PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistične Zveze in Prosvetno Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU PREBIVALSTVO JUGOSLAVIJE VZLIC SILOVITI VOJNI JAKO NARASLO LJubljana tretje največje mesto v državi. - Slovenija iteje že blizu paldrug milojon ljudi. - V Jugoslaviji skoro 600,000 več žensk kokor molkih V sledečem podajamo Števil- ke jugoslovanskega štev nega urada o stanju in o naraščanju prebivalstva, ki so — upoštevajoč strahovite posledice vojne, civilne vojne in odgona neštetih tisočev iz države, jako zadovoljive, kar znači, da je Jugoslavija vzlic vsem tragedijam skozi katere je morala iti plemensko jako zdrava država. Poročilo se glasi: Štetje prebivalstva predstavlja pomemben dogodek v zgodovini vsake države, kajti is rezultatov štetja, ki se danes o-pravlja selo natančno in podro- zanimivi podatki. Rezultati ljudskega Štetja o številu prebivalstva, o starostnem in spolnem sestavu, o gostoti naseljenosti ter o prirastku so nadvse dragoceni podatki za oblasti, ki jim pokažejo, ali*je država na poti napredka ali upadanja. Jugoslavija je država mladih, zdravih narodov, pri katerih je naravni prirastek prebivalstva precej velik. Toda druga svetovna vojna je v Jugoslaviji zahtevala ogromno število žrtev, spričo česar je za ugotovitev sedanjega stanja števila prebivalstva vladalo izredno veliko zanimanje. Ljudsko štetje, ki se je v Jugoslaviji vršilo 15. marca 1948 in katerega rezultati so bili pred kratkim objavljeni, pa je odstranilo vsa ugibanja o tem in pokazalo jasno sliko o številu prebivalstva današnje Jugoslavije. Število prebivalstva Popisi prebivalstva ' se vrše običajno vsakih deset let. Tako se je tudi v Jugoslaviji prvo ljudsko štetje vršilo 31. januarja 1921, drugo pa 31. marea 1931, medtem ko so bile za tretje štetje, ki bi se moralo vršiti spomladi leta 1941, že izvršene vse priprave. Toda voina ter okupacija sta to preprečili in šele leta 1948 je bil mogoč popis prebivalstva. Po obsežnih pripravah in pritegnitvi tisočev prostovoljcev iz množičnih organizacij, je bilo 15. marca t. 1. izvedeno po vsej Jugoslaviji ljudsko štetje. Zvezni statistični urad je v juliju zaključil zbira- Ali vam je naročnina mtM; ? • • • * potekla T*keča Hvvilka ProUtarca i« 2147 Ako Je. številka tik VAŠEGA imena na NASLOVU na PEV1 strani nižja, to pomeni, da vam Je naročnina potekla sa toliko tednov kolikor je številka v va* šem oklepaju nišja od gornjo. Prosimo, obnovite Jo! Prihranite nam s tem pri delu la na poštnini! nje glavnih podatkov o popisu in objavil prve rezultate. Po teh podatkih znaša sedanje število prebivalstva v FLRJ. vštevši osvobojene predele Slovenskega Primorja in Istre 15,-751,935. Leta 1921 (pri prvem popili) je število prebivalstva znašalo 11,984,911, pri popisu lota 1931 pa so našteli 13,929,-988 ljudi. Vsi ti podatki nam kažejo, da se število prebivalstva Jugoslavije naglp veča. Od leta 1921 do leta 1931 se Je število prebivalstva dvignilo toTej za 1,945,077 ljudi, aH SO 1*2%, od leta 1931do lani pa sa ^13,982 prebivalcev ali za 1UQW. . tfVi tem pa ni vzeto za osnovo gornje število prebivalstva v letu 1931, temveč ugotovitev zveznega statističnega urada, da Je na ozemlju, ki danes spada v FLRJ, torej na ozemlju stare Jugoslavije in sedaj priključi nih predelov Istre in Slovenskega Primorja, živelo leta 1931 14,937,953 ljudi). Ta bilanca je precej ugodna, kajti potrjuje nam ugotovitve, da je Jugoslavija glede naravnega prirastka med prvimi državami v Evropi in je samo v Sovjetski jvezi in drugih vzhodnoevropskih državah naravni prirastek prebivalstva nekaj večji. Baš ta velika populacijska moc jugoslovanskih narodov je razlog, da število prebivalstva kljub ogromnim žrtvam v vojni ni padlo, temveč celo naraslo. Zamislimo pa se lahko ob zanimivih ugotovitvah primanjkljaja perbivalstva' Jugoslavije v vojnih letih. Ce bi ne bilo izgub, ki so jih narodi Jugoslavije pretrpeli v letih 1941-1945 in manjšega upada rojstev zaradi vojne ter manj pomembnih izselitev Nemcev in emigracij, bi živelo danes v Jugoslaviji, upoštevajoč normalni predvojni prirastek 18,310,000 ljudi, kar pomeni, da (Konec na 5. strani.) KAJ SO TAJNI NAMENIt§ VNANJE POLITIKE ZVEZNE Predsednik Truman je v svojem govoru prod kon-gresom o "položaju države" vnanjo politiko svojo administracije omenil le mimogrede. Prihranil si je to poglavje za drugo priložnosti. T oda baš od v nanje politik eodvisi, ali bomo imeli mir ali vojno. V Truma-novi administraciji dominirajo milJtarsti in wallstreet-ski bankirji in oni odločajo kakšna naj bo vnanjo politika Zedinjenih držav. Člankar Irving Pfaum, ki piše o vnanje političnih zadevah v dnevniku Chicago Sun-Times, ni prijatelj komunistov. O Sovj. uniji piše kritično, Smatra se za liberalca. In testokrat tudi piše liberalno. V krogih ameriških žurnalisiov jo dobro znan. V Članku o Tru-manovem govoru izvaja mod drugim: "Ali je v predsednikovi poslanici mogoče najti kaj v resnici je naša v na nja politika, ali je skrita javnosti? Ali ima zvezna vlada dve politiki: ono, ki je mehka, polna besed o miru in pa politiko pesti, zavita v plašč tajnih namenov? Na to vam ne morem dati določnega odgovora. A zdi se mi, da ima predsednik s svojimi svetovalci o vnanji politiki načrt, ki si ga ne upajo predstaviti javnosti. Predsednik Truman je dejal kongresu, da njegov program stremi po miru — a če ga ne doseže, bodo posledico strašne za nas in za človeštvo. Kakšna je ta tajna nakana, s katero Trumanova administracija tako hazardno igra? " V/ Dozdeva se ml, da je njen namen pritiskati na Sovjotsko unijo toliko, da ji vzame v kakih treh letih iz rok vso deželo, ki so sedaj v njeni sferi. Rusija se bo umaknila iz Nemčije in nehala pretiti Grčiji, Turčiji in Iranu. Pristala bo v obnovitev nekomunistične Kitajske. Kovarji ameriške vnOnje politiko smatrajo, da bodo vse to dosegli brez vojno, pač pa z brezobzirnimi pritiski (na Rusijo) v fronti, ki ie omejena na Evropo in na srednji vzhod. In to na stroške vseh drugih krajev in na stroške naših principov. No skrbi nas, ako bo organizacija Združenih narodov vsled tega postala še šibkejša. Ojačili jo bomo lahko po "zmagi" (nad Rusijo). tJ'l^ dtti svoj položaj, bi jih morala Rusija vsled zmagava-nja ameriško vnanje politiko zapustiti in njihovih pridobitev bi bilo konec. r Kovarje ameriške vnanje politiko ne briga, kakšne zaveznike imajo po svetu. Ako so jim zdi priložnostnp, bi jim bila dobro došla Titova Jugoslavija in de Gau/-leova Francija, kakor jim je fašistična Francova Španija in reakcionarna monarhištična Grčija, pa čeprav Začasno, samo da jim služijo v taktiki iztiskanja sovj. Rusije. ' ■_______ Naši v/adi ni za zvezo zapadne Ev rop? iz kakih Mežici nova kolonija £m««»ornffc nagibov; glavno j. cilj in ta s,remi f^s^^tudi nje™ Sovjetsko zvezo. ( kot vsakemu podjetju, manjka Vsa ameriška sila se v ta nampn osredotočuje na delovne sile. Uprava podjetja je eno točko, da se sovjete potisne daleč nazaj proti Aziji zato Predla«ala kolektivu, d b bo In ~ jim prepreii dobiti si tSritorifev v Woxem//U. MESSf? m aa se fin iztira iz starih, ki jih imajo sedaj pod vpli- magati pri graditvi, dobil stanovom. Trumanovi eksperti v vnanji politiki smatrajo, ! vanje. 2e po nekaj dneh je bilo da bodo v treh letih Sovjetsko Rusijo toliko oslabili, da se bo z Zed. državami radevolje pobotala." Tako razlaga to največje svetovno trenje sedanje dobe Irving Pflaum. A ob enem smatra on, kot smatramo to politiko drugi — za hazardno igro, ki - kot Truman sam priznava, vrže lahko nas in ves ostali svet v "strašno katastrofo". Toda naši "vojni hujskači" mislijo drugače: Oni (Konec ns 2. strani) ^ Koroške Mežice v Sloveniji se naglo in pridno obnavljajo Redkokje je tako težak stanovanjski problem kot v naseljih revirjev rudnikov svinca in topilnice Mežica. Angleški kapitalisti — predvojni lastniki podjetja so letno vlekli iz podjetja milijonske dobičke — naši rudarji in topilci pa So stanovali pogosto v temnih luknjah, nevrednih človeka. Polnih petindvajset let njihovega gospodarstva ni bila za delavstvo zgrajena niti ena stavba. Okupator je leta 1941 iz zalog materiala, ki je ostal prejšnjim lastnikom, zgradil sicer nekaj hiš, kamor je hotel useliti Nemce, da bi pritegnil čimveč ljudi, ki bi za njegov vojni stroj kopali svinčeno rudo. Ker pa je kmalu prenehala obratovati topilnica, in so po gozdovih vedno pogosteje pokale partizanske puške, je prav tako opustil nadaljnjo gradnjo in še celo popravila obstoječih stanovanj. Po osvoboditvi so rudarji obnovili rudnik in topilnico. Ze meseca junija je bila dosežena predvojna proizvodnja. V podjetje so se vračali demobilizirani borci^ jetniki iz taborišč, izseljenci. Vsem je bilo treba nuditi stanovanja. Stalež podjetja se je večal iz meseca v mesec. Vzporedno s tem pa je tudi stanovanjsko vprašanje postajalo vedno bolj pereče. Leta 1947 so v naselju "Moskva" pričeli graditi novo stavbo z dvanajst stanovanji, v katero so se letos ie tudi vselili stanovalci. Plan gradenj stanovanjskih objektov za letošnje leto je predvidel še dvajset družinskih stanovanj, ki so prav tako že pod streho. Te gradnje je rudnik izvrfil v svoji režiji. Da pa s temi novimi stanovanjskimi objekti ne .bo rešeno sta- ^jM^v^^^^ejte tu bo na pobudo novega ministra zvezne vlade FLRJ Svetozarja Vukmanoviča-Tempa v veliki veČini rešen ta problem s tem, ko bo še tekom letošnje jeseni in v prvih spomladanskih mesecih dograjena v Mežici nova stanovanjska kolonija s štiridesetimi stanovanji. Novo kolonijo bodo tvorile lične pritlične hišice, ki bodo opremljene z vsemi pritik-linami sodobnega družinskega stanovanja. Tako bo nastala v Delo bo podjetje dovolj pri javi jencev. Na prvem naslednjem sestanku so vsem re-flektantom obrazložili plan gradenj, pokazali načrt in izdelali plan pomoči pri gradnji. V soboto dne 30. oktobra so na prostranem travniku prvikrat zapeli krampi in lopate. Niti slabo vreme ni oviralo dela.' Naročite si prihodnji letnik Ameriškega družinskega koledarja! Organizirano delavstvo bo zelo presenečeno Namreč nad Trumanom In zveznim kongresom. Res je predsednik priporočil odpravo Taf-tove-Hartleyjeve postave—toda v isti sapi je govoril, da Jo treba preprečevati stavke v jurisdik-eljskih sporih, to je med unijami samimi, ki se bore med sobo, katera izmed njih naj kolek ta ases-ment delavcev v prisadetih obratih—in priporočil je prepovedati bojkotne stavke. To je, ako unija odloči, da morajo Hi delavci v določenem obratu na itavko zato, ker material, ki ga tovarna dobiva, nima unijskega znaka — tedaj tudi po Truma-novem priporočilu taki konflikti ne bodo dovoljeni. Enako jih prepoveduje sedanji takozvani Taft-Hartley Act. Možno je — oziroma zelo verjetno, da bo kongres odpravil klavsulo glede točke v omenjeni postavi, ki prepoveduje v pogodbah med unijami in delodajalci saprto delavnico. Toda tik pred snidenjem sedanjega novega zveznega kongresa je vrhovno sodišče odločilo, da je taka postava ustavna. Sicer se v tožbi proti nji ni šlo glede federalnega zakona temveč proti enakim postavam v posameznih državah. Uveljavljene so v 16 državah. Unije AFL in CIO so gnale boj proti njim toliko časa, da so stvar pritirale na vrhovno sodišče. Torej tudi ako zvezni kongres klavzulo o točki v T.