in s tem tudi grajenju predolgi oddihi oziroma pavze. Mešani zbor »Svoboda >» iz Izole, ki ga vodi Mirko Slosar, na tej reviji ni pokazal svojega že doseženega kvalitetnega nivoja, Pre-maloštevilen ženski del zbora ni mogdl dati celoti potrebnega glasovnega ravnovesja nasproti prodornejšima moškima skupinama. Šibka pripravljenost se je odražala v glasovno nehomogeni sopranski skupini, v trenutkih rahlih negotovosti in intonančnih nepreciznosti; .to je povzročalp občasno nekompaktnost. Zaradi tega je tudi oblikovanje izgubljalo na svoji izrazitosti. Čeprav so bda izvajanja sprejemljiva, vendar nismo občutili v zboru tistega interpre-tatorja, ki bi globlje pronikiul v težo Cankarjevega teksta in Pahorjeve muzikalne ustvaritve Oče-naša hlapca Jerneja ali ki bi vei> neje dojel in nazorneje izoblikoval vso kontrastno napetost v Vrabčevi Rdeči tulpi. Upajmo, da je neka kriza ali zastoj zbora le trenuten pojav in da se bo zbor povrnil na pozicije svoje že dosežene vrednosti. IVAN SILIČ revije DAN Marčna številka revtje »Dan* prinaša nekaj zanimivih člankov. Predvsem je treba omeniti reportaž«) Vojmira Tavčarja »V veletoku mamil*, članek prinaša vrsto tehtnih podatkov o razpečevanju in uživanju mamil, pisec se nanaša predvsem na Trst, ki naj bi bil važno križišče pri razpečevanju mamil. Ivan Fischer objavlja članek o aferi Druschke, v bistvu gre za pogovor, ki ga je imel novinar s Francetom Koritnikom. človekom, ki je s pomočjo lovca na naciste Wiesenthala odkril nacističnega zločinca, Bojan Brezigar piše o vprašanju ropov v Trstu, revija objavlja nato zadnje, nadaljevanje študije »Analiza propada*, ki govori o sociogospodarskem položaju tržaške pokrajine s posebnim ozirom na probleme Slovencev. Barvne strani Dana prinašaj«! reportažo Maria Magajne o potovanju po Portugalski. Samo Pahor objavlja članek o Slovencih v srednjeveškem Trstu. V stalni rubriki »Glosa* piše Naivnež o novi. študentski kontestaciji, odnos glosatorja do vprašanja je preveč poenostavljen. zaključi pa se z dvoumno tezo o odnosu, ki naj ga ima Slovenec do italijanske univerze. Pripovedno prozo «Tudi cvetlice* je' napisala Neva Godnič, glasbene kritike objavlja Aleksander Rojc. ' A. M. Posrečila se nama je .«praznična* izbira prav na praznični dan. Vse plošče pripadajo' namreč posebni zbirki nove in pogumne diskografske družbe Cramps, ki si prizadeva prikazati čim širšemu krogu ljudi dela raznih glasbenikov. Do tu nič posebnega, če bi ti glasbeniki ne pripadali tistemu krogu ljudi, ki sta jih. potrošniška družba in tradicionalna kritika postavili ob stran. To pa zato, ker ustvarjajo samo za glasbo, ne pa za denar. Jasno je torej, da je s takimi predpostavkami velik del njihove glasbe za naše pojme (neposlušen*. Vendar rus vabim, da si te plošče nabavite in da pristopite k poslušanju teh z drugačnim razpoloženjem: skušajte pozabiti na vse popevke, katere ste do zdaj slir šali. S takim pristopom vam bo ta glasba veliko pomenila in ugotovili boste, da mm bodo počasi postajale meposlušne* prav tiste popevke, ki so vam zdaj najbolj všeč. Do zdaj je izšlo pet albumov te zbirke in štiri od teh vam predstaviva v današnji rubriki. Jutri boste iz teh lahko poslušali tudi nekaj odlomkov (s pričetkom ob 14.40). Vendar ne mislite, da boste z angleškim kitaristom Derekom Bai-legem m trdnejših tleh! Že več kot deset let se namreč ta angleški glasbenik ukvarja s prostim improviziranjem. Pri tem pa se sploh ne opira na običajne glasbene sheme. niti ne - na zgodovinsko vlogo, ki jo je imela in ki jo še danes ima kitara. Sam Bai-ley pravi, da je težko podati rezultate improviziranja v obliki plošče, kajti pri prostem ustvarjanju sta produkcija in uporaba tesno povezana in ni vmesnega ARZA ANAIAK Tialaparta 75 irailia (CRAMPS CRSLP 6201) Obravnavana plošča je res novost v vsakem pogledu in mislim, da ni le naključje, če otmrja zbirko katere naslov je (Diverso*. Zakaj novost? Menda je le malokdo 'od vas slišal za instrument baskovske folklore z imenom tialaparta. Pravzaprav je tialaparta ime zvoku, ki prihaja iz tega (godala*. sestavljenega iz posebnega vodoravno postavljenega lesenega droga in na katerega človek udarja z lesenimi palicami. Seveda je pri tem potrebna velika spretnost, kajti glasba je vedno improvizirana. Brata Arza sta skoraj še edina Baska, ki znata igrati na to staro godalo. Ritem je enak tistemu, ki ga ima dirkajoči konj EIV/y; l:7 XUaJUi LicslapartaTS iraila in tu je jasno razvidna povezava med primitivnimi glasbili in naravnimi zvoki, ki jih posnemajo. Spomniti je treba, da je bil za baskovsko ljudstvo konj velikega pomena, saj je bilo to ljudstvo sestavljeno iz nomadskih konjenikov. Ta glasba, tako razčlenjena in sestavljena iz človeku znanih ritmov in zvokov (zvok lesa) ti daje razumeti, kako je lahko zvok vazen posrednik med tabo in naravo ali med tabo m tvojo notranjostjo. Vse to pa lahko človek doseže le, če je pripravljen sprejemali tako glasbo, drugače mu bo ta pomenila le nesmiselno razbijanje po kolu. DEREK BAILEY Improvisation (CRAMPS CRSLP 6202) prostora za nadvlado diskografskih in produkcijskih družb. Krea- tivnost in improvizacija kljubujeta komercialnim zahtevam tržišča, zato sta od tega tudi postavljena ob stran... FERNANDO GRILLO Fluvine (CRAMPS CRSLP 6203) Femando Grillo komponira in poučuje kontrabas v Perugi. Kot komponist je bil nagrajen na vseh mogočih manifestacijah in je zelo znan v svetu avantgardne glasbe. Ob poslušanju njegove glasbe ti pride na misel še nerazrešena skrivnost:' odnos glasbenika do instrumenta. Grillo privleče iz svojega glasbila zvoke na vse mogoče načine. Skratka: glasbilo postane v rokah tega glasbenika nekaj živeganekak podaljšek njegovega telesa. Njegova glasba je iskanje b vseh mogočih smereh (drugačnih od,'običajnih) z' namenom, da bi odkril vse tisto, kar je v tistem glasbilu ostalo še neodkritega. In verjemite, da vam bo Femando Grillo razkril še veliko pothh zvokov. DEMETRIO STRATOS Mckrodora (CRAMPS CRSLP 6205) Preidimo na instrumente in nam bolj znane sicer na kitaro. Plošča je posneta z uporabo enega samega, najpopolnejšega glasbila: človeškega glasu, v vseh mogočih niansah in zvokih. Demetrio Stratos je Egipčan, ki že več let sodeluje pri ansamblu Area. vendar se osebno ukvarja tudi s sodobno raziskovalno glasbo. Nek odstavek, povzet iz ovitka te plošče, povzema v 'skopih besedah smisel in namen vse a-vanlgardfie glasbe (v tem primeru se nanaša na človečki glas). Tako pravi: posneti zvdki so predlogi, da bi se lahko naučili uporabljati glas na najbolj naraven način. Če lahko obstaja neka «noya vokalnost*, slednjo morajo doživljati vsi„ ne pa en sam: skušajmo se torej osvoboditi vloge poslušalca ali gledalca, v katero so nas prisilili z današnjo politiko in kulturo. Tole delo ne smemo do živi jati pasivno, temveč kakor (igro, pri kateri lahko tvegamo življenje*. Sandi Pertot in Pavel Ugrin Horoskop OD 21. DO 30. APRILA BODO V RIMU PRIREDILI Jugoslovanski teden filmske ustvarjalnosti Na sporedu nekaj še nepredvajanih filmov, večja retrospektiva, pa tudi vrsta kratkometražnih in risanih filmov - »cOkrogla miza?« RIM, 9. — Od četrtka, 21 t.m., do sobote, 30. aprila, bodo imeli v Rimu nekoliko podaljšan «te-den jugoslovanske kinematografije*. Gre za zares bogato manifestacijo jugoslovanske filmske kreativnosti in sicer v okviru tako imenovane (Nagrade Rim 77». Program predvidena jugoslovansko filmsko ustvarjalnost v najrazličnejših videzih, hkrati pa bo na sporedu tudi več drugih vzporednih manifestacij, tako da bodo dnevi od 21. dir .30. aprila zelo zgoščeni in bogati. Ta podaljšani «teden» bo obstajal v retrospektivni manifestaciji jugoslovanske kinematografije, v prikazu cele serije dokummentar-cev in risanih filmov ter v prikazu nekaterih novih filmov, ki jih doslej še niso vrteli nikjer izven jugoslovanskih meja. Vse te filme bodo prikazali v dveh kinematografih, in sicer v kinu Archi-mede ter v avditoriju Vsedržavnega italijanskega združenja za prireditve (AG1S). K temu bogatemu sporedu je treba dodati še «okroglo mizo*. na kateri bodo razpravljali o problematiki sodobne jugoslovanske kinematografije-, pa tudi o najrazličnejših oblikah samouprave v kulturnem življenju. Žal bo naš prikaz tega programa v glavnem le nizanje naslovov posameznik filmskih, del in imen njihovih avtorjev, vendar menimo, da je to nujno, ker se iz tega izraža raznolikost celotnega programa. Omenili smo tri celovečerne lil-me, ki jih bodo v Rimu prvič predvajali izven jugoslovanskih meja. Gre za delo Gorana Paska-Ijeviča «Kopališki čuvaj pozimi*, ki na humoristični način obravnava tragikomične posledice nezrelosti, rekli bi še pubertete. Film (Meje*. ki ga je režiral K. Volič. obravnava razmere v nekem naselju pod Bilogoro in prikazuje. kako more drseti navzdol človek, zaradi vrste naključij in pasti v popolno samoto, v morečo izolacijo, iz katere se ne bo več izvlekel. Tretji film, ki bo prvič prikazan izven meja. je «Vdovstvo Karoline Žašler», ki ga je režiral Matevž Klopčič. Gre za film, o katerem je bilo zadnje čase veliko govora in ga nekateri dvigajo v deveto nebo, drugi pa so proti Klopčiču in njegovemu delu zelo ostri. Sicer pa smo o tem filmu pred nedavnim že pisali. Retrospektivni del programa predvideva nekaj filmov, ki jih kar dobro poznamo. Gre na primer za film' Vatroslava Mimice rDogodek*. ki. ga je občinstvo,dobro sprejelo. Gre nadalje za Josipa Babiča «Veselico», ki smo jo videli, že pred mnogimi leti. V program retrospetktive pride tudi Stigličev «Deveti krog», Petrovičev film «Trije», Džordževičevo delo (Jutro*, pa tudi Bauerjev film «Lice u lice*. Nadalje znano dglo Cenevskega *Črno seme*, končno bodo v Rimu predvajali Pogačičev film (Sam* in stari, zelo stari Bulajičev film «V tak brez voznega reda*, ki prikazuje potovanje dalmatinskih kolonistov v Vojvodino za kolonizirane zemlje, ki so jo zapustili Nemci ali točneje Švabi, ko so po vojni z nacistično vojsko bežali iz Jugoslavije. Končno bodo v retrospeh tjvi prikazali še dober Jankovičev film «Partizanskg zgodbe*. Program kratkometražnih filmov je tudi bogat. Predvideva vrsto krajših a dobrih filmov, ki so jih ustvarili najrazličnejši jugoslovanski filmski mojstri začenši z llji-čem in Nikoličem, pa vse do Gotika, Zajranoviča, Papiča in Filipoviča. Preveč je teh del, da bi navajali še njihove naslove. Končno pa se moramo ustaviti pri risanih filmih. Tu bomo navedli avtorje in naslove filmov, saj je znano, da jugoslovanski risani ‘film, posebno še zagrebška šola, spada med vrhunske zadevne stvaritve v Evropi. Vrhu tega so ta del manifestacije odlično pripravili. V Rimu bodo predvajali Dragiča filmček kČasopis» znan Vukotičev «Surogat*, Dovnikov iče-vega «Potnika iz drugega razreda*. Markovičev film «Stop», Jovanovičeve (Zastave*. Vatroslavd Mimice delo «Mala kronika», Bou-rekovo «Muco», Zaninovičev (Zid*, Marksova «Muho*, Kolarjev filmček «Bati bau» in končno še znan-risan film (Ne letijo le ptice*. Kot vidimo, bo v desetih dneh te jugoslovanske filmske manifestacije v Rimu predstavljenega veliko jugoslovanskega filmskega dela. V padriško-gropajski šoli p začeli izdajati svoj list Ll Pri ciklostiliranem časopisu sodelujejo vsi otroci in so lahko s to pobudo zadovoljni prav vsi, od otrok do staršev in učiteljev Številne slovenske Šole na tržaškem področju imajo že svoja šolska glasila. Tem šolam se je sedaj pridružila tudi osnovna šola «Karel Destovnik - Kajuh* iz Pa-drič in Gropade, ki se je odločila za šolsko glasilo, pri katerem sodelujejo vsi otroci, ki pišejo in poročajo o tem, kar se v. šoli