-H. postavi o zaprtih delavnicah odpravi, ne bo ustavna — ne na podlagi'odloka proti enakim zakonom v posameznih državah. Vrh tega se kongresu ne bo posebno mudilo odpraviti T.-H. zakon, dasi je bila njegova: od- prava na priporočilo predsednika Trumana takoj predlagana. Tako Je bila izpolnjena obljuba — dana unijam v Času volilne kampanje — in to bo približno vso. Taft-Hartley)bv zakon bo nedvomno odpravljen, ali'« pa saj močno predelan, Ja bo vseboval večino iatU« protiunijsklh točk kakor ao v sedanjem. Te bo vzelo mesece. Unije se bodo seveda borile, da se Trumanovo Obljubo čimprej uresniči, a on jo jO svrnil na kongres, ki edini ima pravico sklepati ali pa spreminjati postave. In tudi ako bi kongres res bil pri volji kaj u-godnega sprejeti v prid unij, so tu posamezne države, ki bodo na podlagi odloka vrhovnega sodišča imela I v nadalje pravico preprečevati. uvel javi jen je zaprte delavnico. In sodna bojna sredstva proti unijam bodo tudi v bodoče ostala v veljavi v eni ali v drugi obliki. Nemogoče je, da bl ti dve dvojčici—demo-re-publikanska stranka, ki sta obe odanl privatnim interesom, hoteli pomagati unijam toliko, da bf se res utrdile namesto da se morajo podajati v dolgotrajna pogajanja leto za letom ln često-krat v stavke, ki jih stanejo veliko več kakor pa znašajo morebiti po dolgi stavki priborjeni priboljški mezde. Dasi unije smatrajo, da so iv lanskih predsedniških volitvah zmagale, se bodo kmalu naučile, da bodo dobile le nekaj koncesij. Miza, pogrnjena in obložena, pa bo tudi v bodoče ostala monopolom. Namreč dokler se unije ne nauče organizirati se ZASE tudi politično. i KOMENTARJI • J eeeeeeeeeeeeeeeeeeefeeeeeeeeeeee»eeeeeeeeeeeeeeeeeeee Zbira in presoja urednik Ameriški Slovenci so se pred leti veliko prepirali, prerekali in zmerjali. BHo je bojev tudi med naprednjaki, kakor v katoliških krogih. Na sejah in na konvencijah. Potem pa je vse nekam utihnilo in če ne bi bilo "Ameriške domovine*', dr. Miha Kreka, škofa Rozmana itd. bi sploh ne bilo posebnega ropota. A končno se je oglasil Erazem Gorše in je res "podrezal". Direktorij SND v Clevelandu mora pač imeti svoje vzroke glede slovenskega muzeja in bo od-bro, če jih objavi. Ničesar ni boljšega kakor čuti obe plati -zvona. Maršal Tito je v borbi s ko-minformom zares. Da-li bo ta boj državam sovjetske sfere koristil je pa drugo vprašanje. Najbrž da ne. Podpredsednik Bark ley si je vzel za počitnice potovanje po Evropi in tam izrazil željo, da bi našel kaj takih Rusov, ki bi bili pripravljeni sodelovati z nami namesto le nasprotovati. Nedvomno imajo enake želje tudi v Moskvi. Kajti skoro nihče, ki ima kaj vpliva v naši deželi, ne deluje za spravo z USSR razen Henry Wallace, ki pa je kmalu po predsedniških volitvah politično utihnil. Slovenske ustanovo v Ameriki so bile vse od kraja — katoliške iA svobodomiselne — začete v duhu navdušenja in čim je navdušenje splahnelo, jih Je zastrla megla. Rečemo ji lahko tudi brezbrižnost ali kar že. Cerkve, ki se še nazivajo za slovenske, šo uspevajo Ampak ne služijo narodu, ki jih je zgradil in ne napredktr. Služijo Vatikanu in klerikalizmu. Vse kar še imamo, je nekaj pevskih zborov, tu pa tam dramsko prireditev, in kak shod. Vse to pa se vrši zgolj v področju naprednih skupin. Ali ne bi bilo dobro misliti na okrepitev tega kar imamo? Ameriški kapitalizem se boji vsake nove republike. Smatra, da je vse današnje republičan-sko gibanje po svetu prežeto s "komunizmom". Mar ni bila tudi naša revolucija — upor za o-svoboditev izpod angleškega kra- \ lja za one dni skrajno revolucionarnega značaja- Sedaj pa podpiramo kralje—ne le podpiramo temveč jih tudi vzdržujemo! Poštne pristojbine so se podražile. Ob enem čitamo, da se cene življenskih potrebščin nižajo — in da bo kmalu zopet vse v rodu. To je, da boš lahko ceneje kupoval, delo pa težko dobil. Vatikan je ponudbo madžarske vlade za spravo odklonil. Da bo to storil, smo ugotovili že v prejšnji številki. Zahteva zase, svobodo propagande na Madžarskem v polni meri — torej toliko kot jo ima vlada. Hoče nazaj cerkvena posestva. In pa kontrolo nad šolami. Boj med cerkvijo in državo bo vsled tega nadaljevan in kardinal Minds-zenty bo moral v bodoče maše-vati v ječi, kakor zagrebški nadškof Stepinac. Ljubljanski škof Rožman pa se je pravočasno u-maknil iz nevarnosti obsodbe. Obsojen je bil vseeno, toda njegova celica je prazna. In sedaj tu v Ameriki se mu zelo dobro godi. Veliko boljše kakor rev. Gabrovšku ali dr. Mihu Kreku. "Znat seenora", je rekel ljubljanski Polde. Sansov članek v tej številki pripoveduje o učinkih zdravila proti tuberkulozi ,ki je bil poslan tja od slovenske sekcije jugoslovanske pomožne akcije. Res je nabrani denar zalagat Ampak več kot zdravilo bi zaleglo« ako se po svetu zgrade raz- . mere, v katerih ne bo vzrokov za bolezni kot je n. pr. jetikn. Dokler tega ne bo, je pa naša dolžnost pomagati—kolikor kdo more. Boj sa mladino je danes sil- nejši kot še kdaj. To je — kdo naj jo vzgaja in v kakšnem prav- • (Konec na 4. strani.) Nekaj o naših stvareh Vsako leto meseca decembra, ali pa januarja, se Prosvetna matica obrne na društva, klube ter druge organizacije, ki so včlanjene v nji, z vabilom, da osto-nejo v tej ustanovi. Tako je bilo društvom in klubom poslano nedavno sledeče pismo za seje v januarju: Organizacijam Prosvetne matice, Cenjeni: Knjigo "Brata", delo Etbina Kristana, smo vam poslali lansko jesen. Sedaj imamo v načrtu novo knjigo. Vsega skupaj je Prosvetna matica izdala dosedaj v svoji založbi šestindvajset knjig in nakupila je mnogo drugih sldvenskih in angleških knjig, katerih je razposlala pridruženim društvom v nad 100,000 izvodih. To je mnogo. In vse to delo vrši odbor Prosvetne matice s pomočjo prispevkov pridruženih organizacij, kateri znašajo povprečno samo kak ti&č dolarjev na leto. Vrh tega smo zgradili sijajen arhiv slovenskih iger, ki nas stanejo visoke vsote in so vsem na razpolago. Dalje zbirko not za pevske zbore. Prirejali smo predavateljske ture - torej delo na prosvetnem polju smo resnično vršili in bomo z njim nadaljevali, ako nam boste pri tem tudi vi pomagali. Mnoga društvo in druge organizacije, ki so včlanjene v Prosvetni matici, so nas obvestila, da ostanejo v nji. Ako je tudi vaša organizacija med njimi, hvala vam. Zato se to pismo vas ne tiče. Toda ako še niste sklenili ostati v tej ustanovi, vas vabimo, da to storite. Članarina je od 50c do $2.50 na mesec. Karkoli prispevate, nam boste pomagali nadaljevati delo ntf kulturnem polju med ameriškimi Slovenci — priseljenimi in tukaj rojenimi. S pozdravom za tajništvo Prosvetne matice, Joško Oven, preds. eksekutive. Clarence Zaitz. * Upamo, da bodo naši somišljeniki ter drugi prijatelji Provetne matice poskrbeli, da njihova društva in klubi ostanejo v nji in de. Razumel sem, kaj so pomenile grablje. Od tega časa nisva bila več skupaj, le sem pa tja smo si poslali kako dopisnico, postransko sem pa izvedel, da je bil bolan, vendar nisem mislil, da je tako hudo, da bo usodno za njegovo življenje. Pokojni zapušča soprogo, sinka in dve ljubki hčerki, od katerih imam sliko še izza njih otro-ških let. Njim se v sožalju pri-] družuje še marsikateri njegovih prijateljev, ki so še živi in razkropljeni po vseh krajih Amerike. Ni pomoči, človeka ni več, le dragoceni spomini nam še ostanejo. Naj bo na tem mestu izraženo naše sožalje in blag spomin našemu vrlemu in zkvednemu tovarišu Pranju! Andrej Vid rich. (Konec s 1. strani) pravijo, da jo nai vojni (sedaj zvon za obrambni) dš- Crtment pripravijon zdrobiti sovjetska mosta s svojih z v Alaski, v Kanadi, Greenlandijl, v Nomčiji In hO Japonskem v dveh urah. Z atomskimi bombami so-voda. ' Medtem državniki govore o miry, a vodo prav ftffco dobro kakor vsi m i dragi, da dokhr bo Ttojdta ta mogočna "mrzla vojna" mod Zed. državami in Sovjetsko zvezo, ni zanj nobenega jamstva. In če šošo noti militaristi In wallstreetski bankirji zavzeti izvesti svoje nakane do konca — potom bo hovm svetovna katastrofa nastala lahko le prej kot v treh lotih. In predsednik Truman pfava i tekom, kl ja ne vodijo pacifisti. TUDI ANGLEŠKI KRAU DELIL DARILA Ob novem leTU je angleški kralj George VI. povišal tri zaslužne podanike v barone, 34 jih je dobilo naslov viteza in razdal je še nad sto drugih plemskih titelov. Med novimi "plemeni-taši" je tudi precej laboritov, ali kakor jih imenuje Cjiicago Tribune, socialistov. To je zavajal-no, ker resnični socialisti so za odpravo takozvanega plemstva. AGITATORJI NA DELU Naročnine, ki so jih poetali sa-stopniki In drufl prijatelji lista v štirih tednih od 1. do 31. decembra 1948. ' stih (slums) se je tudi navdušil. A sklepanje je kajpada vrgel kongresu na kolena. , / t . Dobra so bila njegova priporočila za uravnavanje rek, graditev jezov in elektrarn in za irigatijo, pogozdovanja Itd. A gospodje v Washingtonu se za take nrisvete zelo malo zanimsjo. Sploh nimajo niti smisla zanje. Trutnan je kajpada — zvest svojim kampanjskim obljubam — govoril je tudi o javnem zdravstvu, boljši socialni Zaščiti brezposelnih in starih ljudi, o izobrazbi in civilnih svobodščinah. Ko jt skončal so mu ploskali in stdsj je,od kongresa Odvisno kaj in koliko bo storil. In Ishko verjamete, da prav malo. ObtČsj je, da poiiflki v tej deželi obljub nikoli ne izpolnijo — že ttto nt, ker ne morejo. Obljubijo vsakemu in vsem ksr kdo hoče. Po volitvah pa se pozabi na to. * «.— J. m -k .. Anton Zornik, Herminie, Pa. John Krebel, Cleveland, O. (1 nova) John Stonich, Pueblo, Colo. Anton Jankovich, Cleveland, O. Louis Bsrborich, Milwaukee, Wis. (1 nova) Prank Stih, Sheboygan, Wis. Frank Zaitz, Chicago, 111. Josef Korsic, Detroit, Mich. (1 nova) Joseph Cvelbar, Sharon, Pa. Frank Cvetan, Johnstown, Pa. Martin Judnich, Waukegan. 111. Mary Marinsek, Gallup, N. Mex. Joseph Ovca, Springfield, 111. Alois Ocepek, Barberton, O. Frank Skrube, Sheboygan, Wis. (2 novi) Anton Tomsic, Oakland, Calif. (1 nova) Jacob Ambrozich, McKees Rocks, Pa. (1 nova) Jim Delt leva, Gowanda. N. Y. 9tetania Dregan, Sheboygan, Wis. (I nova) Joseph Jei, Warren, O. Mary Kelly, Indianapolis. Ind. Joseph Kosin, Girard, O. Albina Kravanja. Glencoe. O. Anna Mahnlch, Waukegan, III, Frank Modic, BcorSe, Mich. Joseph Oblak. Chicago, 111. Matt Praprotnik, Ely, Minn. Lawrence Selak, Star City, W. VS. Anton Shular. Arma, Kans. Mary Suglich, E. Riverdale. Md. Prank Udovich, Chicago. 111. John Vitez, Bridgeport, u. Frank Volkar, Maple Heights. O. Peter Vrhovnik, Chicago. 111. Angela Zatic, Chicago, III Skopaj 1SS naročnin. 22 18 10 5 6 4 4 3 2 2 2 2 2 2 2 "Kdor govoriti kaj ne zna, ta vreme hval* al' toži," Je dejal naš Prešeren pred malo več kot sto leti. To geslo menda ne velja za naše fante doli na Daljnem zapadu, kateri so imeli precej vzroka za jamranje, kajti burja, sneg in zameti so ustavili skoro ves promet. Vlaki iz zapada so prihajali v Chicago s štiridnevno zamudo. Nam se dosedaj še ni slabo godilo. Dnevna toplota je v tem tednu, ko to pišem, slična dnevni toploti v Los Angelesu, kar za januarsko Chicago ni ravno «labo. Seve, nlkdo ne ve kaj še vse pride. V oficijelnem Washingtonu je tudi precej "topline". Ne mislim sončne — kajti imeli so že precej snega, ampak \\ zasedanju zbornic ter v predsednikovi poslanici je mnogo materiala, kar bo povzročalo v prihodnjih tednih veliko trenja. Demokrati so kajpada napravili isto kot so v zadnjih dveh letih delali republikanci — pometali so politične tekmece (republikance) iz vodilnih mest kar je seveda napra- | vilo posebno v naši Tribuni veliko hrupa, češ, "bi-partilanska zunanja politika je dobila silovit udarec/ O Trumanovi poslanici je rekel senator Taft: "It is pure socializem." Pač strašna stvar! Drugače smo zajadrali v novo leto še precej mirno. Edino kar je malo kalilo ta mir, je bil tisti nerodni korak nizozemskih imperial istov, kateri so ravno pred božičem začeli vojno proti indo-neški republiki. Seveda niso imenovali to stvar z besedo 'vojna*. Ne! Saj je v besednjaku precej izrazov, s katerimi se to olepša. Imenovali so ta zavratni napad "policijska akcija''eza u-stvarjenje reda in miru". Naši zastopniki v Z. N. so precej za-htumeli in so celo poslali ukaz, ds morajo Nizozemci takoj ustaviti vojno, ali rezultat je bil — ničla. In kar je še najbolj žalostno—smo mi tisti, ki smo oborožili Nizozemsko s topovi, tanki in letali ter jim dali s pomočjo Marshallovega plana vso denarno' pomoč, katero so izrabili za ta svoj cinični napad. Kot sem igoraj omenil, ZdniŽene države, Avstralija in Rusija so bile za strožjo akcijo, sli Anglija, Francija in Belgija, katere so kolo-nijalne države, so bile proti. Ali eno je gotovo — posledice tega napada bodo našle odmev po vsi Aziji — in ta odmev ne bo prijeten. Jugoslavija V New York Timesu je bil priobčen v izčrpku novoletni oklic na jugoslovanska ljudstva, katerega je govoril na Vadiu maršal Tito. Bil je objavljen v vseh listih v Jugoslaviji. Je izredno zanimiv. Namenjen je (ril v večini tistim nasprotnikom, ki pod okriljem kominforma dnevno očrnjujejo Jugoslavijo. Dejal je med drugim: "Velikost naroda se meri v stališču katerega zavzema v času največje kri-*e, se meri v koliko je zmožno njegovo delovno ljudstvo pretrpeti in kolikšna je njegova moralna moč v času največjih tež-koč. Mi gremo skozi težke dneve. Ali je bilo kdaj lažje? Mi smo navajeni težkoč in nihče ne bo omajal našega samozatajeva-nja in nihče nas ne zlorpi. Mi smo verovali v zmago in se borili v času, ko je bila vsa Evropa v fašistični senci in ko so široke mase raznih narodov izgubile vse upanje, verujoč, da bo hudobnost zmagala za dolgo časa. "Mi se tudi danes ne umikamo. Tisti, kateri upajo, da bodo s svojimi lažmi in obrekovanji nas prisilili priznati, ds je resnica tisto kar ni resnica, naj ne mislijo, da jt to kar delajo — prsvilno. Ud a nos t (ljubezen) do resnice in pravice je tista Sila v nas, katera nam ne dovoli, da bi plazili kot reptili. To je kvaliteta, katero smo podedovali od naših pradedov in katera je pozitivna kvaliteta; tako zadržanje je potrebno ne samo komunistom ampak vsem poštenim ljudem. 'V tem duhu moramo vzgsjstl nsše članstvo in nsšo mlajšo generacijo. Mi trdno verujemo, da bo tudi sedaj resnica in pravica zmagala, kajti drugače bi bilo v resnici žalostno za ves svet. Tisti, ki trdijo, ds bi s tem olsjšsli svojo vest,' da "namen opraviči sredstva", rabijo jezuitski slo- gan, rabljen v času inkvizicije." Velika dela se ne ustvarjajo na zavraten in nepošten način. Velika dela se ustvarjajo samo na pravi in pošten način. Mi bomo vedno ostali na teh prici-pih, kajti na vsak drug način bi osramotjli spomin onih, ki so padli za zmago pravične stvari v veliki osvobodilni vojni. Tisti, ki danes rabijo ta nepoštena sredstva proti nam, jih bodo morali nekega dne zanikati, kajti drugače bi lahko doprineslo usodne posledice za vse progresivno gibanje na svetu. To sliši tistim ljudem, kateri v raznih listih in na druge načine se-jejo najbolj fantastične laži o nas ter nam mečejo kamenje pod noge. Rezultati, doseženi od našega delavstva v letu 1948, katero je bilo eno najtežjih let v našem boju za socializem, nam kažejo, da ni vzroka za pesimizem. Glavno je, da obdržimo svoje notranje edinstvo in obdržali ga bomo! Kajti naše ljudstvo ve, da je samo v združenju moč za dosego cilja in realizacije boljše bodočnosti. "Obračam se na vas člane komunistične stranke Jugoslavije s klicem, da ste vi v tem velikem boju za dosego petletnega načrta — in to tam kjer je najtežji položaj. Kličem ha vas, da boste vzgled drugim s svojim delom in zadržanjem, tako da bo komunistična stranka izvršila svojo vlogo kot vodilna četa delavskega razreda naše države. V tem velikem boju za socializem moramo na vsak način ohraniti naše trdo priborjeno edinstvo. Dezerterji in slabiči nimajo prostora v naši stranki. V stranki kot je naša, katera ima tako dolgo in žmagovito revolucionarno zgodovino, ni prostora za tuje elemente, kateri bi se drznili naj bo že na kakoršen koli način zlomiti niše vrste. . "Obračam se na vas delavce v tovarnah, rudnikih, v raznih delavnicah, na stavbiŠčih in na polju. Vbe povsod kjer gre delo naprej in kjer je boj za dosego petletnega načrta. Obračam se nate, naša slavna mladina, na našo inteligenco, na naše delavno kmetsko ljudsto in na celotno ljudsko fronto s klicem — uporabite v letu 1949 vse sile za realizitanje upostavljenih točk v tem letu." Človek lahko razume težak položaj naših ljudi v stari domovini. Bojkotirani od zapada in od vzhoda — vseeno bijejo svoj težki boj junaško naprej. Mislim da ga ni zavednega jugoslovanskega delavca, kateri bi ne bil na njih strani v tej težki borbi. NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svoio obveznost Tole ms ne gre Kako to, da reakclonarji v demokratski In republikanski Stranld pritisnejo pečat socializma ali komtfnlvma ns vsako napredno stvar — na vsak socialen XTTka o Korenovi veličini, je bil v res- to je tvoja domovina. Was f ur J?^™,^iih ^? Z L I H II eine groteske Heimat?! Pa si re-, 9,603 bfnk' dcKT ^ *ve~ da se je bil zapletel v neumnost,' da boš dobil službo in poj-!zno P^v^co obratuje 5,005- SESTAYA AMERIŠKEGA BANČNEGA SISTEMA IN KONTROLA NAD NJIM. Ameriško bankarstvo se razlikuje Od finančnega sistema drugih dežel v tem, da 14,60« bank v Zed. državah lastujejo in obratujejo privatniki, četudi so te banke pod federalnim ali pa državnim nadzorstvom. V Zed. državah izdaja bankam poslov- In to pohištvo! Preperele za vesel "J*.^j" uPrava ^erekoU od ...Sploh ni, da bi govorila! In'4®11!1 d™v UmJe a 1 P® zvezna o i^orenovi veličini, je bil v »-.to Je tvoja domovina. Was fur J J}-^Zi^ ™^ Z* niči sam tisti ki ie ves čas čutil groteske Heimat?! Pa si re- 9,603 t>fnk' dočl™ P^Lc j , Je/es cdS CUU1< , , * . . .... . . zno poslovnico obratuje 5,005— da se je bil zapletel v neumnost,i da bos <*obi službo in poj- 1 ^ imenor^ narodne iz katere je bila samo ena pot: ^va v mesto. Kje je tista tvoja da bi Koren res napisal in izdal ^*>a? 2e več kot pol leta gni-|banke 'National Banksl. kakršno že bodi knjigo. Zares, Koren ni hotel slepa-riti, marveč je gradil vse na trdna dejstva, seveda bolj svoje domišljije. Zakaj če bi hotel slepa- , , „ .„ riti, bi bil nekega dne po hle- obraz tiste *rose jem v tej vasi. Pokaži domovini Narodne banke so članice Fe-svoje sposobnosti. Če so bile do- kalnega rezervnega sistema, bre na Dunaju, bodo menda tudi! ki J« bi} P° zako?u tu. In dokončaj že tisto knjigo, prinesi denarja, da jim vržem v stakovsko pobral šila in kopita in z Zofijo odpotoval po svetu. Koren se je grenko nasmihal. 'Vojna je," je dejal tiho. "An- Medtem pa je bedno čutil, da iz 8leži zdaj ne zmenijo mnogo te afere ne more nikamor. Sicer za knjige o Hitlerju... bolj za pa je ta čas bil še vedno prepri-1 topove .. čan o svoji .veličini kakor tudi o "Pa tu prodaj knjigo. Jaz ho-tem, da bo vse najbolj pošteno čem denar!" Prodaj," je dejal trpko. "Mar čeni v dve kategoriji. Hranilec lahko vloži denar na čekovni račun ali pa na hranilni račun —} v prvem slučaju mora banka biti odgovorna za izplavečanje čekov, ki jih napiše vlagatelj — dokler itaa seveda kaj vloženega na svojem čekovnem računu — v drugem slučaju vlagatelj ne more izdati čekov na račun svoje vloge, kei* je ista smatra -na za hranilno vlogo, katero sicer lahko dvigne kadar hoče deloma ali v celoti, toda ne potom čekov. Hranilne vloge ima danes 22,000.000 posameznikov v tej deželi in skupna vsota prihrankov ali vlog znaša $54,250,000,-000. Denar bančnih vlog je na željo vlagateljev nuden na posodo v različne svrhe, s čemer služi obrelti. Ameriške banke posojajo denar za gradnjo domov, farm, tvornic in podjetij, dalje nudijo posojila posameznikom PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDN0TI « ustanavljajte nova društva. deset članov(k) je treba za novo društvo NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 « 2 Naročnina sa Zdroftea* d rit t e (tsvsemš! Chicaga) In Kantdo SS.SS as leto; S4.SS ss pol leta; $2 00 sa četrt leta; sa Chlcafo In Cook Co., S9.5S sa eele lete; S4.75 sa pol let«; ss Inosemstvo 911. Naslov za list in tajništvo |o: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS < . naj dam knjigo iz rok za nekaj je pet tisoč in nekatere o*i teh • stotakov? In da bo obležala na j omogočajo finančno in bančno " zaprašenih policah, namesto da bi šla po vsem svetu in mi vrgla, če že ne milijone, pa vsaj nekaj sto tisočakov? Potem sploh ni bilo vredno, da sem delal." Ta njen trud je ostal nepopla-čan. Dobila je vsega komaj za en mesec. Za drugi mesec paf ni mogla nič izterjati. Zofija se je Celo pritoževala, da si je pokvarila želodec in da bo morala k zdravniku. K zdravniku ni šla, na hrano pa je tudi ni bilo več. Pač pa je gospod Koren prihajal ob sobotah po meso, da si bo Zofija doma napravila, kar bo zanjo prav. Ko nista več hodila v gostilno na hrano, se je Mohorjev koledar matere Cilenškove naglo polnil z naročili. Ne pa tako njena denarnica. Nič drugače ni bilo v trgovini pri Podlesku. Gospod Podlesek Anton, bivši avstrijski žandar, ki se je v Jugoslaviji rajši posvetil trgovini, ko fe iztaknil trgovko Vrbanj-škovo, se ukvarjal s politiko kot liberalec, bil župan, debel, na-d uši ji v možak, a še čvrst in poln življenja, je imel dokajšnjo trgovino na oglu "piirge", kjer se jeob nedeljah ustavljala vsa Ta-ra. (Dalje prihodnjič.) danem 1. 