dogaja. o tem. kar se učijo in sploh o vsem, kar lahko služi tesnejši povezavi med šolo. šolarji in seveda starši. Gre za pomembno pobudo, pri kateri imajo ‘zasluge ne samo učitelji, neučno osebje šole in seveda šolarji, temveč tudi starši šo larjev, ki so razumeli pomen in potrebo takega glasila in ki so pomagali zbirati denar za ciklostil. ki ga šola potrebuje za tiskanje glasila in ki' skrbijo tudi za to, da pride glasilo med vse vaščane. Dosedaj sta izšli že dve številki tega glasila, ki sta po svoji vsebini pestri in zanimivi, saj prinašata prispevke prav vseh otrok, od prvfiga razreda dalje. Nekateri se javljajo s krajšimi spisi o raznih doživljajih v šoli ali na izletih, drugi opisujejo svojo vas, tretji pa sodelujejo z risbicami, pesmicami in tako dalje. Tudi pri izbiri naslova časopisa so sodelovali vsi: učitelji, neučno osebje in šolarji. Predlagali so številne naslove, kot na primer «Mali pionir*. «Leteči zma j*, «Naši sadeži*, «Mali šolski časopis*, «Kajuhova revija» in tako dalje. Zmagal je naslov «Mala gaja*, pod katerim bo to šolsko glasilo tudi izhajalo. Vsi so seveda z novim glasilom zelo zadovoljni: otroci, učitelji in tudi starši. Pa so ga tudi lahko veseli, saj gre za nekakšno ogle dalo življenja na šoli ter za še tesnejšo povezavo šole s starši, ki je lahko za nadaljnje delovanje šole še posebno koristno. Seveda se otroci v novem glasilu ne pojavljajo z nekakšnimi literarittmi prispevki, temveč s prispevki, ki odražajo delo na šoli. N. L. milili iiiiiiuiMiii mm minili n mmii ,1111 uit m um im h mi iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiu n 111111111111111111111 n m tniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n iiimn PRIRODA SE VČASIH S ČLOVEKOM KAR HUDO POIGRA JUTRI BODO «PREYERJALI» ALI JE RENEE RES ŽENSKA Nekoč je kot Richard služila v mornarici - Po poklicu je oftalmolog - Sedaj se hoče posvetiti tenisu in to poklicno - /ato mora prestati test Mati priroda se včasih čudno poigra s človekom, da mu povsem spremeni življenje, ali vsili vsaj vrsto težav, ki jih prizadeti težko prebrede. Že velikokrat smo, posebno pred leti, govorili o moških, ki so postali ženske in o ženskah, ki so se prelevile v moške. Zadeva prav gotovo ni preprosta, včasih je celo zelo mučna, kar je pa odvisno od okolja, v katerem prizadeti človek živi, pa tudi od človeka samega, od njegove duševne moči in pripravljenosti na spremembe. Kaže; da je dr. Renee Riehards, k. se ukvar-i ja z enim najbolj donosnih športov, s tenisom, dobro prestala prehod iz moškega, v ženski spol. Znana tenistka, o kateri se sedaj v določenih ameriških športnih krogih vodi ostra-polemika.'je brez-okle*--vanja izjavila v Tallahasseejd v Floridi, da se ne bo odpovedala svoji dejavnosti, pač pa da se bo vpisala za tekmovanja celo v Wim-bledonu To je, njen sklep, za sedaj pa verjetno šele želja, kajti šele jutri, v ponedeljek, 11. aprila bodo pri združenju ameriških teniških igralcev dokončno odločali o njeni usodi, konkretno o tem, ali naj se zaključki strokovnega testa, ki ga je izvedla skupina zdravniftov, sprejme ali ne. Če bo ameriško teniško združenje sprejelo mnenje zdravnikov, se bo danes že 42 let stara tenistka lahko udeležila teniških tekmovanj v ZDA in drugod po svetu, v nasprotnem primeru ji bodo zaprta vrata za poklicno teniško kariero za vse življenje. Glasnik ameriškega teniškega združenja Mike Burns je glede tega rekel, da člani vodstva še niso pregledali rezultatov «testa», ker da jim še niso bili še predloženi, vendar pa da je zadeva Ri-chardsove zanimjva, celo presenetljiva. Burns ni hotel reči, kaj bodo odločili, vendar pa je podčrtal, da se bo zadeva obravnavala v ponedeljek, torej jutri. In če bodo podatki testa primerni in bo prestala izpit, se bo Richard-sova lahko prijavila kamorkoli, na katerokoli tekmovanje. V nasprotnem primeru «bo ostala na sedanji ravni»( Rekli smo, da je Renee Richard stara 42 let, visoka je 185 cm, teh-rta pa le 66 kg. Nekoč je služila v ameriški mornarici in sicer |)od imenom dr. Richard Rakind. Bila je ali bolje dr. Richahd Raskind je bil poročen in ima iz zakona sina. Po poklicu je pravzaprav oftalmolog in se je v razvedrilo ukverjal s tenisom. Pred dvema letoma pa se je' podvrgel kirurškemu posegu, da bi »uredil* svoje nenormalne spolne razmere, da bi ne bil «nekje sredi med‘moškim jn žensko*. Operacija je v celoti uspela , in danes je bivši nepopoln Richard popolna Renee. Če je šlo vse tako lepo v zvezi s spremembo spola, se" Zadeva KRIŽANKA... z našim krajem OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nesporazumi in prepiri, ki niso prav nič na mestu. Tudi v družini kaprice in negodovanja. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nekoliko previdnosti v poslih ne bi bilo odveč. V čustvenih zadevah pa niste in ne -oste preveč trdni. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Neki vaši predstojniki vam puščajo preveč proste roke. Ponovno zbližanje z ljubljeno osebo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Možnosti napredovanja pri delu ali v službi so tu. Na vas je. da jih izkoristite. Preveč ste ljubosumni. LEV (od 25. 7. do 22. 8.) Z drznostjo ne boste prav nič opravili. Več previdnosti. Zaupen pogovor z neko osebo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Predstojniki radi vidijo iniciativnost. Vendar ne pretirano. Ne za-aemarjajlc družine. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Več realizma, da ne bo šlo vse narobe.'Vaše srce je že dolgo preveč prosto. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Počakajte malo, da ne tvegate vsega. Utrujeni boste in tor se bo odražalo v vašem rapoloženju. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Zelo obetajoč dan za poslovne ljudi. Kar se čustvenih zadev tiče, veliko zadoščenja. KOZOROG (od 21. 12. do 20, 1.) Zelo razgiban dan in temu ustrezni uspehi. Neki sorodnik se vam bo skušal približati. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Skušajte nalogo, ki vam je bila poverjena. čimprej odpraviti. Ne zvračajte krivde na druge ljudi., RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Neki . tekmec se je uveljavil. Več pobude nasproti novemu poznanstvu. Več optimizma. r* 2 r L 5 6 7 8 9 10 ' 11 12 13~ U 15 16 17 H T~ 19 20 21 22~ 23 2C a- 26" L F” 28“ 29 30 3f" i 32“ 33 3r 35 __ ii-nrsi zapleta, ko gre za njegovo ureditev v športnih krogih. Preteklo jesen je bivši Richard že kot Renee odklonil »analizo kromozomov», kot so zahtevali, v vodstvu ameriške teniške zveze, ko se je Renee prijavila za ameriška teniška tekmovanja »Open*, na katerih lahko tekmujejo poklicni in nepoklicni teniški igralci. Pozneje pa se je tenistka, ki je zamenjala spol, premislila in je v Nevvport Beachu napravila pri dr. Andersonu Nett-lespihu test. Temu testu v Ameriki pravijo «Barr body testo in rezultat preizkušnje je bil, da ima Renee Ri-chards 24 odstotkov ženskih kro-mozomov, to se p-avi za 4 odstotke več kot zahtevajo olimpijske norme za ženske, ki hočejo tekmovati na olimpijskih igrah. NEDELJA, 10. APRILA 1977 IIIUhllllMHIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllfHlIHMIIIUIIIIIIItIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIttilfliiillllHliliii OB ZAČETKU TURISTIČNE SEZONE Na tržaškem gradu razstava «naš Kras» Že velikokrat smo poudarili, da je naš Kras neizčrpen vir motivov. Hkrati smo tudi rekli, da so bolj redki tržaški likovniki, ki bi se ne lotili Krasa. Seveda, nekateri uspevajo bolje, drugi slabše, toda Kras je bil, je 'in bo vedno izredno privlačen motiv za vsakogar, ki se ukvarja z umetnostjo, tudi s pisano, še posebej pa z vezano besedo. O tem nam govori tudi razstava, ki so jo včeraj o-poldne odprli na tržaškem gra du, kjer je razstavljenih 54 del prav tolikerih likovnikov. Vse tri sindikalne organizacije, v katerih so združeni tržaški likovniki, že vdrugič prirejajo nekako v začetku turistične sezone večjo kolektivno razstavo *na temo*. Lani so se naši likovniki preizkušali na temo «tržaško staro mesto*, letos pa je tema —- Kras. Če smo za lansko razstavo rekli, da je bila na dostojni višini, da pa bi lahko bili še kaj izločili, da bi bila splošna raven manifestacije višja, velja za letošnjo prireditev skoraj ista osnovna ugotovitev, le da z zadovoljstvom lahko rečemo, da'je letošnja raven dokaj višja od lanske. In čč bo držalo, kar je v svojem priložnostnem nagovoru rekel eden izmed organizator jev razstave in sicer tržaški pesnik in ii-metnostni kritik Claudio Martelli, da bo namreč prihodnje leto v, presoji, kaj na razstavo sme in kaj ne, potem lahko računamo z resnično dobro razstavo, pa čeprav se ne lani ne letos niso vabilu odzvali tržaški vrhunski umetniki, 'ki jim je Kras prav tako pogost vir motivov. Nemogoče ?. da bi dali podrobno oceno razstave, na kateri sodeluje toliko likovnikov, zato se bomo omejili le na kako ugotovitev, predvsem na to. da so nekateri tržaški likovniki pravzaoraV VODORAVNO: 1. «naš kraj*, 7. taborniki, 13. umiti, 14. ljubkoval no ime za Antoh, 15. tržaški boksar (Tiberio), 16. banka v angleščini, >17. italijanski spolnik, J8. kratica za lire, 19. papir, 20. En-na, 21. mesto, v SAP Kosovo, 22. moško ime, 23. oblika glagola biti, 24. Radko Polič, 25. ime filmske igralke Osiris, 28. Švica na vrhu, 27. astatij, 28. ime jugoslovanskega nogometnega trenerja Mladiniča, 29. manjša pot, 31. italijanski slikar, 33. slovenski zamejski pesnik (Marko), 34. nujen, silen, pereč, 35. iz združenja, skupščin, društev izvoljeni ožji krogi, članov. NAVPIČNO: 1/ tuje ime za Rim, 2. božjastnik, 3. majhen prt, 4. del stopala, 5. premikati se, 6. Čampa Ivan, 7. stara ženica, 8. račun, 9. kanadski peVec (Paul), 10. Vjekoslav čiibelič, 11. aparat za kombiniran prenos zvoka in slike, 12. svetniška podoba, 16. sekire, 19. švicarska pokrajina. 21. prestolnica ČSSR, 22. naj-večji italijanski pesnik (Alighie-ri), 25. tržaški književnik (ltalo), 25., izumitelj prvega uporabnega parnega stroja (James), 26. skupina ljudi, ki strokovno pripravlja in obdeluje \ komandantove odločitve, 29. jeza, 30. visoke igralne karte, 32. Gorjup brez soglasnikov, 33. poraz v boksu. (lako) večina ubrali, rekli bi, lirično stru no in prikazujejo naš Kras na za njihove pojme najlejši način, nekateri pa so izkoristili priložnost, da so izrazili svo' < polemičnost na sproti temu, kar se s Krasom zadnje čase dogaia. V mislih imamo na primer odlično zadevno delo Pedre Zandegiacomo, ki j e razsta vila olje z naslovom «Vdor na Kras» in kjer (kraljujejo* v n spredju kupi smeti. Prav tako je polemičen tudi Aldo Bressanutti. .ki v svojem delu z naslovom »Re guiem* že pokopava to, kar je bil nekoč Kras. Poleg teh polemičnih del pa je tudi več «normalnih* podob Krasa, ki jih velja omeniti. Tako imamo nenavaden «Suh zid*, ki ga je naslikal Riccardo Bastianutto v nekako vijoličastih odtenkih, ki so za Kras včasih značilni. Giovanni Duiz je razstavil «pometeno in o-prano* kraško vas, kjer boš na cesti in na (borjaču* zaman iskal smet, eno samo bilko. Marino Sor-mani je razstavil kraško pokrajino z latniki terana, le da so trle še zimsko gole, prav tako gola je tudi njegova kraška domačija. Nekako simboličen hoče biti Antonio Sanpaolo, ki je dal v ospredje svoje kraške strukture dve stari italijanski čeladi, ki služita kot posodi za cvetje. Škedenjski mojster Mariano Černe se je predstavil s kipom, ki nosi naslov (škof*, ki pa predstavlja tipičen kraški kamen, ki so ga mri lijoni let burje. sonca in dežja že umetniško izbrazdali. Ko že naštevamo imena, bomo dodali še Demetrij. Ceja. Adriana Burgherja, Mihaelo Velikonja, Annamario Vit-tes, ki je razstavila lepo kombinirano sliko listja, ki pa ne spominja preveč na naš Kras, pa čeprav jc delo vredno omembe. Končno borna omenili še Borisa Zuljana in Bevilacgua - Ferfoljevo. ki je pa ni v lepem priložnostnem katalogu. kjer je objavljena tudi lepa Kraška balada Sergia Brossija. Razstava bo trajala do 8. maja. Dr. M. Pahor (Nadaljevanje s 5. strani) ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.45 Maša, v evroviziji 13.00 Dnevnik 1 — Ob 13. uri-13.30 Dnevnik 1 — Vesti 14.00 Skupni nedeljski program 15.20 Prečitati in uničiti - film 16.45 Na moj način 17.55, 18.15 Polčas nogometne tekme 20.00 Dnevnik 20.40 Jezus Nazareški, 3. nadalj. 