1913, ko je potreba za htevala nekakšno centralno banko v Zed. državah. Ta sistem, ki je pod upravo sveta governor-jev, ki jih imenuje predsednik Zed. držav, deli deželo v dvanajst distriktov in v vsakem od teh je po ena Federalna reserv-na banka. Nekatere od zgoraj za nakup avtov, pohištva in dru-omenjenih 14,608 bank lastuje- gega blaga. Trgovska in indu-jo oziroma imajo svoje podruž-. strijska podjetništva tudi dobe nice. Takih bančnih podružnic posojila na brnkah za izboljšanje ali razširjenje businessa ali obrata. Banke pomagajo vladi z investiranjem v vladne bonde. Dvaindvajset milijonov hranilnih vlog v ameriških bankah predstavlja 9tabilne bančne vire; ki se jih lahko investira na dolgoročne obroke v domove, farmske vknjižbe, podjetniške bonde in v vladne obveznice. Bančni delničarji, ki lastujejo ameriške banke, imajo vloženega v njih približno za $12,260,- poslugo celo zelo malim krajem dežele. Nadzorstveni predpisi za državne in zvezne banke si sličijo ter zagotavljajo enakomerno bančno postrežbo za vso deželo. Razumljivo pa je, da banke privatnih lastnikov tekmujejo med seboj za business. Temu je tudi pripisovati razliko v postrežbi, ki jo nudijo javnosti v finančnem pogledu. Mnoge banke ima- 000,000 kapitala. Ta ogromna in-jo ustanove, ki nudijo postrežbo vesticija se veča in tvori zaičito v zadevah zapuščin, zemljišč, za hranilne vlagatelje v slučaju, gradnje domov itd. V farmar- da banl^i svoj denar tu ali tam skih predelih imajo banke po- slabo investira in utrpi izgubo, sebne departmente, ki so far- Vladna agencija The Federal marjem na razpolago pri reševa- Deposit Insuranse Corporation, n ju problemov financiranja na- ustanovljena v dobi velike krize črtov izboljšanje opravljanja 1. 1930, zagotavlja male vlagate-farm, za ohranitev plodne zem-|lje, ki imajo prihranke do $5,-lje, namakanje, izsuševanje itd. Kapital bank se nabere večji-del iz vlog hranilcev—posameznikov in podjetništva. Bank* sprejemajo prihranke, ki so lo- •ooooooooooeeoo««o«••••••• BALKANSKE DEŽELE ODKLANJAJO ODGOVORNOST ZA KLANJE V GRČIJI BARETINCIC & SOK POGREBNI ZAVOD Td. 20-SC1 424 Brood Street JOHNSTOWN, PrA. 000, da teh svojih prihrankov ne morejo izgubiti. Zavarovalni sklad te agencije znaša danes bilijon dolarjev. Tako vidimo, da je privatno bankarstvo globoko vraščena ameriška tradicija ter da so celo Federalne rezervne banke privatno lastovane — vlada jih le strogo nadzoruje. Common Council. Proletarec je vaš list. Priporočajte ga svojim znancem in prijateljem, da »e naroče nanj. v .-If. Na zborovanju Združenih narodov v minulih tednih v Parizu so razpravljali tudi glede pritožb, da so civilne vojne, oziroma njenega podaljševanja, krive Jugoslavija, Bolgarija in Albanija. O teh obtožbah, ki so bile ameriškega izvora, dasi od grške rojalističen vlade predložene, piše ljubljanski tednik "Delavska enotnost" sledeče: V novembru in decembru 1948 je Organizacia Združenih narodov veliko razpravljala tudi o grškem vprašanju. To vprašanje ni bilo to pot prvič postavljeno na dnevni red Generalne skupščine. O njem so razpravljali še na lanskoletnem drugem zasedanju, ko je bila na pobudo imperialističnih držav, ki so neposredno odgovorne za takšno stanje v Grčiji, ustanovljena takozvana "Balkanska komisija". Cilj te komisije je bil že takrat prozoren in nanj je resno na takratnem zasedanju opozoril šef sovjetske delegacije A. Višinski, ki je dejal, da ta "Balkanska komisija" ne bo v stanju da ib kakor koli spremenila poda bi kakor koli spremenila pobi izboljšala odnošaje s sosednimi državanii — z Bolgarijo, Albanijo in Jugoslavijo — na katere so ameriški imperialisti hoteli zvaliti krivdo in odgovornost za državljansko vojno v Grčiji. 2e takrat je Višinski napovedal, da bo delo komisije le še povečalo nezadovoljnost in še bolj zamotalo balkansko vprašanje. Te napovedi Višinskega in sovjetske delegacije so se v celoti uresničile. Danes, ko lahko ocenjujemo konkretno delo te komisije, vidimo, da je ta komisija, ki je bila sicer pod zastavo OZN samo slepo orodje v rokah anfcriškega imperializma, je škodila stvari miru in demokracije in da odnošajev ni le izboljšala, ampak celo še poslabšala. Sklep o ustanovitvi posebne komisije ni bil le v nasprotju z načeli OZN, ker je posegal v suverenost balkanskih držav, ampak je Angliji in ZDA, ki sta hoteli obtožiti Bolgarijo, Albanijo in Jugoslavijo, da gojijo nasilne težnje proti Grčiji, bila takšna politika potrebna le zato, da bi opravičili svoje vmešavanje v grške notranje zadeve. Vse delo te komisije potrjuje to trditev. Ves čas svojega dela v Grčiji je komisija zbrala polno poročil, ki so vsa izraz po-tvorb,, podtikanj in napadov proti severnim sosedom Grčije. Tudi poročila za sedanje razpravljanje o tem vprašanju v političnem komiteju Generalne skupščine OZN ne predstavljajo niti trohice resnice, ampak slonijo predvsem na domnevah an-glo*ameriških vohunov — tako-zvanih "opazovalcev" in na po-tvorjenih izjavah dvomljivih prič. 2e sam sestav te komisije potrjuje njeno delo, kajti Člani te komisije in posebej še njene "opazovalne skupine" sestavljajo izključno anglo-ameriški vohuni, "vojaški poročevalci" in "opazovalci". "Ti anglo-ameriški vohuni v avtomobilih, označeni z OZN — piše albanski časopis "Baškimi" krožijo po vsej Grčiji in zbirajo vohunska poročila, potrebna za izvedbo imperialističnih načrtov ZDA in za neposredno vmešavanje v notranje zadeve Grčije in demokratičnih držav na Balkanu'. To in samo to je bil namen in cilj Balkanske komisije. Zato, ker je ta komisija v svojih poročilih iznesla sklepe v namenu, d^ bi povečala klevetniške obtožbe proti Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji, zato, ker je zbirala poročila o sestavu, gibanju, uspehih in načrtih vojaških operacij Demokratične armade Grčije, se vmešavala v notranje zadeve Grčije, sodelovala v jfro-pagandi proti demokratični armadi, ker so člani komisije sodelovali z vojaškimi štabi mo-narhofašistične vojske, dajali nasvete monarhofašističnim oficirjem, podpirali vojaška sodišča pri izrekanju kazni grškim demokratom, ker je ta komisija služila le vojno strateškim potrebam Anglije in ZDA, ne pa, da bi razčistila odnose med balkanskimi državami in ker je s svojim delovanjem pri zbiranju lažnih podatkov le še poslabšala mednarodne odnošaje, je jugoslovanska delegacija predložila Generalni skupščini OZN resolucijo o razpustitvi te Balkanske komisije. Razumljivo je, da taka rešitev anglo-ameriški politiki, ki si hoče ustvariti strateška oporišča v Sredozemskem morju, ni bila povšeč. Zato je Generalna skupščina s svojim glasovalnim strojem zavrnila ta predlog resolucije) Kako zelo bode resnica v oči ameriške imperialiste, da bi svet zvedel in slišal o grozodejstvih moparhofašistov, s katerimi je tako tesno sodelovala Balkanska komisija, kaže najbolj primer generalnega tajnika O. Z. N. Trigvie Lyea, ki je pod vplivom in na pritisk ameriških imperialistov odklonil predlog, da bi se v zvezi z reševanjem tega vprašanja predvajal članom delegacij jugoslovanski dokumentarni film o grških otrocih, ki so pred nasiljem grških mo-narhofašistov pribežali in našli zatočišče v Jugoslaviji. Z enako odločnostjo za razpustitev tako razkrinkane Balkanske komisije je nastopila tudi sovjetska delegacija z Višinskim na čelu, ki je v svojem govoru nakazal, na kako enostaven, brez zavijanja in na hiter način bi bilo rešeno grško vprašanje, ko je dejal: "Angleški in ameriški bajoneti ne bodo prinesli svobode nobenemu narodu in tudi ne grškemu. Evakuirajte vaše čete, osvobodite grško ljudstvo, vašega jarma, omogočite mu, da svobodno izrazi svojo voljo, in prepričan sem, da bodo odnosi med Grčijo na eni in Albanijo, Bolgarijo in Jugoslavijo na drugi strani vzpostavljeni v 24 urah." Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu SCSC (Družabni klub Slovenskega centra) bo imel občni zbor in zabavo s prosto postrežbo v soboto 22. januarja v svojih prostorih, 2301 So. Lawndale Ave. Integrity No. <31 SNPJ, plesna veselica v soboto 29. januarja, Northwest Hall, 2403 W. North ave. Pioneer št. 559 SNPJ, plesna veselica v soboto 12. feb. v jednotini dvorani. Francisco Ferrer št. 131 SNP1 — domaČa in plesna zabava v soboto 19. februarja v jednotini dvorani. Padrašnica št. 60, SANS, vcsclica v Tomažinovi dvorani, 1902 Cermak Rd., v soboto 26. februarja 1949. Centralni odbor SANSovih podružnic v Chicagu — proslava Četrte obletnice osvoboditve Jugoslavije v nedeljo 1. maja v dvorani SNPJ. Slovenski dom št. 86 SNPJ — praznovanje 41-letnice društva v soboto 7. maja v Swiss Club Hali, 639 Webster Ave. Pioneer št 559 SNPJ, piknik v Pilsen parku v soboto 6. avgusta. So. Albany ter 26th St. BLOWERS ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tel. Michigan I 3145 1838 N. HALSTED ST. > CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Ali se bodo obljube za uveljavo civilnih svobodščin izpolnile? Senator Taft odgovarja na ponskega, grškega, armenskega, gornje vprašanje da ne — vzlic asirskega, filipinskega, korej- obljubam demokratske stranke, ki je zmagala v minulih volitvah — ker če ne bo v zveznem kongresu parlamentarni red spremenjen, bodo južnjaški demokrati uganjali obstrukcijo kakor so io še ob vsakem sličnem predlogu. Ali bo demokratska večina novega kongresa svojim tovarišem z juga ori volji stopiti na prste ter uveljaviti Trumanov program civilnih svobodščin? Ne. Ampak senator Taft — spreten politikaš — je stopil Trumanu na prste in mu pravi v bistvu: "Ali si resno mislil?" "In ako si, kako boš sedaj svojo večino pridobil za svoj program?" To je kajpada politična igra. Ni verjetno, da je Trumanu kdo ve koliko za civilne svobodščine drugih ljudi, kar vidimo iz razmer v