21.55 športna nedelja 22.55 Napoved programa Ob koncu Dnevnik in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Ona druga nedelja 18.05 Nedosegljivi: Mojstrski podvig TV film 19.00 Polčas nogometne tekme in 19.50 Dneimik 2 — Odprti studio 20.00 Nedelja sprint 21.40 Dnevnik 2 — Dossier 22.30 Dnevnik 2 — Zadnje vesti jugoslovanska tv Ljubljana 8.40 Za nedeljsko dobro jutro 9.40 Balzac: BLIŠČ IN BEDA KURTIZAN 10.35 Raziskovalci 11.30 Ljudje in zemlja 12.30 Poročila { 13.55 Križem, kražem ,14.10 Morda vas zgnima 14.10 Tobogan: ŠOŠTANJ' 16.10 Košarka: Metalac - Zadar 17.45 Mesto sveta - film 19.30 Dnevnik 19.50 F. Žižek: BENJAMIN 21.00 Popotovanja: KONJIC 21.30 Dnevnik 21.45 Športni pregled Koprska barvna TV 18.00 Košarka: Metalac - Zadar 19.30 Otroški kotiček 20.15 Pošasti - film 22.15 Stičišča 22.35 Užišlca republika Zagreb 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska, oddaja 12.15 Jugoslavija, dober dah 14.50 Nedeljsko popoldne 20.00 Nadaljevanka PONEDELJEK, 11. APRILA 1977 dnevnem tisku skrbel tudi za popularizacijo znanja o preteklosti, zato je sodeloval pri »Istrskem tedniku?, »Slovenskem Jadranu*, «Primo"skem dnevniku* in seveda še drugod. V strokovnih zgodovinarskih krogih je dr. Pahor zelo upoštevan. Sodeluje pri zborovanjih zgodovinarjev kpt referent pa tudi organizator (zborovanje leta 1974 v Piranu). Pomemben je tudi njegov doprinos slovenskemu muzejstvu, ki se mu je leta 1974 ob dvajsetletnici piranskega muzeja oddolžilo s podelitvijo najvišjega priznanja — Valvasorjeve nagrade. Le vztrajna Pahorjeva trma je dala Slovencem pomorski > mize j in prav ta trma bo dala tudi ribiški muzej v Izoli. Dr. Miroslav Pa Ivor je zanimiv primer pozitivnega sodelovanja praktičnega muzealca in kabinetskega znanstvenika. 0-be značajski potezi vodi skupen cilj: dokazovanje, da smo Sloven ci tudi pomorski narod. Morda bodo raziskave bodočnosti korigirale nekoliko agresivno Pahorjevo soočanje z eno platjo zgodovine slovenskega naroda, zapustile pa bodo nedvomno sled kj jo nihčt ne bo mogel zanemariti. . TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00. 19.00 Poročila: 9.45 — 12.00 Vedri zvoki; Nedeljski sestar.ek: Mladinski o-der; Nabožna glasba; Glasba po željah; 13.00 — 15.00 Ljudje pred mikrofonom; Pa se sliš’; Klasično, a ne preresno; Operete; Lahka glgsbr: 15.00 — 19.00 Šport in glasba; Turistični razgledi; športna filatelija. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 20.30 Poročila; 6.05, 7.00, 7.40 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.15 Glasbeni portret: 10.45 Glasba in nasveti; 12.10 Glasba po željah; 14.00 Avto story; 15.00 Folk in ne; 15.30 Orkestri: 16.00 Umetnost: Filip Fischer; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Od Triglava do Jadrana; 18.30 Na šport n'h igriščih; 19.30 Pop glasba; 20.00 Naši pevci; 20.35 Športna nedelja; 22.45 Plesna glasba. RADiO 1 8.00, 13.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.00 Zbudimo se z glasbo; 6.30 Praznični dan; 8.40 Naša zemlja; 9.30 Velika noč; 10.45 Maša; 12.30 Kabaret; 13.30 Perfida RAI; 14.35 V prvi vrsti; 16.20 Šport; 17.30, 18.30 Mille bolle blu; 19.20 Radijska igra; 21.10 SHovv down; 22.15 Jazz; 23.05 Lahko noč. SLOVENIJA 6.00. 7.00, 8.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 14.00. 19.00 Poročila; 7.15 Zdravo, tovariši vojaki!; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.40 Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši .. .• 10.05 Prvi aplavz: 11.00 Pogovor s poslušalci: 11.15 Glasba po željah; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Nedeljska reportaža; 13.45 Orkester Radia Hessen; 14.05 - 18.50 Nedeljsko popoldne; 17.50 -18.27 Zabavna radijska tora: 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.3Q, Katoliški mistiki 13.30 Dnevnik 14.IM) Stanlio in Olio 14.40 Zgodba o Amedeu. kije letel 17.(M) Tee n - ponedeljkovo srečanje 19.20 Hišica v prerijiDivja žival — prvi del 19.45 Almanah in Vrčmhnska šlikc 20.00 Dnevnik 20.40 Rdeča črta 7000 — film 22.25 Bonta. loro Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.(K) Dnevnik 2 — Ob 13. tiri 14.00 Vesela velika noč otroci 14.10 Suzana in vojak 14.30 Otroci v svetu 15.00 Košarka: Brindisi • Canon 18.05 Dnevnik 2 — šport 18.30 Fant, ki je prišel iz Chicaga 19.45 Dnevni!: 2 — Odprti studio 20.40 II cavaliere di Maison Rouge 21.30 Bienale 22.25 Argumenti: Intelektualci in kriza JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.10,9.30, 10.05. 14.10 TV v 16.30 Kmetijska oddaja 17.15 Glasbeni ciciban 17.50 Obzornik 18.15 Tudi za starše velja 16.30 Dogovorili smo se 18.45 Mladi, za mlade 19.30 Dnevnik 20.00 S. Macumota: GREŠNI KO ZEL 21.15 Kulturne diagonale 22.00 Mozaik kratkega filma 22.15 DNEVNIK Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček 20.15 Dnevnik 20.35 Človek brez meja — dok. 21.05 Glasbena oddaja 21.35 Baletni večer ZagreD 17.45 Otroška ,oddaja 18.(H) Živel je car 18.15 Življenje knjige 18.45 Mladi za mlade 19.30 Dnevnik 20.00 N. Stoje: :ovič: Avtogram 22.10 Dnevnik šoli zvečer; 22.20 Skupni program JRT; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesna glasba za vas; (K1.05 Balada in Poloneza; 0.30 Pop, rock, beat. TRST A 8.00. 12.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.15 — 13.15 Dobro jut:*); Glasba in kramljanje: Obletnica; Koncert: Mladinski oder; Glasba po željah: 13.15 * 15.30 Glasbeni almanah: Kulturna beležnica; Folk; Mladi na v zrcalu časa; Glasba na na šem valil; Studio 2; 15.30 - 19.0« Klasični album; Za praznično p°' poldne; Burka; Zborovska glasba- KOPER 6.30, 7.30. 8.30, 12.30. 13.30, 14.30 16.30, 17.30. 18.30, 20.30 Poročila'-6.05, 7.00. 7.40 Glasba za dobro jo tro; 9,30 Plošče; 10.10 Življenje v šoli: • 10.45 Glasba in nasveti- 11.45 Orkester Lasta: 12.05 Glas ba po željah; 15.30 Folk: 16.45 0 lie-ne uverture; 17.00 športni prt gled; 17.15 Skupina Predmestje: 17.45 Zabavna glasba: 18.00 Glas beni cocktalj; 18.35 Iz zborovske ga arhiva; 19.30 Pop glasba; 20.«« Jazz; 21.00 Radijska igra. RADIO 1 8.00. 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 Po ročila; 6.00 Jutranja glasba; 9.0®- 10.05 Vi in jaz; 11.00 Kadar ljud | je pojejo; 11.30 Glasba za dobri voljo; 12.30 Samadhi; 14,20 Drobf satire: 15.00 Prosti čas; 15.45. Pri mo NIP; 18.30 Med šolo Ln deIuri 19.15 O medicini;' 20.20 Ital. skladatelji; 20.40 Radijski drama- 21.05 »Ženska brez sence* -'ope'-'8' SLOVENIJA 6.09, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.0«; 14.00, 18.00. 19.00 Poročila; 0.211 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro. J. troci!; 7.20 Na današrjji dan; 7™ Iz naših sporedov; 8.03 Glasbe^ matineja; 9.05 P san svet; 9.20 N8 va pesmica; 9.40 Vedre melodij*- 10.45 Turistični napotki; 11.03 Z*, vsakogar nekaj; 12.10 Revijski ke..t-i; 12.30 Kmetijski nasvet 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Pripori! čaja vam . . .; 14.05 Pojo amate1 j ski zbori; 15.00 Dogodki in odms | vi: Glasi a po željah; 15.30 GDS “ Ireni intermezzo; 15.45 Kultur®8 kronika; 6.00 «Vrtiljak»; 18.05 tuje glasbene folklore; 18.25 Zv°^ j ni signali; 19.35 Lahko noč. otri ci!: 19.45 Minuto s kamniškf kvintetom, i; JUG. TELEVIZIJA OD 12. DO IG. APillLA 1977 TOREK, 12. aprila 16.05 Šolski. TV: Od obznane do Čebin; 16.55 Čigava je ta hišica?; 17.15 Pan Tau se vrača; 17.45 Obzornik; 18.00 Sobotni večer: 18.20 Duet; 18.40 Čas, ki živi; 19.30 Dnevnik; 20.(K) Kidričevi nagrajenci; 20.35 Cronin: Zvezde gledajo z. neba; 21.25 Čajkovski: Labodje jezero drugi del; 22.25 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.30 Odprta meja; 20.1X1 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 John Doe prihaja — film; 22.20 Aktualna tema: 22.50 Naši zbori. SREDA, 13. aprila 8.10, 9.00, 14.10 TV v šol:;' 15.55 Nogomet: Radnički (Niš) - Buduč-nost; 17.00 Grabeljšek: Moje akcije; 17.15 Ukročeno oko; 17.40 Obzornik; 17.55 Ne prezrite; 18.30 Glasba; 19.30 Dnevnik; 20.00 Vz’ dno od raia - film; 21.55 Dnevnik, KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Vetcrnjak; 21.25 Ribolov na Krki; 21.40 Kranjska gora; 21.55 Jazz festival. ČETRTEK, 14. aprila lj.00 Ud obznane du Čebin; 17.15 Colargol; 17.30 Obzornik; 17.50 Dežela sonca; 18.40 A. Ingolič: Mladost na stopnica' ■ 19.30 Dnevnik; 20.03 Sterijino pozor je; 21.30 Recital Dubravke Tomšič; 21.40 Bodo vojni zločinci zastareli?; 21.45 Dnc*-nik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnev- nik; 20.35 Potopljeni zaklad - fih1,T 22.40 Glasbe®*I 22.10 Prvo berilo; oddaja. PETEK. 15. aprila |tl 8.10, 10.00, 14.10 TV v šoli: lT I Pisanj svet; 17.55 Obzornik; 1« ! s Če„ tri gore; 18.45 Prva poni^T 19.05 Cesta in mi: 19.15 Risank8'! 19.30 Dnevnik; 19.55 NotranjePVj lični komentar; 20.05 Razgledi Zgodovinska noč na Čebinah; 2l-|| I. Heriat: Boussardelovi; 22.23 ,lr| lice S"'* Francisca: 23.10 D-ievO1*! KOPRSKA BARVNA TV 19.55 ( o„,.u količek; 20.15 Dn®v nik; 20.35 Dekle Rosemarie - fd®1' 22.25 Gl’‘ucn: nokturnb. SOBOTA, 16. aprila J 8.00 Colargol; 8.15 K. Grabe'] šek: Moj j akcije; 8.30 O muck1] ki ni znal mijavkati! 8.45 P-dar; Utonilo je sonce; 9.15 JaP°8| ska; 9.45 Prva pomoč; 10.05 Dv;,| je pogumnih, 10.35 P. Heri8'] Boussardelovi; -15.40 Nogomet: V ! namo - Sarajevo; 17.30 Obzorito.t 17.40 Ob 40-letnici ustanovne?! kongresa KF”; 19.30 Dnevni*] 19.50 Zunanjepolitični koment®’! 20.00 Šanson po naše; 20.25 Mod ' 20.35 Baster - film; 22.25 DiieV, nik; 23.20 Nogomet: Romunij* Španija. KOPRSKA BARVNA TV 15.20 Nogomet: Romunija -nija; 19,30 Otroški kotiček; 20 .[ Dnevnik; 20.35 Po poteh zapa-v, 21.25 Švedska -sexorama; 22.10 **« vosesom se slaba piše - film. ,. GOSTILNA GAŠPERUT «L'ARTI Gl ANALE* SKLADIŠČE NA DEBELO SUHO MESO — SIR IN JESTVINE SUNKA Tel. 795-534 Telefon St.' 231-782 Tel. (dom) St. 751-080 UL. S. CILINO 52 PREBENEG 13 D O L I N A 41 GOSTILNA ZADRUŽNA GOSTILNA Podnajemnik EZIO IN NERINA FONTANOT Gustinčič - Guštini Gigi JEZERO Telefon 228-211 DOLINA 230 tel. 228-187 TRGOVINA JESTVIN TRGOVINA JESTVIN BORIS ŽERJAL MARCELA ZOBEC DOLINA 172 — tel. 228-178 BORŠT 27 KAROSERIJA SULLI CORRADO BORŠT 89 Tel. 228-327 STRAIN Dolina št. 40 GOSTILNA LILI & NERIO tel. 228116 ;;; Posebna postrežba ob slavnost- lil ji; nih pojedinah: poroke, rojstva,' ji; jjj godovi, birme in druge slav- lil j|j nosti — Možnost prenočitve III jij — Izbrana jedila in pijače II; Ob petkih zaprto GROČANA 47 Tel. 226-321 iii HOTEL RESTAURANT lil TOURING jij ČASOPISI lil IN MANUFAKTURE ALOJZ SABA lastnik OLGA KOS PESEK 54 - Tel. 226-100 DOLINA 184 Tel. 228-122 GOSTILNA bak VLAdimir GOSTILNA PRI OBČINI VRT BAR - SOBE PARKIRIŠČE PESEK 2 Tel. 226-120 |jj DOLINA 268 lij Tel. 228-497 ;;; Lovske specialitete lij TRGOVINA JESTVIN LORENZI (LAVRENČIČ) ZVONKO IN SONJA Zaprto ob torkih JERJAN DOLINA 69 Tel. 228-121 DRAGA S. ELIA — TRIESTE — Telefon 228-173 LONJER 330 - Tel. 910-047 TRGOVINA JESTVIN ELEKTROAVTO DELAVNICA LIVIA CEJ ROJC-ROICI RICMANJE 111 — tel. 820-591 TRST, Ulica Giulia 28 — tel. 796-742 GOSTILNA Z DOMAČO KUHINJO CVETLIČARNA MARIA in LUCIANO SAVINA RICMANJE 111 — tel. 823-285 TRST, Ul. deiristria 10 — tel, 755-590 B U F F E T URARNA IN ZLATARNA DA GINO UL. MERCADANTE 1 Tel. 30-236 MESNICA PANGERC SERGIO DOMJO 33 — tel. 820-346 EMPOR MARKETMETAU LASTNIK ANITA SERLI DOMJO 89 — tel. 820-191 RI ŠTOR ANTE Locanda Jtlario Vesele velikenečne praznike zeli jv... TRISPAN želi svojim odjemalcem vesele velikonočne praznike zaloga gradbenega materiala OSKAR RACMAN & C. BOLAUNEC 340 — tel 228-166 SAMOPOSTRE2NA TRGOVINA JESTVIN RADO ŽERJAL BOLJUNEC 405 — tel. 228-114 pekarna OTA BOLJUNEC 38 — tel. 228-253 Kozmetični salon RUŽIČA BOLJUNEC 378 -r- tel. 228-313 QOS TILNA LIVIO SANCIN BOLJUNEC 62 — tel. 228-117 Godina - žerjal EC 371 Tel 228-405 JESTVIN SANCIN R°UUNEt Tel, 228 422 ^1-OG A UQUIGAS \ PETAROS MARIJA BORŠT 89 ... Tel 228-327 " •“'»»iliiiiiiii.iiK::;;:;;::::;;:;;::;«;;::::;;:;; iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiii: RESTAURANT SONIA DOMJO 47 Tel. 820-229 MESNICA KJUDER RICMANJE 102 TOBAKARNA ŽERJAL RICMANJE 24 SUPERMARKET DESPAR DOMIO \ Guido Jez & C. s.n.c. KARLO MIKOLJ TRST, Čampo S. Giacomo 3 — tel, 795-881 GOSTILNA TUL MACKOLJE 106 — tel, 231-744 1 I GOSTILNA GELMO Str. di Fiume 412 (Katinara) Tel. 910-749 SADJE IN ZELENJAVA KARLA ČOK-GRUDINA Lonjerska cesta 177 SAMOPOSTREŽBA UMBERTO GHEZ TELEFON 54-388 LONJERSKA CESTA 168 AGRARIA SV. IVAN ZHEPEK EGIDIO Ul. S. Cilino 42 - tel. 51-044 VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA IN KURIVA KARLO ČOK LONJER 236 — tel. 910-124 GOSTILNA OSTROUŠKA TRST, Ulica S. Nicold 1 — tel. 37-918 ZALOGA VINA IN LIKERJEV MIRAN KURET TRST, Riva Gulil 1/E — tel. 60-948 AGRARIA SILVANO MOČILNIK VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO TRST- Ul. Udine 18 -Telefon 418-878 DOMJO 157 TEL. 826-541 MIZARSKA DELAVNICA MILAN KOVAČIČ Ul. Cunicoll 13 - Tel. 726-212 TRST III 34133 TRST, Ul. Rismondo 9 t Tel. 761-884 - 761-819 Ekskluzivna glavna zaloga: ROGAŠKA mineralna voda - vrelec DONAT RADENSKA mineralna voda - TRI SRCA BRIŠKA in DALMATINSKA VINA - KRAŠKI PRŠUT PIVO: PUNTIGAM IN REININGHAUS - GRAZ - AUSTRIA :::::::::::::::: :::::::: •H :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: ::::::::::::::: lil Vesele eelikenečne praznike zeli je... :::::::::::::::::::::::::: V teoriji je čiščenje zelo enostavno, toda v praksi, ... No, v praksi smo tu mi, podjetje PULICASA, z našimi izkušnjami, z našim visoko kvalificiranim osebjem, s sredstvi in napravami, predvsem pa z najnovejšimi * načini, za rešenje slehernega problema na področju čiščenja. Sil operativnimi PULICASA DREVORED TERZA ARMATA 12/a TELEFON (040) 69336 GRADBENO PODJETJE PETRA Trst • Ul. Carducci S - Tel. 37246 KMEČKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI VSE BANČNE OPERACIJE TEL. 200-186 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC NABREŽINA (center) — tel. 200-174 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA IVO GRILANC vošči NABREŽINA 108 — tel. 200-231 vsem svojim odjemalcem vesele velikonočne praznike GOSTILNA IN TRGOVINA JESTVIN GRUDEN SEMPOLAJ 49 — tet. 200-151 S. A. C. A. T. G R A F E X TRST Ul Carli 8 - Tel 772-108 - 771-278 IMPORT -.EXPORT ZASTOPSTVA i S. N. C. IMPORT — EXPORT NADOMESTNI DELI ZA AVTOMOBILE Tel. 794-532 - 795-511 TRST, Ul. S. Franeesco 38 Telex: 46272 SACAT PRODAJALNE: Ul. S. Franccsco 38 Ul. Donizetti 5 Tel. 772-002 - 794-306 Tel. 30-229 Vsem vesele praznike iiii-iii BOGATA ZALOGA PLOŠČIC IN SANITARNEGA MATERIALA Angelo Rolich NABREŽINA 128/a — tel. 200-371; 200-204 ŽELEZNINE ROŽICA TERČON-PERTOT NABREŽINA 124 — tel. 200-122 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA LEGIŠA SESLJAN 41 — tel. 209-147 POHIŠTVO PUPIS STALNA RAZSTAVA MODERNEGA IN STILNEGA POHIŠTVA SESLJAN 59/b — tel. 209-269 BAR IN KONFEKCIJE GRGIČ - GREGORETTI FERNETIČI 13 — tel. 211-966 ::::::::: i I BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. GLAVNICA L. 600.000.000 - VPLAČANA GLAVNICA L. 300.000.000 MENJALNICA BANKA USPOSOBLJENA ZA BLAGOVNO IN DEVIZNO POSLOVANJE S TUJINO TRST, UL. F. FILZI 10 TELEX: 46264 TELEFON: 61-446 MALLARDI & Co. Mednarodni prevozi TRST, Ul. Roma 15 Tel. 37-823, 36-370, 61-082 Telcx: 46-078 MALI.SPED VSE CARINSKE OPERACIJE - VKRCAVANJE - IZKRCAVANJE - KONTROLA BLAGA !!!!!!!!! ! ZLATARNA SPLENDENTE (ŠKERLJ) TRST Ul. F. Filzi 5/A VLADI LUXA PROSEK 539 — tel. 225-398 POHIŠTVO elio Tel 68-374 Vsem poslovnim prijateljem vesele praznike . 'jjj / lij PROSEK (TRST) :::::::::::::: Mrnrnm jjtm UlUr ZERIAL TRST - TRADICIONALNO POHIŠTVO TEL. 37-838 r i / LA TRST - UL. S. LAZZARO t - TEL. 37-838 >RSO F FALI A haby shop l VSE ZA HIŠO TEL. 225-277 VSE ZA VRT Društvena gostilna Prosek CVETLIČARNA KOSMINA - VISINTIN NABREŽINA 108/B - tel. 200-375 URARNA — ZLATARNA MALALAN ! Specializirana za prodajo in popravila elektronskih ur OPČINE - PROSESKA 6 TEL. 21-14-65 PROSEK št. 280 Tel. 225-137 CVETLIČARNA ADA PROSEK 551 — tel. 225-496 želi veselo veliko noč GOSTILNA «PRI DEVETIH SESTRAH» (ALLE NOVE SORELLE) PROSEK 167 - tel. 225-146 DOMAČA KUHINJA I CVETLIČARNA NADJA PROSEK 131 DROGERIJA ANTONI PROSEK 140 Si PROSEK 138 • tel. 225-257 Hranilnica in Posojilnica na Opčinah Bazoviška 2 OPČINE — TRST Telefon 211 120 - 212 494 Vse bančne usluge Menjalnica Hranilne vloge na knjižice in tekoče račune Posojila vseh vrst Neprekinjena blagajna Specializirana posojila po znižani obrestni meri: Obrtniška Kmečka Trgovska Mala industrijska Ljudske gradnje GRADBENI MATERIAL Se ci. Pr vs sa od zai no So zdi stv iz« r Cr in «nc Me tel I 1 nal Po\ Pri nje liti, mo val 1.0( nep Pa Celestin Danieli-Daneu z Šev, zve disc j*lt korj feni do kar, •uje ročj trez gori vih i ?isi i b°'l čih ! vi fočii ca ; Panj OPČINE, Narodna 77 — tel. 211-0341 tj* TRGOVINA JESTVIN I y°d: kirn Šl lo t( si Je Prip, JOSIP ŠKABAR do Gori OPČINE , Po | (Uje j 1° v Julij. : dlizn j *e. NARODNA 42 — TEL 211-026 Jgt PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ZORA ČOK OPČINE, Narodna 57 — tel. 211-0^ J »is, Ifred ; vanj | j 2ado ziv ; *a't l *v°jt [Jej* | druš| V6 ?aklj ®Port «i, TRGOVINA GRAMOFONSKIH PLOSC IN KASET Jjj I ? * «DECI BEL» Sr n % 'iPht A ?r«br OPČINE, Narodna 11! r°«ai I tel. 225-450 iii UVOZ — IZVOZ — PREDSTAVNIŠTVA FRANC BERGINC i ■ /tiB OPČlN^ Ul. Biancospino 18/1 TEL 212-518 HOTEL - RESTAVRACIJA .j Lanaro-Volnik Vedno na voljo tople in hladne jedi | kar i 1976 J S i S10 ; j-jS i nabori ta !01 ? vr lemi. I PEKARNA IN SLAŠČIČARNA jjj 1 DANICA MARTINUZZI jjj VELEBLAGOVNICA «e t » snoVn VELIKI REPEN 5*8 Tel. 227-349 l "*v, 5(no , vaia f «ni : J BRANKO GUŠTIN VELIKI REPEN 85 iHHHi: SK sitih i 4> J h>0 W nlen i j* r, m SL.V tel. 227-^ Prunorsllei dnevnik 9 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 10. aprila 1971 NOGOMET V S. ITALIJANSKI LIGI TRIESTINA V GOSTEH Z NEVARNIM SEREGNOM Tržačan! bodo zaigrali z isto postavo, ki je v nedeljo visoko premagala Bolzano ■ Neodločen izid? s ‘est>na gostuje danes popoldne v ci t n»U istoimenski enajsteri- DrprT- ani 80 se Podali na pot s v«? . jNem’ da iztržijo domačinom sa . i. točko. Naloga ne bo najlažja, J ima Seregno samo tri točke manj zarfn ržačanov- Slednji pa so na nm* prvenstveni tekmi z Bolza-šn az®ii> da so preživeli kraj-zdrknT^’ ie že kazalo, da bodo ■ stvic nevarnemu repu le- iz„n„. pač pa je prvenstvo precej i Crprn00- izvzamemo vodeči I jn "10nese, drugouvrščeni Udinese mott zadnj° Venezio, so si ostala man.Va dokaj enakovredna. Z več ali teh ,P°rtne sreče pride lahko e® tekmah do na vsakršnega izida. Delovanje ZSŠDI naW* !etos J® organizator tradicio-nn.Iit.,'lafete zmage* po Ljubljani Povahn • zmage* po i^juuijam i trii®"!1 m seznanil ZSŠDI, da lahko I nje n na.lveč 111 ekip za sodelova-I litimi!® tej pomembni športno . poliv... .^"itestaciji. Vsaka ekipa I valCev71*'1 sestavljena iz treh tekmo-I l.OftoV’ 0(1 katerih vsakdo preteče I nem'„??etrov- Rok za prijavo poteče Pa tJ5 Icno 27. aprila, tekmovanje 00 v ponedeljek, 9. maja. I šev® .^učinkovitejšo globalno re-! zvezi kompleksne problematike v f. dispinv gojitvijo odbojkarske športne I sklet? ;)e’ > odbor ZSŠDI sprejel komiši-a imenuje posebno tehnično rent 1J0, kateri bo načeloval refe-do *** ,lvan Peterlin, ki jo ba- n Lajali najizkušenejši odboj-f tuiei«1 krenerji in izvedenci, ki de I r°čia° razlienih delih našega pod I i.. ' 1 O tfllčim olrmnim riniAm K/vlr trezni ■ ^ lakim ekipnim delom bodo j gorili6 Vdelali srednjeročni in dol-I vih j v* načrt, ki naj temelji na no-j hiisii«°mščih, obenem pa bo ta ko-I bops® svetovala. odboru ZSŠDI naj-E dih n yarlante za reševanje teko-i 1 Pmblemov. I k ' * * * I vi pigp0Iyeln' klub Rijeka je na osno-I ročil ^njih dogovorov uradno spo ! t", da bo nmmmptna renrezentan I ca Zssn 1)0 nogometna reprezentan-I čanjo odigrala prijateljsko sre-I trtJ. \mladinsko ekipo Rijeke v če-1 verwt, ^ - aPrila, kot predtekmo pr-* VoHpfVan® tekme Rijeka - Sloboda. kitn CV° iškega prvoligaša z veli-taltii, ndarkom omenja pomembnost : 'I Stl U rt »7 X ~ pnnminio. jo io ,stlkov, še vedno se spominja-si . ga sprejema na Proseku in I Wpr ° Vedno več takih stikov. Kot 1 do L?Va za to srečanje sta se v sre-I Gohs^F111 v -Gorici reprezentanci sgipL-k.1: in Tržaške, ta teden pa bo I bay,0l-ia ZSŠDI nastopila proti O-‘ ; reprezentanci. ' Pod J tiije l Pokroviteljstvom ZTKO Slove-' jo v T°. šolski center za telesno vzgo-I juliia i uk>1Jani priredil od 13. do 17. I elos tečaje za inštruktorje na-j ke. j A tenisa, nogometa in odboj-i! ZSšrn® 'zvedbo teh tečajev mora I v'lo .i p.ri.iaviti vsaj minimalno šte-J rvis, i a Usat°ljev: 4 za namizni te-? PredV HZa. nogomet in 8 za odbojko, j vani "enih je skupno 31 ur preda-t ", eleženci pa bodo že prej I zado^pkripte. če bo za te tečaje i ziv j„ llv° zanimanje in dober od-j za ’ tgf m°žno, da bj šolski center i svoje es,n° vzgojo občasno pošiljal i ti)ejstvpredavatelje kar k nam v za-[ drujtv°' da bi si lahko posamezna a utrdila trenerski kader. J Zakliu?i Popoldne se je v Strunjanu * športna1 ,nadvse uspešni seminar za i ci- mpa ‘unkcionarje. Vsi udeležen-I stvom . kuterimi smo z zadovolj-I °dstott a°eležili prisotnost velikega | Se ?.t,, zelo mladih slušateljev, ki c Uje m^-V00 vključujejo v delova-I ženi' nai • h društev, so bili navdu-j jn sn a< ‘zvajanji posameznih tem I 'zpričan Pestrih debatah tudi sami ,!f drobn6- sy°.ia stališča in misli. Po-I, r°čali Je b°mo o seminarju še po- ) ‘ —bs— Zato pa mora Triestina dobro paziti in ne podcenjevati nasprotnika, ki je v zadnjem kolu zmagal v Benetkah.' Domačin; ne bodo zlepa prepuščali točk, saj je njihov položaj na lestvici kritičen. Kar se pa postave tiče, bo verjetno stopila na igrišče tista, ki je v nedeljo premagala Bolzano, to je: Bartolini; Lucchetta, Zanini; Politti, De Luca, Monticolo; Andreis, Fontana, Dri, Trainini, Franca. V Seregno so odpotovali še Valsecchi, Berti, Marcato in Rosi, ki bodo na razpolago trenerju Tagliaviniju. OBVESTILO Teniški klub GAJA Padriče bo priredil letos naslednje tečaje za naraščaj: — maja: vsako sredo, od 15. do 17. ure. — junija: petnajstdnevni izpopol- njevalni tečaj (vsak dan po 2 uri). julija: enkrat v tednu (po 2 uri). Septembra bo vodstvo kluba organiziralo poseben turnir za tečajnike z nagrajevanjem najboljših. Vpisovanje do 30. aprila vsak delavnik, razen ob sobotah, na telef. št. 31813 (od 9.30 do 12.30). Vpisnina na vse navedene tečaje znaša 5.000 lir. NAMIZNI TENIS Z ITALIJANSKO DRŽAVNO REPREZENTANCO Odličen obračun Sonje