njegovem glavnem mestu — v Washingtonu — tik pred Belo hišo in kongresno zbornico. Vendar pa je nekaj optimistov, ki smatrajo, da "Trumanov" program za civilne svobodščine prodira. Med njimi je informativna agencija Common Council, ki piše o tem: Četudi ie 80. kongres zavrgel oziroma prezrl predsednikov program civilnih pravic, se je kljub temu zaznamovalo napredek v tem pogledu tekom leta 1948 med takozvanimi manjši njski m i * skupinami Američanov. Ti koraki naprej so bili storjeni potom zveznih sodišč, piše pa o njih znana Ameriška zveza civilnih svobodščin v svoji letni knjigi. Zveza pravi v tej svoji knjigi, da imajo zvezna sodišča svoj lasten "program" civilnih pravic. Ta program temelji na ustavnih garancijah naših tradicionalnih svobodščin ter na podlagi obstoječih zakonov civilnih pravic :— zakonov, katere hoče program predsednika Trumana ojačiti in utrditi. Eden najvažnejših odlokov sodišč je bil v slučaju, ki je zadeval pravico Američana, da živi kjer hoče. Zadeva je prišla pred vrhovno sodišče Zed. držav ter se je tikala legalne moči o-mejitvenega dogovora na privatni lastnini. Taki omejitveni dogovori določajo, da se na določenem privatnem imetju, kot zemljišču ali hišah ne smejo naseliti ljudje te ali one rase, narodnosti itd. Dogovori te vrste torej temeljijo na plemenski in verski ter narodnostni diskriminaciji. Zemljiški lastniki, ki sklenejo oziroma postavijo take dogovore in pogoje, navadno iste vključijo v naslednje prodajne pogoje ko svoje zemljiško imetje prodajo ali dajo v najem dru-gifn. Namerjena je stvar v prvi vrsti proti črncem, ali danes je naperjena dobesedno proti milijonom Američanov židovskega, kitajskega, indijanskega, ja- skega, arabskega, etiopskega, mehikanskega, havajskega, pu-ertoriškega in "nekavkaškega" izvora sploh. V današnjih kupnih in najemninskih listinah je najti milijone teh omejevalnih pogojev in navadno so navedeni v drobnem tisku neK]e na kraju kontrakta, kjer jih novi kupec ali najemnik niti ne opazi dokler ni že prepozno in je obvezan s tem izpolnjevati to formo zapostavljanja. Z odlokom 6-0 (trije vrhovni sodniki od devetih so se diskvalificirali), ie najvišje sodišče dežele odločilo, da so omejitvene pogodbe legalno šibke in jih ni mogoče uveljaviti. S tem odlokom Vrhovnega sodišča je bilo preprečenih mnogo nadaljnih sodnih akcij za izgon črncev, Židov in japonskih Američanov iz stanovanj in domov v katere so se naselili kljub omejevalnim pogojem. Seveda ta odlok ne prizadeva pravic posameznega lastnika, da proda svoje posestvo ali zemljišče, hišo itd. komur sam hoče, kar pomeni, da lahko odbije kupce ali najemnike črnskega, židovskega ali kakega drugega izvora. VendArle pa sedaj tako zapostavljanje pomeni, da se tak lastnik postavlja po robu besedi in duhu naše Ustave. Vzemimo za primer sledeče slučaje: V državi Maryland so nekateri posamezniki pritiskali na neko žensko poročeno z Židom, naj vrže njega tn tri njegove otfoke na cesto; v državi Ohio ie bilo nekie izposlovano sodnijsko postopanje proti črnskemu pastorju, od katerega se je zahtevalo, ds zapusti svojo župnijo, ker je bila v "omejenem" sosestvu. Američani, ki verjamejo v prakso in teorijo demokracije, so bili vzradoščeni nad odlokom vrhovnega sodišča, ki je s tem napravilo konec u-veljavljenju sličnih sodnijskih akcij in postopkov. Izvajanje demokracije je bilo nadalje uveljavljeno v slučajih sodnih akcij prizadevajočih ameriške državljane, katerim je bila odrečena oziroma zabranjena pravica glasovanja na podlagi njihovega plemenskega izvora. Ena taka akcija je bila v zavr-ženju priziva proti odloku nižjega sodišča, ki je odločilo, da črnci imajo pravico glasovati v "belih" primarnih volitvah države South Caroline. To je očividno napravilo konec poskusom južnih držav, ki so s tem hotele mimo že prejšnjega odloka vrhovnega sodišča, kateri je dal črncem vso pravico glasovanja pri primarnih volitvah v južnih državah. Drugi odloki vrhovnega sodišča so zagotovili večje volilne pravice potomcem prvotnih a-meriških zemljiški!; lastnikov — Indijancev — v južnozapadnih državah dežele, v Novi Mehiki KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST u # r • Pridobivajmo mu NOVIH naročnikov • Ohnavljajmo naročnino ^TOČNO čim poteče • Afltirajmo med drofiml naročniki, da store isto • Prispevajmo v PROLETARCEV tiskovni sklad In priporočajmo to tudi drugim o Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev in druge stvari • , Naročajte slovenske la angleške kajlge is PROLETARCEVE knjigarne • Poskrbite, da si aaroče AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi tisti, ki tega ša niso storili • Naročite KOLEDAR tudi svojeem v starem kraju ia enako PROLETARCA. Vsakdo naj stori xa naS list kolikor more, pa bomo vse teiave imagovalil in Arizoni, ki sta edini državi Unije, kjer Indijanci ne smejo voliti. V volitvah 1. 1948 pa so prvič v zgodovini Amerike imeli vsi Indijanci teh dveh držav pravico glasovati v predsedniških volitvah. Tekom lanskega leta so sodišča — zvezna in državna — izdala število dobrih odlokov v pogledu civilnih pravic ameriških državljanov drugih kot že omenjenih izvorov. Nižja zvezna sodišča so zavrgla vojne odpovedi ameriškega državljanstva kakih 5,500 japonskih državljanov in to na podlagi, da so bile te odpovedi povečini izsiljene v koncentracijskih taboriščih kamor so bili ti ljudje preseljeni v času vojne z Japonsko. Odlok nižjega zveznega sodišča je tudi končal ločenje mehikanskih otrok v ljudskih šolah države Texas. Leto prej ie sličen odlok izdalo zvezno sodišče v državi Kalifornija. v V slučajih tikajočih se civilnih pravic in svobodščin, sodišča ne odločajo vedno v prid prizadetih ali tako, da bi se popravilo zanikanje civilnih pravic v< smislu navedenih pritožb. Kljub temu je iz letnega poročila Ameriške zveze civilnih svobodščin (American Civil Liberties Union) razvidno, da so dobri odloki sodišč v tem letu odtehtali v številu in važnosti one, ki niso bili koristni iz vidika sedanjega prizadevanja za ojača-nje in uveljavlienje naših ustavnih civilnih pravic in svobodščin. Kar se tiee odlokov vrhovnega sodišča v takih slučajih, omenjena zveza beleži, da je ta poglaviten steber naših tradicionalnih pravic, v vseh važnih slučajih večinsko podprl in utrdil ali razširil te pravice. Edino kar smatra Zveza civilnih pravic za neugodno od strani vrhovnega sodišča dežele je dejstvo, gla je to sodišče zavrglo število slučajev, ki bi jih bilo moralo po mnenju Zveze vzeti v pregled. Iz SANSovega urada 3424 W. 26th St., Chieago 23, III. VASA P0M0C JIM JE OTELA ŽIVLJENJE Dajte muzeju svobodo -neodvisnost Cleveland, O. — Ko sem pred desetimi leti predložil na redni delničarski seji resolucijo za u-stanovitev S. N. Muzeja, sem imel popolno zaupanje v navzoče delničarje in v direktorij SND. Saj SND lastuje 54 društev in okrog 2,000 posameznih delničarjev, ki so razkropljeni po vsej Ameriki. Menil sem, da je ta družba že prilična garancija, pod katere okriljem se bo Muzej lepo zbral ,razvil in živel. Toda sem se grdo zmotil. V direktorij Doma so polagoma bili izvoljeni ljudje, ki se na gotove stvari dobro razumejo, so dobri člani bratskih podpornih društev, znajo uspešno voditi gostilno itd. Toda o prosvetnih stvareh večina njih nima pojma in ne spoštovanja zanje, o Muzeju pa še prav posebno ne. Radi tega sedaj pri nekaterih direk-| tor jih prevladuje osebnost, pri drugih pa manjka razumevanja ! za zgodovino ameriških Slovencev in pomen za naše potomce. Nekateri si mislijo, da bi Muzej moral prinašati Domu denar kot kakšna gostilna. Ker tega ni, se ga je treba znebiti, ga je treba vreči iz doma ven. Da se pa to more zgoditi, se je bilo treba znebiti najprvo vodnika Muzeja in tako so naredili. Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. je S. N Muzeju Vse- eno doprinesel svoj delež. Vsa ia leta je imel Muzej svoje prostore v Domu, kar je vse hvale vredno. Denar so pa prispevale vse slovenske bratske podporne organizacije, društva in Narodni domovi, pa tudi "številni obiskovalci muzeja so poklonili mar-sikak dolar na oltar Muzeju. Večkrat sem že omenil temu ali onemu, da če bi SND dovolil, da se Muzej osamosvoji, da se samostojno inkorporira v državi Ohio in postane neodvisna organizacija Doma, da rad delam in skrbim, da bo SND dobil od Muzeja nekaj najemnine. Vsaj sem tako že tudi zapisal v resoluciji 1940 leta, da je samo za družbo SND Muzej preobtežilen, da se išče sredstva in financo drugod. Seveda, Muzej ne more plačati toliko najemnine Domu, kot kak&na trgovina ali bizniško podjetje, toda zmore nekaj plačati z darovi, kot kulturna organizacija. Prav istih misli sem Še danes. Zato sedal apeliram na vse delničarje SND, na druitva in posameznike, dajte na prihodnji delničarski konferenci SND dovoliti S. N. Muzeju popolno svobodo in samostojnost. Pustite Muzej v miru, ne razdirajte ga, ne likvidirajte ga. Vedite, da je bilo treba trdo delati, da se je zbralo skupaj tisto, kar imamo sedaj zbranega v Muzeju. Ne razkopavajte, ker tega ni potreba. Slovenski narodni dom je sedaj plačan in nima nobenih posebnih obveznosti, razen delničarjem. Tem se pa tudi tako hudo ne mudi za denar, da bi bilo treba radi njih muzej zadaviti. Dajte izkazati tudi 81-letne-mu starčku, Matiji Pogorelcu, vsaj malo priznanja in hvaležnosti, ko je mož s tako vnemo zbiral ta arhiv, ki se sedaj nahaja v Muzeju. Ne žalite ga, ne spravljajte ga v prezgodnji grob! Bodite obzirni do drugih, ki imamo veselje s prosvetnim deli in ne žalite nas tako prosta-ško! Na svetu so različne vede in imejte nekaj spoštovanja tudi do takih, čeprav jih sami ne razumet^, dodobra. Sčasoma pa se boste tudi z Muzejem sprijaznili in ga boste še visoko cenili. Naj se izmed navzočih društvenih zastopnikov in delničarjev na konferenci izvoli odbor petih ali sedmih oseb, katerim izročite vse stvari S. N. Muzeja takoj, kar na konferenci. Ta odbor pa naj uredi vse potrebne stvari v muzeju in ga vodi po začrtanih potih naprej. V organizaciji Slovenskega narodnega muzeja naj bi imele svoje zastopnike vse slovenske bratske podporne organizacije, Slovenski narodni domovi, društva in posamezni člani muzeja, podpi-ratelji. Na tak način se bo vse lepo rešilo in uredilo. Ce je komu zopern prepir, je meni. Jaz že 30 let delam tuVaj med vami in mnogi me poznate. Dokler mi bodo moči dopuščale bom še delal, če mi boste dali mir in razumevanje. Tudi S. N. Muzej bom še Izpeljal do večje popolnosti, da boste ponosni nanj in boste še obema hvaležni, Matiji Pogorelcu in meni, ds sva omislila to zgodovinsko ustanovo Erazem Gorsfie. Veliko