Miličeve na letošnjem svetovnem prvenstvu Miličeva je v ekipnem tekmovanju osvojila več pomembnih zmag Po desetdnevnem nastopanju za državno reprezentanco v angleškem industrijskem središču Birmingham, kjer so odigrali 34. svetovno namiznoteniško prvenstvo, se je članica ŠK Kras Sonja Miličeva v sredo vrnila domov in nas seznanila z njenimi dosežki na tem elitnem tekmovanju. V ekipnem delu tekmovanja je igrala Miličeva kot št. ena, drugo razpoložljivo mesto v ekipi pa sta si izmenično lastili Cardina-lijeva in Saporettijeva. Ženska postava Italije je proti vsakemu pričakovanju zasedla 41. mesto med skupno 54 nastopajočimi državami, kar predstavlja velik napredek v primerjavi s plasmaji na prejšnjih prvenstvih, ki so bile «azzurre» pe-pelke svetovne elite. Italija je nastopala v tretji jakostni skupini in le za las ji ni uspel prestop v višjo skupino. Sonja in tovarišici so najprej premagale Palestino s 3:0 (dve zmagi Miličeve), izgubile s Trinidadom z 0:3, premagale so Egipt s 3T (dve zmagi Miličeve), podlegle so Irski z 0:3, porazile so Čile, Ekvador in Wales z gladkim 3:0 (v vsakem spopadu je Miličeva slavila po dve zmagi — skupno šest). Moška vrsta Italije pa je v ekipnem tekmovanju še posebno zablestela in je zasedla 20. mesto, vendar bi »azzurrom* skoraj u-spel podvig, da se plasirajo med 16 najboljših na svetu, ko so v odločilnem srečanju že vodili proti ZDA s 4:2, a‘ so nato nerodno izgubili s 4:5. V tekmovanju posameznic je Miličeva najprej naletela na najboljšo Luksemburžanko, s katero se je e-nakovredno borila, a je, le morala položiti orožje (19, 18, 21). V tolažilni skupini je premagala dansko predstavnico, v naslednjem kolu pa je izgubila proti avstralski zastopnici z 1:2, potem ko je v drugem setu že vodila s 13:2. V mešanih dvojicah je Miličeva skupno z Gion-tello premagala avstrijski in čilski par, nakar sta morala priznati premoč odlične švedske dvojice Olsson -Thorsell. V moški konkurenci pa se je od Italijanov najbolj izkazal par Giontella - Bosi, ki še je uvrstil med najboljšo šestnajsterico. Sonjo Miličevo, ki je kot vedno rqde volje pristala na intervju, smo najprej vprašali, s kakšnimi občutki in kakšno bilanco se vrača-iz Birminghama. «Osebno sem zelo zadovoljna s svojim nastopom med svetovno elito. Bila sem res v odlični formi in sem predvsem v ekipnem delu tekmovanja slavila deset osebnih, zmag, kar mi ni doslej še nikoli uspelo in sem tako pripomogla, da smo se solidno plasirale na končni lestvici. Zaigrale smo res zelo dobro in smo npr. z gladkim 3:1 premagale E-gipt, s katerim smo doslej vedno izgubljale. Vendar pa je bilo ekipno tekmovanje zelo naporno in v igri posameznic sem bila že tako izčrpana, da nisem mogla več računati na prestižne uspehe.* ♦Kako pa je bilo z organizacijo in kakšni odnosi so vladal; v vaši reprezentanci, oziroma kakšni so bili odnosi z drugimi nastopajočimi?* «Z organizacijske plati je zabeležilo svetovno prvenstvo, v primerjavi z zadnjimi kakovostnimi tekmovanji v Novem Sadu, Sarajevu, Pragi in Kalkuti, pravi neuspeh, saj smo pogrešali marsikatero uslugo. Prenočevali smo npr. v «collegeu», ki je bil oddaljen tričetrt ure vožnje od tekmovalnega prostora, ki ni bil športna palača, temveč sejmna dvorana s trdimi tlemi. Tudi ogrevanje ni bilo najboljše, zato sem se zadnje dni tudi pošteno prehladila. V reprezentanci smo se dobro razumeli, bolj kot kdajkoli prej in vodstvo je tokrat sledilo tudi našim dvobojem, kar se prej ni dogajalo. Torej začenjajo cenit; in upoštevati tudi vo» prijateljico Batiničevo sva se večkrat pogovarjali. V resnici niti ni bilo časa, saj smo vsak dan o-pravili poprečno po štiri ure treninga, poleg vseh uradnih nastopov.* «Končno, Sonja, kaj se ti je zdela na splošno tehnična raven prikazane igre?* «Najprei treba poudariti, da so vzhodne države, predvsem Kitajska in Japonska, povsem zagospodarile in predstavljajo razred zase, za Evropejce so nedosegljivi. S tehničnega vidika pa je tako v moški kot v ženski konkurenci zelo napredovala obrambna igra, ki sloni na zelo previdni igri in le občasno se igralci odločajo za zaključni udarec.* .....................................................................................................mn....lunin... KOŠARKA Medtem ko je v 2. AL Zarja pri samem vrhu lestvice, pa je Vesna zdrknila precej niže na razpredelnici. Na sliki: posnetek derbija v Bazovici med Zarjo in Vesno Sonja Milič se je odlično izkazala tudi na iet«šnjj«» svetovnem prvenstvu v Birminghamu ■, Goriški Pagnossin pred težko nalogo Jutri bo v Cantuju tretje odločilno srečanje med domačim Forstom in državnim prvakom Sinudynijem, ki bo odločalo, katera ekipa ^ bo pomerila z Mobilgirgijem za letošnji naslov. Favorit je Forst, ki v zadnjem času bolje igra od Bolonjčanov. Odigrali bodo tudi tekme drugega povratnega kola kvalifikacijskih skupin. Beneški Canon igra proti zadnjeuvrščenemu Brindisiju in bi se moral s ponovno zmago zagotoviti nastop v A-ligi tudi v prihodnji sezoni. Važnejše bo srečanje med Pagnossinom in Scavolinijem, ki bo odločalo o 2. mestu. V primeru zmage Pagnossina, bi si slednji skoro gotovo zagotovil prestop v A-l ligo. Tržaški Hurlingham igra doma proti Brini. Tržačani igrajo zadnje čase slabo, zato bodo morali napeti vse sile, če hočejo zmagati. Njihov položaj na lestvici ni preveč blesteč, vendar bi ne smeli imeti velikih preglavic za obstoj v ligi, ker je Brindisi očitno najslabša e-kipa te skupine. V 2. skupini pa je položaj na vrhu lestvice še dokaj zapleten, štiri ekipe iniajo enako število točk in verjetno bo tudi po jutrišnjem kolu lestvica ostala nespremenjena. Vse štiri prvouvrščene peterke se namreč srečajo s slabšimi ekipami, zato bomo morali počakati,- na- Četrtfinalni dvoboji dokaj slabi ženski natli)W*Wfts, kar je vseka J kor. pozitivno in obetavno. Z ost*UrJdaljnja srečanja, da bomo zvedeli, mi udeleženci prvenstva pa smo se kateri dye 'ekipi bosta, nastopili v prihodnji sezoni v A-ligi. Četrtfinalna dvoboja za podelitev naslova svetovnega šahovskega prvaka med Korčnojem in Petrosja-nom ter med Polugajevskim in Me-ckingom sta se po predvidevanjih zaključila z zmago Korčnoja ter Polugajevskega, ostala dva tekmovalca pa sta izpadla iz nadaljnega boja za svetovno šahovso krono. Zadnjo, dvanajsto partijo dvoboja med «sovražnikoma» Korčnojem in Petrosjanom, v kateri je imel slednji bele figure, se je zaključila z remijem, ki je sovjetskemu «disiden-tu» zadostoval za zmago. V tej zadnji partiji je Korčnoj ob prekinitvi imel celo kmeta več in boljši položaj, vendar pa je potom sodnika predlagal remi, katerega je Petro-sjan po daljšem premisleku tudi sprejel. Po koncu utrudljivega dvoboja je Korčnoj izjavil, da so bile skoraj vse njihove partije slabe, sam pa tudi ni mogel igrati boljše, saj je že dve leti, to je od poraza s Karpovom, ko ni sedel za šahovnico. Svoje slabe igre, ki pa mu je zadostovala za zmago, torej ni opravičeval, izjavil pa je, da je Petrosjana pokopala predvsem nervoza ter občutek nujnosti, da mora dvoboj zmagati. Zanj in tudi za vso sovjetsko šahovsko zvezo to ni bil le normalen šahovski dvoboj, saj je bil nasprotnik po trditvah sovjetskih šahovskih aMuim bolj malo vMetaH, edinole s «pla- .....................„„„................................................................................. Na predvečer 4. trnovskega maratona v Črnem vrhu ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR 1. DIVIZIJ Soriška 01ympia premočno vodi Prvi poraz Sloge v gosteh z ekipo Torriana - Prva zmaga Kontovela V prvenstvu 1. moške in ženske divizije so odigrali tri kola. Z našimi tremi zastopniki smo lahko zadovoljni, pa čeprav igra v skupini za napredovanje samo Sloga. Za Kontovel in toliko manj pa za Olympio iz Gorice obstanek v tej ligi ne bi smel predstavljati velikih teZdV1. MOŠKA DIVIZIJA SKUPINA ZA NAZADOVANJE Ne moremo mimo ugotovitve, da so imeli odbojkarji 01ympie iz Gorice v kvalifikacijskem tekmovanju veliko smolo. Če jim ni uspelo v tem delu tekmovanja ohraniti mesto v tej konkurenci, je začetek tega drugega dela spopadov za točke več kot spodbuden. V treh srečanjih so izgubili samo niz in so seveda na prvem mestu lestvice. ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK > E GORICA Radijskih valovih i ^76 J® 4ubljana je s septembrom / ®ta0iu , el na svojem drjigem pro-| redn0 Vfk drugi četrtek posebno « Vebiie ada-i° 0 Zvezi tabornikov Slo-| tleloVa'.n'|on'h članicah in njihovem Oddaja nosi naslov «Tam I pesnil runaaem» po znani taborniški j rbornisu -ia je v celoti posvečena i delovan;Ketnu življenju in pomenu ' f®diof0la, taborniške organizacije. V I :a VražJ .m Pogledu se obravnava ! lern;. vatRa z najrazličnejšimi pri-| ^Ztnišu,? .ki pogovorov, posnetkov, vSe t0ann1, . osebnih doživetij ipd. 8|)°VnQ pa je tesno povezano z o-T • iiških ?,g0 oddaje — preko ra-‘ !in Vsehi*a,ov kar najbolj poljudno delovan;nsH° Poglobljeno predstaviti . V vedn “1 P°men/ 3rHo t„r,nosl velja pripomniti, da V®la j, L Dorniki Rodu Modrega I ebi j. lrsta in Gorice že bili v s našem„ ed oddaj «Tsfm ob ognju NaKLEp| ! skih inra^a,nju predstavnikov občin-Jikov (-.baročnih zvez Zveze tabor-j &>n0 v Bohinju so se iz- K blertiatj/1. kritično pogovorili o pro-l Pd ki jo srečujemo taborniki 4 P* v delu na vseh ravneh l,*zven*ileh sredinah. Iz debate je ♦>bro ’ da je bilo precej dela opravljenega. Na drugi strani i Vodstvo bodo slej ko prej obdržali tudi do konca, če jim le ne bodo prekrižali račune slučajni .činitelji. IZIDI 2. in 3. KOLA Libertas Sacile - Agi Gorica 3:0, Mestni redarji Videm - Pordenon 1:3, Libertas Sacile - 01ympia Gorica 1:3, Agi Gorica - Redarji Videm 1:3. PRIHODNJE KOLO (16.4.) Redarji Videm - Libertas Sacile, Ginnastica Pordenon - Agi Gorica, 01ympia - Rozzol. LESTVICA 01ympia Gorica 3 3 0 9:1 6 LESTVICA Ginn. Pordenon 3 2 1 6:4 4 Pav Despar 3 3 0 9:4 Libertas Sacile 2 1 1 4:3 2 Libertas Krmin 3 2 1 8:5 Rozzol Trst 2 1 1 4:5 2 Azzurra Gorica 3 2 1 6:5 Redarji Videm 3 1 2 5:7 2 Maianese 3 1 2 6:6 Agi Gorica 3 0 3 1:9 0 Kontovel 3 1 2 6:8 G. F. ACLI Sv. Jakob 3 0 3 2:9 koliščine dober uspeh. V tej sku pini vodi Pav Despar iz Vidma, ki je obenem tudi neporažen. IZIDI 2. in 3. KOLA Libertas Krmin - ACLI Sv. Jakob 3:0, Kontovel - Pav Despar 2:3, Maianese - Azzurra 1:3, Pav Despar - Azzurra 3:0, ACLI Sv. Jakob - Kontovel 2:3, Libertas Krmin-Maianese 3:2. PRIHODNJE KOLO (16. in 17. 4.) Kontovel - Libertas Krmin, Azzurra - ACLI Sv. Jakob, Maianese -Pav Despar. LESTVICA 6 4 4 2 2 0 pa ostali, družba in članstvo, vedno precej’ pričakujejo od taborniške organizacije. Prav iz te potrebe so bili odobreni nekateri sklepi. Takoj je treba dodati, da so to sklepi, ki so že leta in leta prisotni v sklopu ZTS. Vendar je treba dati poudarek na njihovo izvajanje in uresničevanje. Dotaknimo se katerega od teh sklepov: v vsaki slovenski občini ustanoviti občinsko organizacijo ZTS — vse taborniške enote, naj dobijo za svoje delovanje potrebne prostore — sklicati nekdanje člane taborniških organizacij, ki so pripravljeni pomagati — že začeto akcijo varstva narave in okolja nadaljevati z geslom «Taborniki in varstvo okolja* — izdelati načrt stalnega in neprekinjenega obveščanja o taborniškem delu — ena izmed osnovnih nalog je henehna skrb za vzgojo in usposabljanje kadrov ter vključevanje delavske in kmečke mladine. Na koncu bi rad-, dodal še sklep, ki se nas neposredno tiče: posebno pozornost posvetiti sodelovanju z mladino v Trstu, Gorici, Benečiji in na Koroškem. ISKRICE Šele vzgoja nared; iz človeka človeka (Platon). Vzgoja je največji in najtežavnejši izmed vseh problemov (Kant). milan pahor 1. ŽENSKA DIVIZIJA SKUPINA ZA NAPREDOVANJE Po dveh zaporednih uspešnih nastopih je mor.ala Sloga v Gradišču poražena z igrišča. Domača Torriana jo je odslovila s prepričljivim 3:0 in to je obenem tudi najboljše potrdilo, da so zašle slogašice v izredno slab dan’. Po treh zavrtlja-jih je še neporažen Fiume Veneto, ki je obenem tudi glavni kandidat za kakovostni skok. Enako število točk kot Sloga ima zaenkrat tudi Julia, ki je bila v neposrednem spopadu poražena. Torriana in Corri-doni sta bila enkrat uspešna, Vir-tus iz Vigonova, blizu Pordenona, pa je praznih rok. IZIDI 2. in 3. KOLA Corridoni - Torriana 3:2, Sloga -.Julia 3:2, Libertas Fiume Veneto -Virtus 3:0, Julia - Virtus 3:0, Torriana - Sloga 3:0, Corridoni - Libertas Fiume Veneto 1:3. PRIHODNJE KOLO (16. in 17. 4.) Sloga- Corridoni, Virtus - Torriana, Libertas Fiume Veneto - Julia. LESTVICA Lib. F. Veneto Julia Sloga Torriana Corridijni Virtus 9:1 8:4 6:5 5:6 5:8 0:9 SKUPINA ZA NAZADOVANJE Tako kvalifikacijski del prvenstva kot tudi drugi se za Kontovel nista pričela najbolj spodbudno. V prvih dveh kolih so bile slovenske odbojkarice poražene in šele tretji obračun z ekipo ACLI Sv. Jakob jim je p 0 'sel prvi dve točki, toda, žal, ne bi ez težav.. Upati je le, da bo ta zmaga pomenila za Kontovelke dobro odskočno desko za še druge uspehe in rešitev pred najhujšim, kar bi pomenilo zanje na dane o- Podpisali so listino o tesnejšem sodelovanju v Dokument je podpisal tudi zastopnik ZSSDI Prejšnjo soboto so v Črnem vrhu nad Idrijo, na predvečer 4. trnovskega maratona, ki ga je moral organizator že drugič (in tokrat dokončno) odgoditi zaradi slabih snežnih razmer, podpisali listino o vse tesnejšem sodelovanju s slovenskimi zamejskimi športnimi delavci iz Avstrije in Italije. Simbolični pergament, ki vsebuje obvezo po krepitvi prijateljskih vezi, uresničevanje osimskih sporazumov in izpričuje podporo koroškim Slovencem v njihovem boju za osnovne človekove pravice, so podpisali: predsednik Stanko Murovec, v imenu organizacijskega komiteja tmov- ....Mi Bregovi košarkarji (na igrali tudi sliki med tekmo s Chiadinom) bodo letos v prvenstvu «pomlad», ki se bo pričelo že ta mesec skega maratona, Danilo Prušnik, za Slovensko fizkulturno zvezo iz Celovca, Boris Simoneta, v imenu Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Vsi trije zastopniki zgoraj omenjenih organizacij so v priložnostnih nagovorih toplo por zdravili vzpostavitev takšne neposredne oblike medsebojnega sodelovanja, kar je izredno pomembno predvsem za zamejske športnike, ki imajo tako še eno trdno oporo v matični domovini in si krepijo zavest za učinkovito vsakodnevno uveljavljanje pravic našega človeka. Na slovesnosti so bili prisotni tudi Aldo Rupel in Nada Sancin za Goriško, predsednik Zveze te-lesnokultumih organizacij Slovenije Marjan Lenarčič, predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj, predstavnik smučarske zveze Slovenije Miloš Rutar ter zaslužni člani organizacijskega komiteja Renato Škarabot, Jože Oblak, Stanko Logar, Alojz Ravnik in Srečko Tušar. Trnovski maraton je postal množična prireditev prijateljev snega in odigrava pomembno nalogo pri vzgajanju prijateljstva, družabnosti in spoštovanja. Letošnji spored je predvideval poleg »velikega* maratona (42 km) in »malega* maratona (30 km) tudi pionirski, vojaški in družinski smučarski tek. Zanimanje za to prireditev, predvsem smučarjev tekačev, ki gojijo ta šport zaradi razvedrila, dobrega počutja in sploh nege telesne kulture- brez starostnih omejitev, je bilo izredno. Naj navedemo le podatek, da je lani sodelovalo 1.366 tekačev, letos pa se jih je prijavilo preko 2.000, kar pomeni, da je portal trnovsid maraton najbolj množična tovrstna rekreacijska prireditev v Jugoslaviji, Žal, pa tolikšen trud ni bil kronan z zasluženim uspehom, ker je pač odpovedal. . . sneg. Vsekakor pa bodo letošnje izkušnje izkoristili prihodnje leto, ko bodo spet razpisali 4. trnovski maraton. Po uradnem delu slovesnosti so si prisotni, ob dobro obloženi mizi gostoljubnih športnih delavcev iz Črnega vrha, v nevezanem razgovoru izmenjali misli o raznih specifičnih problemih ter so padli že prvi konkretni predlogi v zvezi z vsebino in oblikami medsebojnega sodelovanja, kar je gotovo poroštvo za uspeh teh prizadevanj. — bs —- organov izobčenec, disident, izdajalec in še marsikaj drugega, in ga je bilo treba absolutno premagati. Po drugi strani pa je tudi Petro-sjan menil, da je bil ta dvoboj slab, saj je nanj vplivalo preveč zunanjih činiteljev, ki so nujno skazili igro šahistov. Sploh se je Pe-trosjan čudil, da je zadnje čase na turnirjih vse preveč slabih partij. Negativno je ocenil dejstvo, da so v' treh dvobojih trije sovjetski velemojstri (Spasski, Petrosjan in Po-lugajevski) dosegli samo tri zmage. Vendar pa je menil, da to še ne pomeni krize šaha, temveč samo krizo dvobojev, saj na teh prevladujejo predvsem strateški momenti pred čisto taktičnimi in agonističnimi. Ko šahist v nekem dvoboju doseže namreč eno zmago, se v vseh ostalih partijah bori za remi, s tem pa kvalitetna raven igre seveda zelo pade. Ta strateški moment pa je prevladoval na vseh teh dvobojih. Petrosjan ni hotel nadalje govoriti o političnem pomenu njegove borbe s Korčnojem, medtem ko pa je Korčnoj izjavil, da ni «disident», da je vedno spoštoval svojo državo, Sovjetsko zvezo, in jo še sedaj spoštuje, da je vedno bil dober državljan, in da je odšel, ker mu je bilo po porazu s Karpovom nemogoče igrati šah v normalnih razmerah: Spomnimo se namreč, da je po porazu s sedanjim svetovnim prvakom dejal, da ga igra Karpova ni navdušila in da je v SZ vsaj štiri ali pet velemojstrov, ki igrajo prav tako dobro kot on. Ob tem je tudi Karpovu napovedal skromno šahovsko bodočnost ter izjavil, da je Fi-sher favorit v morebitnem dvoboju. Na Korčnojeve izjave je silovito reagiral prav Petrosjan, ki je bil takrat s Korčnojem že sprt in po zapletih, ki so nastali, je šahovska zveza SZ prepovedala Korčnoju, da nastopa na tujem za dobo leta dni. Stvar se je zaključila tako, da je Korčnoj julija lani, ko je bil na turnirju v Amsterdamu, nepričakovano zaprosil za azil, katerega je tudi dobil. Zaključil se je tudi dvoboj med Polugajevskim in Meckingom, ki je bil v švicarskem mestu Luzernu. Zmagal je Sovjet, ki je zadnjo partijo remiziral ter tako ohranil točko prednosti, katero je pridobil z zmago v drugi partiji. Vse ostale tekme pa so se zaključile z remijem. Po mnenju šahovskih strokovnjakov je bil ta dvoboj najboljši od vseh štirih, k; so se zadnje- čase odvijali. Bilo je nekaj dobrih partij, mnogo jih je bilo zelo borbenih ter igranih do zadnje možnosti. Sovjet, čeprav se v 10. partiji ni vedel povsem korektho, je dvoboj zasluženo zmagal, saj je pokazal več od svojega 25-letnega nasprotnika, ki pa še vedno ostaja velik up svetovnega šaha. Edini četrtfinalni dvoboj, ki se še ni zaključil, je tisti med Spasskim in Hortom. Dvoboj sta zaključila pri neodločenem rezultatu 6 proti 6, ko pa sta hotela z borbo nadalje vati, so morali Spasskija nepričakovano odpeljati v bolnišnico ter ga o-perirat; na slepiču. Vse je kazalo, da bo dvoboj dobil Hort brez borbe, vendar pa se je bivši svetovni prvak po operaciji hitro opomogel, saj stal včeraj nasprotnika spet sedla za šahovnico ter sta nadaljevala svoj dvoboj, ki je bil od vseh prav gotovo najbolj korekten, pa tudi najmanj zanimiv. Šahista bosta sedaj odigrala kratke dvoboje pa dve partiji, dokler bo padla odločitev. Lahko pa se zgodi, da se ta dvoboj zelo zavleče, saj sta oba šahista previdno igrala, pa tudi zelo solidno. V polfinalnem tekmovanju za svetovno prvenstvo se bosta čez nekaj več kot dva meseca pomerila Korčnoj in Polugajevski ter Portish, ki je že pred časom gladko odpravil Larsena, z zmagovalcem dvoboja med Spasskim in Hortom. Vsaka napoved bi bila tu tvegana pa tudi uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiimiiiiitiimim OBVESTILO SPK CUPA sporoča, da pripravlja TEČAJ O SPLOŠNEM PRAKTIČNEM POMORSTVU, ki ga ho vodil kap. Bruno Volpi. Tečaj bo služil tudi kot priprava za polaganje izpitov za upravljanje motornih čolnov in jadrnic, in bo v dvorani prosvetnega društva v Barkovljah, ob ponedeljkih in četrtkih zvečer. Podrobnosti za vpis in začetek tečaja bomo javili pravočasno. Odbor neumestna, saj se bodo srečali ša-histi, ki se vsi dobro poznajo ter so tudi po moči izenačeni, tako da bo tudi tu verjetno odločal psihološki boj. Dušan Jelinčič Mojster Filipovič odigral simultanko Ob zaključku šahovskega turnirja, ki ga je priredil ARCI v Študentskem domu («Casa dello Študente*), in na katerem -je zmagal med šestindvajsetimi udeleženci I-gor Moret, je mojster Filipovič odigral uspelo simultanko. Od 31 partij je mojster v štirih urah igre 25 partij dobil, dve remiziral, štiri pa izgubil. Remizirala sta Pettinelil in Massa-ro, dobili pa so brata Tavano, G. Mendizza in Di Gianantonio. D. J. NOGOMET Jugoslavija — Romunija Danes bodo v Kikindi odigrali povratno srečanje pokala UEFA med •Jugoslavijo in Romunijo, ki bo odločalo katera enajsterica bo nastopila na finalnem delu tega prvenstva, ki bo maja meseca v Belgiji. V prvem srečanju je zmagala Romunija s 4:2, zato bedo morali jugoslovanski nogometaši zmagati z 2:0 ali s 3:1, če hočejo nastopiti v Belgiji. Moštvo je dobro pripravljeno in morala je tudi visoka, tako da vsi pričakujejo lepo igro in seveda prepričljivo zmago »plavili*. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 10. aprila 1977 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.30 v Bazovici Zarja — Primorje * * * 15.30 v Cussignaccu Mar-Ter — Juventina . ATLETIKA OTVORITVENO TEKMOVANJE SFRJ 10.00 v Novi Gorici Nastopa tudi Bor JUTRI PONEDELJEK, 11. aprila 1977 NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA 10.00 na Proseku Kras — S. Andrea « * ft 15.30 v Trebčah Primorec — Gaja ' « # # KADETI 10.00 v Bazovici Zarja — S. Ginvanni * * * NARAŠČAJNIKI 15.00 v Trstu, Sv. Sergij Giarizzole — Primorec * » « 12.00 v Trstu, Kampanele . Chiarbola — Primorje # * * 9.00 v Dolini Breg — Zauie • « « NAJMLAJŠI 11.30 na Opčinah O. Supercaffe — Primorje » * « 12.45 v Trstu, Sv. Alojzij Blue Star — Primorec • * « 10.45 v Dolini Breg — Rozzol * » « ZAČETNIKI 15.00 v Trstu, Kampanele S. Vito — Kras # * * 12.00 na Proseku Primorje — Campanelle PLANINSTVO IZLET NA VREMŠČICO 9.00 v Senožečah Prireja SPDT Uredništvo, uprava, egtaani oddelek, TRST, Ul. Montacchl 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tal. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Poitnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 10 10. aprila 1977 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZ3 . 