vežbališče V mornar ičnem vežbališču Great Lakes med Chieago in Waukeganom se vežba za ameriško bojno morharico 20,000 re-krutov. Bolniki iz državnih sanatori-jev za jetične na Golniku, Gorenjsko, in na Topolšici, Štajersko, so se pričeli oglašati. Deležni so bili 'čudežnega' zdravila "streptomycin", ki je v mnogih slučajih jetike mladih Slovencev in Slovenk vlilo nove upe in vesele nade. v duše teh nesrečnih ljudi, katerim je trsgičns usoda prisodila pogubne posledice za njihove doprinose k prerojen ju slovenskega naroda. Ena izmed zadnjih akcij Jugoslovanskega pomožnega odbora — slovenska sekcija (JPO-SS) pred nenadno smrtjo njenega predsednika Vincenca Cainkarja je bila, da je avgusta meseca poslal na Golnik 4,000 gramov v Jugoslaviji redkega zdravila "streptomycin" za uporabo v najnujnejših slučajih. Pošiljka je bila prejeta v septembru. Dr. Tomaž Furlan se je takoj v imenu zdravilišča iskreno zahvalil za naklonjeno dragoceno zdravilo ter obljubil, da se bo zdravilo po potrebi uporabljalo v vseh zadevnih bolnišnicah v Sloveniji. Kakšni so dosedanji uspehi zdravljenja tuberkuloznih s streptomycinom, nam pričajo prejeta pisma od pacijentov samih. Ce bi se za vsak slučaj jetike porabilo le po 50 g streptomyci-na in bi bil dosežen popoln uspeh, bi poslana količina zadostovala le za 80 bolnikov. Samo v Sloveniji pa jih je danes na tisoče, večinoma mladih fantov in deklet, ki jim pomanjkanje tega zdravila preti s smrtjo. Slovenci v Ameriki smo ie veliko žrtvovali za svoje rojake v stari domovini. Darovali so po svoji zmožnosti za nabavo obleke, hrane, zdravil, zdravniških instrumentov in za druge pomožne akcije; darovali so za nabavo potrebne opreme in aparatov za otroško kliniko v Ljubljani; darovali so za politično akcijo, ki jo je med nami vodil Sans za interese slovenskega in drugih narodov Jugoslavije; še vedno prispevajo v obrambni sklad Narodnega odbora za svoboden tisk; prispevali so in še vedno prispevajo še za druge akcije v korist naših tu in tam. Toda tudi v Ameriki se časi izpre-minjajo in tisti, ki so vedno priskočili z dolarjem ali več na pomoč. kadar koli je prišel na nje apel, so se danes večinoma do varnosti izčrpali; nekateri še preko svoje lastne varnosti. Vendar nam spodaj objavljena pisma pričajo, da se s kakimi $50 lahko reši življenje kakega nadebudnega mladeniča in mladenke v Sloveniji, ki se je nepričakovano nalezel največje so-ražnice preprostega delavca — jetike i nki sedaj polagoma hira k neizogibnemu koncu, ako ne dobi pravočasno pomoči. V Jugoslaviji tega dragocenega zdravila ni. In če ga kaka lekarna kaj prejme, stane en sam gram $40.00. En sam bolnik pa potrebuje v najmilejšem štadiju najmanj 25 gramov. To pomeni $1000 ali več za vsakega tuberkuloznega bolnika. Takega denarja nimajo ne bolniki sami ne njihovi starši, ne država. Ce bi pa imeli sredstva, bi zamogli v Ameriki kupiti isto količino streptomycina za okrog $50.00. Koliko življenj slovenskih fantov in deklet lahko mi ameriški Slovenci odkupimo? Slovenski ameriški narodni svet je danes edina organizacija v Zedinjenih državah, ki se bavi poleg svojih tudi z vprašanji v interesu slovenskega narods v stari domovini. Dasr doslej še ni bila od te strsni povzets nobena akcija glede tega perečega vprašanja, nam tragičen položaj v Sloveniji jasno pove, da je na tisoče nadebudnih oči upajoče o-brnjenih proti Ameriki, čakajoč enakih ali še večjih pošiljk streptomycina, kot je že storil JPO-SS. Ali naj Sans prične to akcijo? Povejte! Pišite v naše liste! Prejeta pisma se glase: Topolšics, 3. XII. 1948. P. n. Zbolela sem 1944. leta vembru. Torej me muči ta bolezen že štiri leta. V avgusftu leta 1946 sem imela operacijo in sicer plastiko šestih Veber, katera pa mi je odlično uspela. (Se spominjate filma o podobni operaciji na Golniku, ki je bil predvajan v nekaterih naselbinah? Op. Sans.) Pričela sem zopet delati in tako sem dobila obolenje na drugi strani. Prišla sem zppet v sanatorij. Ker pa imaorpre-mplo kapacitete (moči), sem se zdravila le klimatsko (vživala svež zrak itd.). To seveda ni pripomoglo k zboljšanju,ker je pač bilo obolenje premočno. Imela sem infiltrat (poglobi jen je kali) in pa precerj zasenčeno desno stran, oziroma pljučno krilo. Kasneje se je odprla kaverna (izjedena pljuča). Tako so poskusili s streptomycinom, ki mi je zboljšal stanje. Dobila sem apetit, padla mi je temperatura in tudi kaverrfa se mi je dosti zmanjšala, zasenčenje pa razčistilo. Zato se vam še enkrat lepo zahvaljujem in ostanem večno hvaležna Danica Rojnikova. Mirko G. Kuhel, tajnik SANSa. Jugoslovanski pomožni odbor— slovenska sekcija, Chieago. Najlepše se zahvaljujlm za podarjeno zdravilo streptomycin, katerega sem bil tudi jaz deležen. Po uporabi tega zdravila se mi je stanje izboljšalo ter lahko trdim, da ste mi s tem ohranili življenje. Se enkrat se vam najprisrčnejše zahvaljujem za storjeno Uslugo in beležim, z odličnim spoštovanjem udani Janez Prašnikar. Topolšica, 22. XI. 1948. Čutim dolžnost, da se vam tudi jaz zahvalim še posebej za vaše darilo — za poslani streptomycin, katerega sedaj redno prejemam. Zavedajoč se, da ste mi s tem, dragi rojaki, rešili življenje, želim vaši humani ustanovi mnogo uspeha v nadaljnem delu. Mnogo iskrenih pozdravov iz stare domovine vam pošilja, Zoran Zabavnik. Golnik, 15. XII. 1948 Predragi bratje in sestre! Sprejmite iskrene zahvale za dragoceni zaklad — streptomycin, s katerim ste mnoge oteli smrtne nevsrnosti. Težko je gledati na mladega umirajočega človeka, še težje pa Je njemu samemu, ko vendar ve, da se mora za vedno ločiti od vsega najlepšega. Pričeli smo komaj živeti v naši mladi domovini Jugoslaviji. Prav vse moči smo posvetili grudi, meneč, da bomo čimprej dosegli svojo zadano nalogo. Toda kruta usoda je marsikoga iztrgala v največji sili ter mu zadala udarec obolenja. Tudi jaz sem deležna tega blagoslova. Namesto da bi dekla na zdravstvenem polju ter se pripravljala za nadaljni študij, da bi dosegla zaželjen poklic, morala sem v sanatorij za tuberkulozo. Moje stanje je bilo Že v zelo kritičnem stadiju, Še pred mesecm sem se borila s smrtjo. Izkrvavela ter onemogla bi morala umreti, Če ne bi dobila strpetomycina, katerega ste nam darovali. Stanje se mi po zdravilu kar vidno zboljšuje, za par i vendarle nekaj več socialistične-mesecev bom šla ozdravljena ga prepričanja kot pa ga je med odborniki delavskih unij v Zed. državah. KOMENTARJI (Konec S 1. Strani.) cu. Na Ogrskem — kot že prej omenjeno — se je vlada odločila vzgajati mladež v duhu novega reda." Cerkev pa zahteva privilegij kontrole nad šolstvom nazaj. Ne bo ga dobila — saj izgleda ne, da ga bo, ker je nova madžarska vlada pod kontrolo Moskve. Titova Jugoslavija se je zavzela prevzeti cerkvi mladino in ji uspeva. V Italiji pa je zmagala cerkev in tako mora radikalno gibanje delovati med mladino šele ko odrašča. "Ameriško stoletje" je fraza, ki jo je skoval Winston Churchill. In ni kaj posebno pretiraval, saj kar se angleškega cesarstva tiče. Dali smo mu v dobrih 15 letih nad 50 milijard dolarjev podpore in v posojilih, ki ne bodo nikoli povrnjena. Torej več kot vsem drugim deželam po svetu skupaj. In zato na Angleškem socializma še dolgo ne bo. Skoro vsak odbornik unije želi postati rajše-baron, vitez ali pa markiz kot pa da bi deloval za socializem. Ampak je v njih spet na svoje delo z idejo — pomagati ter žrtvovati se do skrajnosti, da zatremo to zavratno bolezen. Rada bi vas obiskala, da bi se vam ustmeno zahvalila, toda pot je preko oceana. Sprejmite tople, iskrene slovenske pozdrave od Anje Kožarjeve. Golnik, 14. XII. 1948. Dragi rojaki! Predragi Slovenci, imam veliko željo, da se vam'prav iz srca zahvalim za del prejetega streptomycina, kar ste gotovo odtegnili od svojih ust in tako nam napravili tako veliko uslugo, da skoro ni besede, s katero bi se vam izrazila v zahvalo. Moje pljučno obolenje je čisto posledica okupatorjevega inter-niranja itd. Bilo mi je zelo kritično ln bres vaša pomoči sigurno neozdravljivo. Sprejela sem od našega inštituta 50 g in takoj mi je padla temperatura. Tako sem se opomogla, da je res skoro vse neverjetno. Sigurno vam je znano, kaj je pri nas prizadela vojna, koliko je posledic, in to vse od reda mladine do starih ljudi, ki nam je prav sedaj dragocena delovna moč, da čimprej zgradimo vsaj to, kar nam je porušeno. NaŠ cilj je: Vsi za enega, vsak za vse! Predragi, ako ne bi trpeli teh posledic bolezni, posebno TB, ki se je zadnje čase tako razširila, da je velik procent (ljudi) nesposoben, bi mi papredovali vse drugače. Danes imamo vse pravice, ki jih do sedaj nismo imeli. Torej, naši dragi rojaki, še enkrat se vim prav iz srca zahvalim! Blagotinšak Pavla. Golnik, 13. XII. 1948. Sem med tistimi srečnimi, kateri so dobili od vas, dragi dobrotniki, streptomycin, in zato se čutim dolžno osebno se vam zahvaliti. Albanska vlada se togoti nad Jugoslavijo, da jo hoče ekonomsko zadušiti. Naj bi rajše priznala, da jo je spravila gospodarsko na noge v svojih najtežavnejših dneh, ko niti njeno ljudstvo ni imelo moke in kruha, a Albanija ga je dobila. Ako bo kominform tako nadaljeval, bo borba zapad-nega kapitalizma, ki jo vrši proti sovjetski zvezi, jako olajšana. Irska je sedaj popolnoma svobodna, to je — čisto "neodvisna" od Anglije. Politično je res, a ne gospodarsko. In ker gospo-, darsko ni, tudi politično biti ne more. Vseeno — od kar se je koncem decembra oklicala za povsem svobodno državo — Irci po mnogoletni borbi za neodvisnost lah^o mirnejše spe. Myron Taylor je bil že od predsednika Roosevelta imenovan za poslanika pri papežu. Ker naša ustava tega ne dovoljuje, ga je označil za svojega osebnega zaupnika. Po predsednikovi smrti je Truman Taylorju dejal, da naj ostane "na svojem mestu" — namreč kot poslanik pri papežu. Kdo je Taylor? Veleka-pitalist, bivši predsednik jeklarskega trusta, ki ima toliko denarja, da je ob minulem božiču podaril neki dobrodelni ustanovi poldrug milijon dolarjev. Nedvomno tudi v Vatikanu ni sti-skač. Horty na Portugalskem Bivši madžarski regent Nicholas Horty, ki je kolaboriral s Hitlerjem in mu pomagal v vojni, je dobil zavetišče na Portugalskem. Sedanja madžarska vlada ga označuje za vojnega zločinca. Star je 80 let. Naročite si Jubilejni Ameriški druftinski koledar za leto 1949. Stane $1.50. PREBIVALSTVO JUGOSLAVIJE povečalo kar za 2907r, rudniško-f prenaglo, kakor je to pri vas no-1 za sestanke in seje ter za umet- bila Jugoslavija tudi števil- moških. (Danes živi v Jugoslav!