61000 L|ubl|an«, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, vISIna 43 mm) ob da- lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000 Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 Ur za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku sl' upravi Iz vseh drug'h pokrajin Italije pri SPI. I 1 ■ V Jttt 4lan italijanske lzda,„LJZTT zveze časopisnih Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^irst založnikov FlEG PORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET ZARADI POŠKODB Gigi Riva odslej ne bo več igral Italijanski nogomet je tako izgubil enega svojih najboljših nogometašev CMgi Riva. vrsto let najboljši italijanski nogometaš, je sklenil dokončno opustiti aktivni šport. To vest je danes priobčil časopis L'linione Sarda in je vzbudil med ljubitelji nogometa po vsej Italiji veliko pozornost. Riva je posvetil nogometu več kot 15 let svojega življenja. Najprej je igral za Legnano v C ligi, nato pa v B ligi za Cagliari, kateremu je pomagal tudi do napredovanja v A ligo in do osvojitve naslova državnega prvaka. Odigral je skupno 338 prvenstvenih tekem, od teh 289 v A ligi, kjer je skupno dal tudi 170 golov. Za italijansko državno reprezentanco je opravil 43 nastopov in je dal prav tako 43 golov. Že v prejšnji sezoni si je poškodoval levo nogo ter je opravil svoj zadnji nastop Lani 1. februarja proti Milanu. Tedaj si je ponovno poškodoval nogo in to tako hudo, da mu ni več ozdravela. Ker čuti v nogi stalne bolečine se je zdaj sklenil dokončno odreči aktivnemu športu. Še vedno pa bo ostal pri nogometnem športu:' pri Cagliariju bo namreč še naprej skrbel za naraščaj. NAMIZNI TENIS NA DP DRUGOKATEGORNIC Vesnaverjeva med favoriti Od najmlajših Krasovih predstavnic, ki so nastopile na državnem namiznoteniškem prvenstvu v Riminiju, se je najbolj izkazala na,ra ščajniška dvojica Vesna Doljak -Domijana Sedmak, ki je proti vsem pričakovanjem v svoji skupini odpravila favorizirani par in se je uvrstila med osem najboljših, kar predstavlja za mladi igralki že lep osebni uspeh. Med drugokategomicami se bo kvalificirano Krasovo zastopstvo bo. ri'o za kolajne tako v igri dvoiic, kut med posameznicami. Dvojica Vesna ver - Žigon je nosilka skupine št. 1, dvojica Blažina - Rebula pa je nosilka četrte skupine, kar pomeni, da mata oba Krasova para dobre možnosti za visoko uvrstitev, ki bi jim omogočila tudi nastop na prvenstvu prvokategornic. Tudi med posameznicami je Ves-nsverjeva nosilka skupine št. 1 in sodi v krog ožjih favoritov, ki bodo segli .n 'ajnah. —bs— JUGOSLOVANSKI ŠPORT Včeraj sta bili dve srečanji 23. k"la nogometnega prvenstva v prvi zvezni nogometni ligi. Na prvem srečanju, je Beograd drma izgubil tekmo z Napredkom iz Kruševca z 2:4. Gole za goste so dali: Jakovljevič in Jovanovič po enega ter Škoro dva. Za Beograjčane pa sta bila uspešna Sre-dojevič in Bašč. Na drugem srečanju, ki prav tako predstavlja presenečenje, pa je Velež doma izgubil z Radničkim iz Niša z 0:1. Vsa ostala srečanja (Partizan - Olimpija, Vojvodina -Sloboda, Zagreb - Budučnost, Bo-rac - Željezničar, Sarajevo - Čelik, Rijeka - Dinamo ter Hajduk - Crve- nc zvezda) bodo danes. • « • Včeraj je bilo tudi predzadnje kolo košarkarskega prvenstva v 1. zvezni ligi. (Dve srečanji bosta da nes). Izid: Brest - Kvamer 126:107 Košarkarji Bresta so tokrat 7» igrali brez psihične obremenitve, saj so si že kolo pred tem zagotovili obstanek v 1. zvezni košarkarski ligi. Nasprotnika Kvarner z Reke so nadigrali s številnimi lepimi akcijarhi, najbolj uspešna pa sta bila pri domačih Jelovac, ki je dal 29 košev ter Subotič s 23. koši. Pri gostih sta bila najuspešnejša Ple-čaš s 25 ter Miličevič z 19 koši. Še ostali izidi: Rabotnički je doma izgubil z Bos no s 93:120. Crvena zvezda je premagala In-dustromontažo s 114:89. Igmrn je prav tako doma izgubil z Jugoplastiko s 73:105. Partizan je v gosteh premagal Ci-bono s 110:88. Srečanji Beko - Radnički ter Me- talac - Zadar bosta danes. # * # Teniški igralki Mimi Jaušovec se v paru z Romunko Virginio Ružiči ni posrečilo uvrstiti v finale mednarodnega teniškega prvenstva v Tokiu. Na polfinalnem srečanju sta ju premagali Angležinja Wade ter Francozinja Durr s 3:6 in 3:6. Na drugem polfinalnem srečanju pa sta Nizozemka Stove in čehoslo-vaška igralka Navratilova premagali Američanki King in Rosemary Casals s 7:6 ter 7:6. • # m V skupini B mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja Cannesu so mladi nogometaši Jugoslavije igrali s Škotsko neodločeno 1:1. » • » Na povratnem srečanju polfinalnega tekmovanja za pokal evropskih prvakinj so rokometašice beograjskega Radničkega v Kijevu izgubile s sovjetskim prvakom Spartaknm s 13:15. Ker so tudi prvo srečanje v Beogradu dobile sovjetske igralke s 17:16 so se v finale uvrstile Kijevčanke. M. L. HOKEJ NA LEDU Na evropskem mladinskem hokejskem prvenstvu skupine A so odigrali peto kolo. češkoslovaška je premagala ZR Nemčijo z 10:1, Švica Poljsko z 8:5, nato Češkoslovaška Sovjetsko zvezo s 5:3 in Švedska Švico s 13:2. Na lestvici vodi Češkoslovaška z 10 točkami iz petih srečanj, druga je Švedska z 8 točkami iz štirih srečanj, tretja pa je Sovjetska zveza s 4 točkami iz štirih srečanj. ATLETIKA DANES NA ATLETSKEM MITINGU Tudi tri borovke v Novi Gorici Na današnjem atletskem mitingu v Novi Gorici, ki bo prvo tovrstno letošnje tekmovanje v Jugoslaviji bodo nastopile tudi tri atletinje športnega združenja Bor. Marinka Semolič, Danjela Tretjak in Sonja Antoni bodo vse tekle na progi 100 m. Posebno od Semoličeve in Tre-tjakove pričakujemo zelo dobre rezultate, saj sta obe dekleti pokazali na zadnjih preglednih tekmovanjih odlično formo. Za obe bi bil realen čas 12"7, za Sonjo Antoni bo nastop bolj preglednega značaja, ker je atletinja, zaradi operacije na slepiču, nekaj časa morala opustiti treninge. Sonja Antoni ima osebni rekord na 100 m 12”9, verjetno pa tega časa v Novi Gorici letos ne bo mogla popraviti. nogomet 2. AMATERSKA LIGA Vesna - San Marco Devin 2:0 San Sergio - Breg 0:0 Rosandra - Flaminio 0:0 * # # V četrtek bo na Proseku igrala nogometna reprezentanca ZSŠDI proti neki obalni enajsterici iz Slovenije. Tekma se bo začela ob 20. uri • • « V anticipirani tekmi nogometnega prvenstva C lige je v A skupini Bolzano igral z Juniorcasale neodločeno 0:0. TRŽAŠKI DNEVNIK ANONIMNO TELEFONSKO SPOROČILO TRŽAŠKEMU SEDEŽU AGENCIJE ANSA Guida De Martina naj bi ugrabila anarhistična skupina Ulrike Meinhof Neznanec je zahteval izpustitev «zaprtih tovarišev» in razdelitev za 10 milijard lir živil Kot v skoraj vseh večjih italijanskih mestih se je tudi V Trstu včeraj neznanec po telefonu izdajal za De Martinovega ugrabitelja. Okoli 14.30 je zabrnel telefon v tržaškem uredništvu tiskovne agencije ANSA-v Ulici Silvio Pellico. V agenciji je bil tedaj samo uradnik, ki je poverjen za oddajanje in sprejemanje vesti po teleksu. Dvignil je slušalko in slišal moški glas, ki mu je v iepi italijanščini brez kakršnih koli narečnih prizvokov in s severnim na glasom dejal, da je De Martina u-grabila anarhistična skupina »Ulri-ke Meinhof*. Neznanec je dodal, da zahtevajo v zameno za izpustitev De Martina osvoboditev skupine «zapr-tih tovarišev*, ki so vsi Nemci. Te naj bj morale oblasti prepeljati na neko letališče, kjer bi moralo biti pripravljeno letalo vrste DC 8, Poleg tega naj bi oblasti razdelile med prebivalstvom nekaterih italijanskih in nemškim mest, med katerimi Milan, Neapelj, Stuttgart in Miinchen, za 10 milijard lir živil. Neznanec je še dejal, da bo »skupina Meinhof* v dokaz, da je res ta skupina ugrabila De Martina, posredovala neizpodbiten dokaz in sicer De Martinov suknjič, v žepu suknjiča pa fotografijo in ključe avtomobila socialističnega voditelja. Končno pa je neznanec naglasil, da je skupina čakala, da si prevzame odgovornost za ugrabitev, vse do «izvršitve smrtne obsodbe nacističnega krvnika Bu-backa v Nemčiji*. Po vsej verjetnosti gre tudi v tem primeru za neslano šalo, ki pa samo pripomore k nadaljnjemu ustvarjanju napetosti v državi. Uradnik agencije ANSA, ki je kasneje vso zadevo javil policiji, je dejal, da je ob začetku pogovora v telefonu zaškrtalo, kar naj bi pomenilo, da je neznanec klical iz javne govorilnice. Nedvomno je imel obvestilo napisano, kajti gladko in hitro ga je prebral, ne da bi dopustil uradniku, da ga prekine ali vpraša za kako pojasnilo. Ko je prebral poročilo do konca, je prekinil telefonsko zvezo. Policija je uvedla preiskavo, ki jo vodi politični oddelek tržaške kvesture. Avtorja anonimnega telefonskega poziva seveda še niso izsledili. od 12. do 13. ure, ter pri notarjih Carreri, Trg sv. Antona 6, Garga-no, Ul. S. Nicolo 16 in Giordano, Pasaža Protti, v uradnih urah. Mehanik žrtev prometne nesreče Na o-topedskem oddelku tržaške bolnišnice se bo moral zdraviti dva meseca 28-letni mehanik Claudio Vesriaver s Korza Saba 28. Na pokrajinski cesti pri Ospu se mu je pokvaril avto fiat 127; izstopil je in se lotil popravil, v tistem trenutku pa je iz nasprotne strani privozil 32-letni Luciano Ba-ndel iz Ul. Doc-ce 20, ki je s svojim fiatom 124 iz še nepojasnjenih razlogov zavozil rahlo proti levi in podrl Vesnaver-ja, ki si je pri nesreči zlomil desno nogo. France Popit in Franc Šetinc v Portorožu Slovensko obalo sta v petek obiskala predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit in sekretar izvršnega komiteja centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Franc Šetinc. France Popit se je udeležil v Portorožu seminarja sindikalnih delavcev, na katerem razpravljajo o u-resničevanju zakona o združenem delu. V nagovoru udeležencem je med drugim poudaril, da je potrebno urediti še vrsto vprašanj, ki za- devajo pravilno nagrajevanje po delu, ne pa po formalni izobrazbi. V zvezi s tem treba tudi strokovnjake nagrajevati po njihovem dejanskem prispevku k razvoju delovne organizacije. Glede težav v gospodarstvu pa je med drugim povedal, da bo družbena skupnost pomagala tistim delovnim organizacijam, ki prizadevno delajo in imajo tudi dobre razvojne programe, so pa trenutno iz objektivnih vzrokov zašle v težave. Franc Šetinc pr. se je udeležil seje obalnega komiteja Zveze komunistov, na kateri so poudarili, da je treba vsa vprašanja, ki se pojavljajo na obali, odločno reševati po samoupravni poti. L. O. BENEŠKI DNEVNIK NA VELIKONOČNI PONEDELJEK Tradicionalna maša v Landarski jami V Landarski jami, ki je najpomembnejši zgodovinski spomenik Beneške Slovenije, bo na velikonočni ponedeljek tradicionalna maša. Za Slovence Nadiških dolin je že navada, da se zberejo pri tej maši, ki privlačuje tudi vedno več turistov. Po maši številne družine sedejo po bližnjih travnikih, vzamejo iz košar prigrizek in pričakujejo popoldan, ko prične v bližnji plesom. Letošnja maša bo imela vasi Tarčet praznik z glasbo in poseben značaj, saj bo pomenila zahvalo vasi, ki so zbežale najhujšim nevarnostim potresa. Popoldanski program bo letos bogatejši, organizacijskemu odboru se - pridružuje še krožek »Nuovo incon-tro*. Program predvideva nastop harmonikarjev iz Nadiških dolin, fotografsko razstavo na temo okolja in seveda ples. iiuufiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiitiiiiiiininifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiii V MISANU MARITTIMU PRI RIMINIJU Tržaški motociklist Švab se je ponesrečil na dirki Pri padcu si je zlomil levo ključnico - Okreval bo v 40 dneh Tržaški motociklist se je ponesrečil na dirki veljavni za državno prvenstvo, ki je bila v Misanu Marit-timu v pokrajini Forli. 38-letni Glav-ko Švab iz Ul. Giulia 11 je dobro znan tržaški športni javnosti, tudi med slovenskimi zamejskimi športniki, saj je večkrat uspešno nastopal na slovenskih športnih igrah. Z motociklizmom se ukvarja v prostem času že vrsto let in je dosegel nekaj zavidljivih uspehov, čeprav se s športom bavi izključno kot amater. Na zadnjem tekmovanju pa mu sreča ni bila naklonjena; med dirko z 250-kub. motorjem se je ponesrečil in si zlomil levo ključnico. Hoteli so ga prepeljati v bolnišnico v Forli, kar je Švab odklonil in se vrnil v Trst ter se včeraj okoli 14.30 predstavil v tržaški bolnišnici. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 40 dneh. VESTI Z ONSTRAN MEJE VATERPOLO Na mednarodnem mladinskem vaterpolskem turnirju v Drachtnu so dosegli te izide: Španija . Jugoslavija 9:8 Italija - Francija 21:4 ZRN - Nizozemska 12:5 # * # KREFELD, 9. — Na mednarodnem vaterpolskem turnirju v Krefeldu so dosegli te izide: Italija - Jugoslavija 8:8 ZDA - ZRN 5:3 Nzozemska - Grčija 9:5 KOLESARSTVO Na mednarodni kolesarski dirki v okviru «Bergamskega tedna* je danes v prvi poletapi zmagal Italijan Pizzoferrato, v drugi pa Poljak Lang. Na skupni lestvici vodi po 4. etapi Italijan Pizzoferrato z naskokom 22" pred Poljakom Bienekom. AVTOMOBILIZEM Po prvi etapi avtomobilskega ral lyja safari je lestvica taka: 1. Ford escort RS 1800 (Wal-degaard-Thorzelius) pen. 424 2. Datsun Violet (Aaltonen. Billstam) po 1.14' 3 Peugeot 504 coupč (Nicolas- Todt) po 1.34’ 4 Mitsubishi cl (Cowan- White) po 1.35' 5. Lancia stratos-alitalia (Munari-Sodano) po 2.05’ 6. Mitsubishi cl (Joginder. Doig) po 2.29’ 7. Mitsubishi cl (Davinder. Bates) po 3.13’ 8. Lancia stratos-alitalia (Ulyate-Street) po 3.16' PLAVANJE GEUA, 9. — Po drugem dnevu meddržavnega plavalnega srečanja v Geri vodi NDR proti SZ,s 119 proti 105. KOŠARKA Na kvalifikacijskem turnirju za evropsko moško košarkarsko prvenstvo so v Hemel Hempsteadu dose gii te rezultate: A skupina Avstrija . Islandija 107:74 Anglija - Portugalska 85:62 B skupina škotska - Irska 85:75 Danska - Luksemburg 83:64 # * « SAINT QUENTIN, 9. - Italijanska ženska mladinska reprezentanca se je uvrstila na evropsko prvenstvo. ^Mednarodna šola» in šola v Grljanu Občinski svetovalec KPI Fabio Invvinki je naslovil na odbornika za šolstvo pismeno vprašanje v zvezi s stanjem v grljanski osnovni šoli. Inwinkl opozarja, da zaseda večji del poslopja te šole »Mednarodna šola*, ki je zasebna in ki se »čedalje bolj spreminja v veliko špekulacijo*. Svetovalec ugotavlja, da obiskujejo šolo otroci tržaških premožnih staršev, ki plačujejo visoko šol-runo, ne pa sinovi uslužbencev centra za teoretsko fiziko iz Miramara, kot je bilo prvotno predvideno. Kar je pr; tem nesprejemljivo pa je predvsem dejstvo, da je mednarodna šola brezplačno v občinskih prostorih, medtem ko se osnovna šola in otroški vrtec soočata z velikimi prostorskimi problemi, poleg tega pa plačuje občina razsvetljavo, vodo, piin, ogrevanje in vzdrževalna dela. Svetovalec zato vprašuje odbornika za šolstvo, kaj namerava ukreniti, da se izboljšajo pogoji v osnovni šob in v otroškem vrtcu. Zbiranje podpisov radikalne stranke Radikalna stranka je tudi v Trstu začela zbirati podpise, da bi sprožila osem referendumov proti avtoritativnim zakonom. Kot pravi v svojem uradnem sporočilu, bi 500 tisoč podpisov omogočilo razvelja vitev tistih fašističnih zakonov in predpisov, ki še ne dopuščajo, da bi se v Italiji popolnoma uresničila duh in beseda ustavne listine. Z neposrednim ljudskim odločanjem naj bi odpravili: konkordat, avtoritarne predpise kazenskega zakonika, vojaški mirovni zakonik, vojaška razsodišča, zakon Reale, preiskovalno komisijo, javno podporo političnim strankam, zakon o umobolnicah. V Trstu zbirajo podpise na občinskem tajništvu vsak dan od 9. do 10. ure, na sodišču tudj vsak dan KLJUB SLABEMU VREMENU ZNATEN OBISK DOMAČIH IN TUJIH TURISTOV V letošnjih prvih treh mesecih zabeležili dvajset odstotkov več nočitev kot lani v enakem razdobju Kljub hladnemu in deževnemu skupnosti obalnih občin je orga-vremenu beležijo v večjih primor- nizirala posvet, na katerem so skih turističnih središčih zadovoljiv | obravnavali sklepe obalnih občin- turistični obisk. To je seveda treba pripisati predvsem nižjim predsezonskim cenam. Največji obisk je v Portorožu, kjer je trenutno okrog 2.000 gostov iz raznih krajev Jugoslavije pa tudi iz Nemčije, Švice, Avstrije in Danske, Prav tako beležijo dober obisk tudi Izoli, Kopru in v Lipici, nekoliko manjši pa je v Postojni, Novi Gorici ter v primorskih gorskih središčih. V ilustracijo naj navedemo podatek, da so v piranski občini v prvih treh letošnjih mesecih zabeležili nad 100 tisoč nočitev, kar je za dvajset tisoč več kot lani v enakem razdobju. K povečanju obiska seveda znatno vplivajo nove zmogljivosti turističnega naselja Bernardin. Umetniške razstave v Kopru V Kopru so v petek odprli tri razstave mladih slovenskih umetnikov, ki so vzbudile precejšnje zanimanje ljubiteljev umetnosti. V galeriji »Meduza* v čevljarski ulici je razstavil svoje grafike domačin Janez Matelič, v galeriji »Loža* sta prikazala svoje likovne stvaritve kipar Rodmilo Pustet-ta in slikar Boris Benčič. V koprski fotogaleriji pa je razstavil svoje barvne fotografije Tržačan Janko Furlan. Na vseh razstavah je bilo čutiti močno težnjo po iskanju novih izraznih možnosti. RAZPRAVA O POLOŽAJU PRIPADNIKOV ITALIJANSKE NARODNOSTI NA OBALI Samoupravna interesna skupnost za kulturo in izobraževanje pripadnikov italijanske narodnostne danes ob obali KINO KOPER: ob 10. domači: KRALJ PETROLEJA; ob 16. francoski: GOVORI MI O LJUBEZNI; ob 18. in 21. ameriški: PEKLENSKI STOLP KOLA: ob 10. ameriški: ZGODBA O ŠKILASTEM LEVU; ob 16. in 18. mehiški: DOLINA BEDNIH ŠKOFIJE: ob 17. domači: KRALJ PETROLEJA ŠMARJE: ob, 18 ameriški: TRIJE KONDORJEVI DNEVI PIRAN: ob 10. amer. risanka: ŠALJIVI PROGRAM DETELJČK.A: ob 16. italijanski: AFRIKA EX-PRESS; ob 18. in 20. ameriški: JANIS JOPLING PORTOROŽ: ob 20. Filmsko gledališče: DETEKTIV MAČEK DEŽURNE TRGOVINE V nedeljo dopoldne bosta na obali dežurali poslavalnica KZ v Luciji in mesnica v Strunjanu. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Čez nedeljo je organizirana v zdravstvenih ustanovah obalnih mest dnevna in nočna zdravniška dežurna služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne. PRIREDITVE IN ŠPORT Marezige: ob 10. Razstava refo ška. Izola: ob 16 prvenstveno nogometno srečanje republiške lige Izola • Mura. skih skupščin in pbalne konference Socialistične zveze glede položaja pripadnikov italijanske narodnosti na obali. Posveta se je udeležil tudi predsednik komisije za vprašanja narodnosti pri republiški skupščini Geza Bačič. Med drugim so ugotovili, da se dosledno izvajajo ustavni in drugi dokumenti, ki obravnajo položaj, vlogo ter pravice in dolžnosti pripadnikov italijanske narodnosti, nekaj pomanjkljivosti pa je še zmeraj glede izvajanja dvojezičnosti ter glede poučevanje italijanščine, oziroma slovenščine v šolah. O teh vprašanjih bodo razpravljali tudi delegati republiške skupščine na seji 28. aprila v Ljubljani. SEMINAR ZA ZAMEJSKE ŠPORTNE DELAVCE V Strunjanu se je končal seminar za zamejske športne delavce v Italiji in v Avstriji. Organizirala ga je komisija za stike z zamejstvom pri zvezi telesno-kultur-nih organizacij Slovenije. Na se- minarju so se udeleženci seznanili z različnimi strokovnimi in organizacijskimi nalogami pri vodenju športnih organizacij v zamejstvu. hkrati pa tudi z organizacijo športa in telesne vzgoje v Sloveniji. L. O. Mali oglasi PRODAM v Nabrežini št. 178 hišo in zemljišče pri morju. kCITKOKINi - mehanična delavnic; Ovalli, čudi drugih avtomobikn ■ Ul. Rittmayer 4/a. ZEI.ITE se poročiti? Informacije a gencija « Conoscersi ». Ul. Pellicce rie 6. Videm - odprto ob sredan sobotah popoldan in ob nedeljah do □nldan Tel 65-923. CARLI VIRGILIO vas vabi. da obi ščete Autosalone Trieste za nakup novih avtomobilov FIAT vseh vrst. Imamo tudi rabljene 500 68 70 . 850 coupe 69. 127 71. 75. 128 71. 72. o-pel 1000 71. 1300 66. 124 69. simra 1000 70, mercedes 220 D 69. capn 1500 71. 124 coupe 69. Obiščite nas v Ul. Giulia 10. VAJENEC elektrikar za montiranje avtoradiov išče SAMA ELETTRONI-CA. Ul. Rapicio 7. TRST • Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMID TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo sveže pražena kava = prihranek Sveže p rušo na kara pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCA h h l. praži kavo vsak dan in jo sprali vsak dan dostavlja CREMCA h Eti Vam daje vedno vse najboljše ffije/ncoHes PRIMO ROVIS PRAŽARNA: UL PIGAFETTA 6/1 • lel 820-747 - lndustrl|ske con« PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - T«l 29 210 DEGUSTACIJA: IRG CARLO GOLDONI 10 - IEL. 793-735 - 750-57* Skoda (^) PAMETNA IZBIRA Končno tudi'v TRSTU težko pričakovani novi avtomobili ŠKODA, ki se pridružijo že priznanim modelom Cena ključi v rokah 2.635.000 lir 2.750.000 lir 2.895.000 lir 3.160.000 lir TEHNIČNI PODATKI: SKODA 105 S ŠKODA 105 L 1046 cc (1000) - 4 vrata 5 sedežev - maks. hitrost 130 km/h ŠKODA 120 L. ŠKODA 120 LS 1174 cc (1200) - 4 vrata 5 sedežev - maks. hitrost 145 km/h VSE OSTALE PODATKE IN INFORMACIJE DOBITE PRI KRAJEVNEM ZASTOPNIKU: AUTOAGENZIA CLAUDIO Ul. Geppa 8 - Tel. 62640 -TRST VOZNI RED VLAKOV 19,23. L 20 28 D 22.15 D rRST - BENETKE RIM CATA MIA - MILAN - TURIN GENOVA O d •< o d i : 1.40 D Portngruaro Benetke 6.05 R Benetke Bologna Kiren ce (preko Benetk); Milan Genova (preko Mester) (*) 6.25 L P- rtngrnaro razen ob praznikih 6.50 D Benetke Kun in Turin 8.03 DD Benetke 9 25 R Benetke - Rim (*) 9.40 DD (Direct Orient) Benetke Milan - Domodossola Pa riz Calais 10.54 L Portngruaro Benetke 12.52 D Benetke Milan • Turin 13 40 L Portegruaro 14 40 DD Benetke 16.50 DD Benetke - Bologpa • Rim Neapelj Reggio Calahria Catariia. Vozi od 7. do 15. 4. 1977 17.18 L Portogruaro Benetke (ra zen ob praznikih) 17.30 R Mestre (brez vmesnih po staj) Milan Genova (*) 18.05 L Portngruaro 18.54 DD (Simplon Express) Be netke Rim Milan Do modossola Pariz Portngruaro Bpnetke Bologna Lee« (preko Mester) (drugi raz red Trst ■ Lecce) Benetke Milan Turin Genova - Marseille 22 25 DD Mestre Bologna Rin Prihodi: 1.43 DD Benetke 6 25 L Portogruaro (razen ob praznikih) ■ 7.20 L t'0' logi uaro 7.35 D Marseille Genova Tu rin Milan 7.45 DD Rim Bologna • Mestrt 9.15 D Benetke 10.09 DD (Simplon Express) Pariz Domodossola Milan Rim - Benetke - Lecce Bologna. 11.05 R (Klal to) Milan Mestrt (brez vmesnih postaj) (*) 12.13 DD Benetke l„.00 DD Catunia Keggio Calahria Neapelj Rim Bologna Benetke. Vozi od 8 do 17. -4. 77 13.40 D Milan v preko Mester) Be netke 13.55 L un*l Miinchen ■ Stuttgart 22 40 L Videm ■" -—— £ (1) Vozi v predprazničnih dneh 9 7.12.76 do 18 3 77 Prihodi: Videm ’• Videm (razen od sob®" in praznikih) . V idem Benetke Videm (razen1 0 50 L 6 45 L 7.27 L 7.56 D praznikih) V'dem 8.46 L 9.00 D (CsteiTPioh Italien L*FIt| Stuttgart Miinchen naj Trbiž Videm 10.15 D Videm (razen kih in od 7, 12 03 L Ij niz Videm 14 05 D Videm 15 U3 L Videm 16 10 D Videm ss 17 59 L 19 25 L Videm Videm Tl 38 DD Trbiž Videm 20.48 L Pordennn Videm (n6 botah in praznikih r''’” iz Vidma) 22 20 L Videm 22.50 D Salzburg • Dunaj Trb*1 Videm 23 43 DD Calalzo • Videm (1) H) Vozi oh praznikih od 8.12-7® 20.3.77 (razen 19.3.77) TRSI OPČINE LJUBU Al* BEOGRAD BUDIMPEŠTA \ NE - ISTANBUL MOSKVA Odhodi; I 25 L Opčine (2) , 10.29 DD (Simplon Express) Op^Ljj Ljubljana Zagreb ” * grad 13.50 L 18.35 D 19.00 D 20;09 D 20.20 L 23.52 D Opčine Opčine Opčine greb Ljubljana Ljubljana (8* p i * Ljubljana Beograd < v'>7'. sobotah - ne vozi ltM' (Direct Orient) opO1^ Ljubljana Skopje grad Atene lst*%. (spalni vagoni Pariz • ” ne Istanbul) Opčine « Opčine Ljubljana ■ j greh Budimpešta vagoni Rim Moskva (1) Ne vozi ob četrtkih in sob<>^ (2) Ukinjen ob sobotah in pra*11 '3' Ukinjen ob nedeljah Prihodi: Budimpešta Zagreb bljana Opčine (spali1’ goni Moskva K1in(l)*i Beograd Zagreb j" tja na Opčine (vozi botah) Opčine (2) (Direct Orient) Istafl 5.00 D 5.JČ D / 08 L 8 52 D stalit” Atene Beograd SkuP; ipčine vagoni Atene Istad Ljubljana 9 10 D 13.34 L‘ Pariz; spalni pograd' grad Pariz in Atene ,an) 41 Ljubljana Opčine G" Ljubljana Opčine w'. 'IT0CG ) IZJUMIJflllO V/J.JV IIIV * 18.33 DD (Simplon express) Be° Zagreb Ljubljana čine (pogradi 2. C** 21.30 L Beograd Opčine Pariz) (1) Ne vozi ob sredah ln pi (2) Ukinjen ob sobotah in pf; (3) Ukinjen ob nedeljah.