- . . že precej pomembna država. I ji 7,579,538 moških in 8,172,397 j I rZOSKI Uodo (Konec s 1. strani.) bi eno že precej pomembna Tako pa bo zaradi primanjkljaja, ki znaša 2,558,000 ljudi, to število prebivlastva doseženo šele v nekaj letih. Število prebivalstva po posameznih republikah Zanimivi so podatki o številu prebivalstva po posameznih republikah. Danes ima Srbija z avtonomno pokrajino Vojvodino ter Kosovim in Metohijo 6,523,-224 prebivalcev, medtem ko šteje Hrvatska 3,749,039, Bosna in Hercegovina pa 2,561,961 ljudi. Število pjrebivalstva republike Slovenije znaša danes 1,389,084, nekaj manj prebivalcev ima Makedonija (1.152,954) in najmanj Črna gora (376,573». Ker ljudsko štetje leta 1931 ni bilo izve-tleno po republikah in narodnostnem sestavu, temveč po banovinah, ki jih je bilo deset in katerih obseg je bil bistveno drugačen od današnjih republik ne moremo primerjati, kako je naraščalo prebivalstvo pri posameznih narodih Jugoslavije. To ugotovimo lahko le za Slovenijo in za Beograd, katerih obseg se krije s predvojno dravsko banovino in upravo mesta Beograda. Število prebivalstva se je od leta 1931, ko je ta štela 1,120,549 ljudi, povečalo na 1,389,084, torej za 268,535 prebivalcev, pri čemer pa je upoštevano tudi katerih je za 592,859 žensk.) To močno nenormalno stanje je posledica vojnih dogodkov v letih 1941-1945, ki so sorazmerno mnogo večje število žrtev zahtevali med moškim prebivalstvom, kakor med ženskim. deloma pa je še posledica prve svetovne vojrie. Nesorazmerje je bilb namreč zelo občutno že leta J921, ko so našteli 230.229 žensk več; do leta 1931 pa se je stanje precej zboljŠalo in je tedaj presežek žensk znašal samo 141,806. Danes pride na 1000 moških prebivalcev 1078 ženskih, ni pa nobenega dvoma, da se\bo razmerje^ med obema spolom^ s časom samo uravnovesilo. ^ industrijsko mesto Bor v Srbiji vinarjih včasih navada! Kaj pa pa je z 258 S porastka števila je brigadir Valie navsezadnje več kot I prebivalstva na tretjem mestu. | storil? Pokazal je svojo legitimacijo in zaplenil denar. AU ni to bila njegova uradna dolžnost? Trgovina z valutami je po za- nostno in obrtno udejstvovanje in učenje. Prostor ne dopušča navedbe vseh načinov delovanja škofa Sheila v življenju '^Vetrenega mesta", kot Chicago pogosto na-konu prepovedana tn brigadir je1 živa jo! Ali tudi bežno poročilo o moral skrbeti za to, da se zakon njegovem delovanju mora ome- HERE IS A LIST OF THE BOOKS YOU CAN GET NOW THROUGH THE GREATEST BOOK SALE IN RECENT TIMES, LOOK IT OVER niti njegove stike s čikaškim "Back of the Yards" svetom. Ta soseski svet v ozadju čikaških klavnic, je bil ustanovljen v svrho zbližanja raznolikih skupin, ki živijo v tem turobnem predelu blizu klavnic. Idejo samo je sprožil Paul D. Prebivalstvo po mestih Nadvse Ugodni pa so popisni j torej: rezultati, ki se tičejo mestnega orebivalstva. Ti namreč kažejo, da so naša mesta dosegla ogromen razmah in se je število njih prebivalstva v primeri s predvojnim stanjem, izredno močno povečalo. Objavljeni - rezultati pričajo, da je danes v Jugoslaviji, ki je bila in je še pretežno kmetijska država s slabo razvitimi mesti, 85 mest, ki štejejo več kot 10,000 prebivalcev, medtem ko jih je bilo v letu 1931 samo 70. Od mest z več kot 10,000 prebivalci jih je največ v Vojvodini, in to 22 (leta 1931 20), v Sr- nih predelov Slovenskega fri-morja. Če število teh državljanov odštejemo, vidimo, da se je število prebivalstva Slovenije rastka po vsej državi (9.10'* ). Mnogo ugodnejši je rezultat za Beograd, katerega prebivalstvo je naraslo od 266,849 v 1. 1931, na 388,246 v letu 1948, tako da znaša prirastek 145.5 '/t. Toda tu gre zgolj za mesto, ki so danes itak vsa močno narasla, razen tega pa še za prestolnico države. Točno sliko o naraščanju števila prebivalstva v posameznih republikah torej ne moremo dobiti, gotovo pa je, da je prirastek v severozapadnih predelih mnogo tttanjši kot v jugovzhodnih. Sestav prebivalstva po spolu Zanimivo je* razmerje med številom moškik in žensk v državi. Spola si nista v ravnovesju, temveč močno* prevladujejo ženske. prebivalstvo na novo priključe- biJ» 19 <13). V 17 (!8!? ^v Makedoniji 9 (7), v Sloveniji 6 (3), v Bosni 6 (5), na Kosovem in Metohiji 5 (5) ter v Črni gori 1 If 1). Na splošno pa je v vseh me- povečalole za MB S , kar je zelo [*ih Jugoslavije število prebival- malo in znaša komaj dobro polo-1 stva močno naraslo. Beograd se vico povprečnega naravnega pri- Je. kot smo videh ve* ko* podvojil. Se bolj je narasel Zagreb, ki je s svojimi 290,417 prebivalci (napram 185,581 v letu 1931) drugo *nesto Jugoslavije. Ljubljana, kot tretje največje mesto drŽave, kaže izredno lep razmah, saj je narasla od 59.765 ns 120,944 prebivalcev. (Seveda moramo upoštevati tudi to, da so bile po letu 1&31 priključene mestu okoliške občine). Sorazmerno največji porast med vsemi mesti v držsvi je dosegel industrijski Kranj, ki je narasel ksr za 373Sf, (od prvotnih 4191 prebivalcev je narasel ns 15,-640), kar kaže kako velik pomen ima industrija pri ustvarjanju velikih mest. Drugo mesto v porastu zavzema prav tako slovensko mesto, namreč Celje, ki se je Kdo je potem kriv? Stopil sem v bar. Pri mizi je spoštuje. Ce se ne bi bila vrne-sedel moj stari znanec odvetnik beneška policija, bi bil on dr. Niko Novak. oddal denar svojemu uradnemu — Zdravo Niko! Kar veselim predstojniku. Stvar bi bila s tem se te. Ze dolgo se nisva videla, končana. Graje vredna je bene- — Zdravo Dodo! Sedi. Boš ška policija, ki je posegla vmes. kaj povedal. da ščiti interese Benečana Du- Z odvetnikom Novakom sva fourja, čeprav je ta s prodajo se imela pomeniti o marsičem/dolarjev Hotel kršiti zakon. CejAlinsky, judovski sociologist, ker je preteklo nekaj let od na- Hočeš protestirati, protestiraj to- Ker je predelje ^odstotno kato-jinega zadnjega srečanja. Da ga 'ej proti beneški policiji, trža- liško, )e Alinsky šel s svojo idejo spravim v dobrb razpoloženje, škega brigadirja pa pusti lepo k škofu Sheilu. Ta je dejal: 44V sem sklenil, tla začnem pogovor Pr* miru! On zasluži za svojo tem se lahko zanesete name." o važni kriminalni zadevi. Ziv- uradno vnemo priznanje in po- Danes je ozadje klavnic spreme-ljensko izkustvo me namreč uči, višanje. In jaz upam ter sem njeno, dasi ludi zdaj '« • «v — - ( ■ iicf^n uuuno, v t vi t v/u naj jv v legitimacijo in dolarje zaplenil, Američanom kot delavstvu Qzadju te potrebe: industrialni ker je kupčija s tujimi valutami naklonjen skof,iker je pomagal nered, medplemenska sumnja in prepovedana. Opeharjeni Du- organizirati v Kongres mdustri- nezaupanost, slabe stanovanjske four je stvar prijavil in tako je flnlh organizacij klavniške de- ra2mere in družinska negotovost prišlo do aretacije. , ,avce v P*?«"*' J* P° dru*' oziroma pomanjkanje družinske - No, in kaj je posebnega na *tram JfJkat'šk°f Pra^ta: zaščite. Gledajoč vse to smatra, tem? * ko veliko pozornost s svojimi j da mora nekaj ukreniti za izbolj- - Pomisli, kak škandal! Član ** ne~ *«nje teh razmer in to kot škof tržaške policije, ki je razglašen, j ^^^^^ da * & c , ne bi vedel kako bi radi nekate-1_Common Council. za najboljšo na svetu, in celo brigadir te policije, dodeljen kriminalnemu oddelku, sodeluje z navadnimi goljufi pri Sločin-skem podvigu ter pomaga opehariti poštenega obrtnika. To je nezaslišno. To je skrajna pokvarjenost, gnilobs! V dobrih rokah smo! Krmiinalci dobivajo uniforme ln potem lahko izvršujejo svoje temne podvige. In še plačani so Za to! Kaj takega je samo v Trstu mogoče. Ne najdem besede, da bi.. — Le pomiri se^ In ne sodi "Počutim se svežo kot nov penny vsako jutro... po dobrem nočnem spanju pod električno odejo. Ta električni blanket mi zagotovi zdrav počitek skozi vso noč — vsako noč. Ni čudno, da se sončno pdČutim.' n BUDNA kontrola nad vašo električno odejo, z vsemi drugimi ugodnostmi, Vam zagotavlja avtomatično regulirano temperaturo. "Nagni" kontrolno zaponko par minut predno greš k počitku in vse ti bo ugodno. Lahnfe topla odeja. Nič več ne bo treba treh ali štirih odej. Spali boste boljše — in počutili se boste boljše — ko boste imeli električno odejo. Počutili se boste osveženi kot marjetica! Izberite si te električne odeje pri vašem najbližjem trgovcu ali pa v najbližji Edisonovi prodajalni. B * t ti ri važni ljudje videli, da molčim," je dejal škof, ki je dalje citiran v samoodfeovoru: "... Ali oni zahtevajo previsoko ceno na katero ne mdrem pristati. Vse prepogosto je v preteklosti dogajalo, da So iz obzira do lokalnega bankirja, industrialca ali politikaša možje cerkve molčali, ko bi se bilo moralo Kristusove nauke dobesedno razglašati z vrh hiš." Bilo je res mnogo ljudi, ki so na primer smatrali, da je škof govoril "iz reda", ko je nastopil pred veterani, zbranimi na prvi letni konvenciji Ameriškega veteranskega odbora in jim dejal: "Nihče, razen morda naiven o-trok ali odrasel bedak, ne more trditi, da imajo črnci, Mehikanci, Filipinci ali Zidje iste prilike kakor njihovi so-Američani. Nevredno je verovati v enakopravnost. ko razdivjana množica lin-ča zbeganega črnca na pripravnem drevesu za zločin o katerem niti no gotova, če ga je res Izvršil ... Tudi veliki napisi noseči čudno legendo 'Samo neju-dje4 ali pa "Omejitve' dajejo revno spričevalo naši veri v one nedeljive pravice, na katere smo tako ponosni. Skof je šel preko besed v zadevi potreb manjšinskih skupin. Po vojni, ko so bili ameriški Japonci izpuščeni iz taborišč, jih je prišlo petnajst tisoč v Chicago. Skof Sheil je videl v tem selitvenem problemu potrebo nu-denja pomoči in je ustsnovil Ni-sejski dom (Nisejci so smeriški Japonci druge generacije), da je tako pomagal domaČim ameriškim razseljencem. (Nisejski dom je dobil zaposlitev tisoč dve sto Nisejcem, ki so se priselili v Chicago.) Lansko leto pa je škofova katoliška mladinska organizacija k svojim mnogim drugim aktivnostim dodala delovanje za vzpostavitev socialnega doma za mlade črnce v starosti od 16 do 25 let. Ta dom bo o-premljen z vsem potrebnim za telovadbo, zborovanje, prigrizek, imel bo kegljišče, prostore ŠTUDIRA EVIDENCO. Zvesnl pravnik George M. Fays študira svidenco (fotostat plačilnih čekov), s katero bo mogel sodišču iokasatl, da je kongresnik J. Par-nell Thomas (r., N. 1.) v svoji po-tlciji kot načelnik kongresnega odbora sa raziskovanje protiameri-fklh aktivnosU imel v svoji slušbi aa stroftke svesne vlade ljudi, ki niki delili s tem altra-patrioUčnim so prejemali plačo, ne da ki kaj delali sa vlado. Denar so prejem-kongresnikom. America's Way Out By Norman Thomas. A program for democracy, (cloth) $2.00 Ancient Society By Lewis H. Morgan. Hrsearchos in the lives of human progress from Sav.igcry through Barbarism to Civilization, (cloth) ............................ ....... ...............................................$1.15 Between Two Worlds, Upton Sinclair. A new novel, 859 pages, (cloth) .....I...........................................................'..................$2.00 A. * Cry for Justice By Upton Sinclair. An anthology of the literature of social protest, (cloth) ...........................................$1.25 a 9 Debs, His Authorised Life and Letters By David Darsner, (cloth) 75c ENGLISH-SLOVENE HEADER, By Dr. F. J. Kern, (cloth)..........$2.00 ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY, By F. J Kern, (cloth)...,....$5.00 Ethics and the Materialist Conception of History, By Karl Kautsky, (cloth) ................00c FROM MAN* LANDS, By Louis Adamic. One of the greatest stories under the sun, the story of the coming and the meeting of scores ' . of different peoples in so brief a period on the vast and beautiful American continent, (cloth) ...........................................$2.50 Grandsons, By Louis Adamic. The story of a man's love Cor his country and his search for the American Ideal. A Novel, (cloth) $2.00 Goslings, A study of the Americap schools, by Upton Sinclair (cloth) »....................................................................................$1.00 Hundred Per Cent, By Upton Sinclair. A story of a patriot, (cloth) $1.00 Jungle, By Upton Sinclair. A novel of the Chicago Stockyard, (cloth) .............$1.00 King Coal, By Upton Sinclair. A novel dealing with the strike of Colorado Coal Miners, 1913 14, (cloth) ................................$1.00 My America, 1928 1939. By Louis Adamic (cloth)..........................$3 00 Money ('hangers. By Upton Sinclair. A novel of Wall Street and the panic of 1907, (cloth) ......................................,..........................$1.00 Mammonsrt, An essay in economic interpretation, By Upton Sinclair, (cloth) .................. ,.............. ..... ................................................$1.50 * Oil, A picture of the oil industry in Southern California and taking in the world struggle, By Upton Sinclair, (cloth)........ .................$1.00 : Profits of Religion, By Upton Sinclair. A study of supernaturalism as a source of income and a shield to privilege, (cloth) ...............$1.50 Roman Holiday, By Upton Sinclair. America since the First World War—the Roman republic, after the destruction of Carthage—how much alike were they? (cloth) ...............................................$1.0(^ ROBERTS RULES OF ORDER, By Henry M. Robert, (cloth)......$1.00 Scienee and Revolution, By Ernest Untermann (cloth) ................. 50c The Wet Parade, By Upton Sinclair. A full-length novel dealing with liquor drinking and the liquor traffic in the United States during the past thirty years, (cloth) ......................................................$1.00 Walls and Bars, By Eugene V. Debs. The story of Deb's life in prison, (cloth) ...........................................................................„......................................41.00 World's End, A novel by Upton Sinclair, (cloth) .....................$2.00 Veraey's Justice, (Ivan Canker) Translated by Louis Adamic. A faithful, stirring piece of realistic fiction by the man who is considered the greatest writer Jugoslavia has produced, (cloth)— FREE as our gift to you with each book order. All book titles in capitals are specially referred to in "Just things" column. Look it up, it will pay you. Imenik zastopnikov Proletarca Kdor zeli prevzeti zastopstvo za nabirauje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše uprav ni štvu. ki bo poslalo potrebne listine ,in informacije. ZVIŠANJE POŠTNINE Po novem letu je poštnina za pisma po zračni pošti zvišana iz 5 na 6c na unčo. Zvišana je tudi parcelna pošta in za razne druge poštne pošiljatve. Za navadna pisma ostane nespremenjena, istotako za časopise. SLOVENE RECORDS ll-tadi fssetis tfs COD, viae v C-1114 My laar «s nUMhg fti Tyrol t St. CUlr polka C-ltM Tea fat polka; Jolly polka P. Taakovls and kto C-11SI Alplno waits For your complete o« tur onem, +hon »hopping for e/ecfr/c bad-COVSrtflft, bok forth• total of Undkrwritara' ioborotoriat, Inc. mile IKItVftl CO«MNT NORTHiftN Dr. Johrt J. Zavertnik id SURGEON PHYSICIAN anc_______ 3724 WESt 26th STREET Tel. CRawford 7-1212 OFFICE HOURS: 1:31 to If M. (Except Wed., fcat. and Sun # S:SS to !:3t P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.i Res. ttlS Se. RMgewar Aft. Tel. CRawford 7-I44S If a* anawar — Call AtTfttln 7-571$ Tivoli Park Polka VDIago SqemfsatB T-IM BStf WlM - R-574 Ns dsrjs^s, CMtt (Oars) •ndtfe Tev. Bead WwtU for trm Ust of aO sew SLOVEN* records, tke largest soUctisn In u£, by the bost Slmas artists, toi PALANDfcCH'S IM I.jClark frmt, Chkago#5, UL CALIFORNIA. Foatara: John Pečnik. Oakland: Anton Tomšič. Los Angeles: Frank Novak. $an Francisco: A. Leksan. COLORADO. Created Butt«: Ant. SloHodnik. Paeblo: John M. Stonich. Walseabarg ia okolica: Edward T want. ILLINOIS. t Chieaga in okollcas Frank Bizjnk. Joseph Oblak, Peter Vcrhovnik in Frank Zaitz. 1 La Sail« ia okolica i Anton Udoyich in Leo Zevnik. SpringfioUi Jopoph Ovca in John Goriek.' Virdeat Fr. Ilersich. Waakagaa-Na. Ckicagot Martin Judnich. Witt: Luka Podbregar. INDIANA. ladianaiM.il«! Mary Stroj. KANSAS. Armat Anton Shular. Arca4t«t John Shular. Wast Minaralt John MaroP. MICHIGAN. Detroit-Jesrborn John Zornik, Joe Koriič. M. NNESOTA. BuMt Max Mai tz. ChUholir: Frank Klun. Dalatk: Mm Kohi. Ely: John Teran in Matt Praprot-nik. MISSOURI St. Louis: John Spiller. MONTANA. Butte: Anton Zugel. Eaal Halanai Joseph Kihelirh. Sad Lodges K. firtnoftnik. NFW JERSEY. KllaeWetk. Amelia Oblnk. NEW MEXICO Gallop: Mary in Jennie Marin»ck NEW YORK. Cewanda. Jame* Oeklava- OHIO. Akron-Barbertfn: Alois Ocepek. Bridgeport in okolica: John Vitez. Cleveland: John Tlrebel, Anton Jankovich In Frank Hribar. Fairport Harbor: Lovrenc Bsjc. Girard: John Rosin in Andrew Krvina. Lisbon-Power Point: Jacob Bergsnl. Maple Heights: Frank Volkar. Warren: Joseph Jet. PENNSYLVANIA. Aliquippa: Geo. Smrekar. Avella: Frank Bregar. Carmichaels: Anton Zupančič. Crafton-Moon Rnn: Jennie Jerala. Canonsburg-Strabane: Jacob Pav-čič. Export: Jon. BritS. Forest City: Anthony Drasler, Jr., Frank Leben. Herminie: Anton Zornik. Johnstown in okolica: Frank Cvetan. Latrobe: John tn Mary Fradel. Houston: Louis Britz. Library! Nick Triller. Sharon: Jonepi^ Cvelbar. Potovalna zastopnika ss Proletarca, AmeriAki družinski koledar in Majski Čila* sa sapadno Penno Anton Zornik, Herminie. ss Cambria In Somerset okraj pa Frank Cvetan, Johnstown. WASHINGTON. sesttle: Lucas Debeljak. WEST VIRGINIA. Elm Grove! Frank Kosem. Star Cityt I«awTenee Selsk. Thomas* Lrnhart Wcrdinek WISCONSIN. Milwaukee ia West Allls: r,ou»a Barborich Sbeboyfan: Frank Stih. W i I lard: Matt Mslnar. WYOMING. K em merer la okolica: John H. klsnik. Rock Springs: Frank RamMa. A Yugoslav Weokly Devoted to lh» Intcrtil of the Workvrt • OFFICIAL OI4AN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC IDUC ATION ORGANIZATION C O-O P i ft A T I V S COMMONWEALTH NO. 2147. Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., January 12, 1949. VOL. XLIV. THE CROWS NEST THE GREATEST PART of the nation's daily press plugged for Dewey, upheld the Taft-Hartley Act, and so forth. Together with the pollsters they misled pretty near everybody as to what could be expected in the elections. In any event, there was not a single national daily on which labor could depend for authentic, objective ^information. Good, militant union men in Chicago have been compelled to read papers produced in plants against which the union typographers have been striking for over a year. This all stresses the need for a national labor daily paper, possibly subsidized by the unions. • • o ELMO ROPER, one of the poll-takers, last week made ^ a statement which said in part that "one of the chief mistakes by the pollsters was in interviewing too many people in the 'upper income brackets/ and too few of the people who have little money but do have votes." • • • IN AN INTERVIEW with the magazine U.S. News & World Report, presidential economic adviser, Edwin G. Nourse said: "Personally I hope very definitely that we are ntft tending toward more controls, because I think that is incompatible with the flexible and quick adjust- 40,000 Slum Houses In Notion's Capital The Washington "Post" printed a sickening story in its Sunday issue*. It described slum conditions in the Nation's capital, within half a mile of thc Capitol building itself. For low-income families living in these places it's a constant fight against rats, insects and disease, the "Post" said. The roofs leak, walls are demp and crumbling, floors are aboijt ready to cave in, windows and doors don't keep out the cold, let alone rats and mice. All have outdoor toilets. None has lights. Interested mainly in the exorbitant rents they collect through their agents, the landlords, most of whom haven't even seen the properties in years, merely shrugged when the reporter questioned them about thc conditions. Apparently they have a "pull," for practically all of the houses have been condemned by the municipal authorities, some of them several times. Their callous attitude was illustrated by the statement of one, "If people choose to live, that way, what can ybu do about it?" But it isn't a matter of choice, the "Post" pointed out. These families simply can't pay the rent for a decent house. Years ago the first Mrs. Woodrow Wilson, appalled by these conditions. started a move to clean out the Washington slums. Legislation was introduced, but the landlords and the real estate interests jumped in and blocked it. The success of their fight against all moves since is demonstrated by the 40.000 slum dwellings in the capital today. ments that business has to make. Nourse does not have the final voice in determining economic policy of the government. He is, however, considered a highly influential adviser. He heads President Truman's Council of Economic Advisers. • • • ARTHUR W. BINNS was hailed before a Philadelphia court last week on charges that he is the "worst operator of firetraps and health menaces" in that city. A firm operated by Binns rents out many homes which are "unfit for human habitation," and "flagrantly takes advantage of the housing shortage," the court was told by H. M. Packer, city housing and sanitation chief. WHO IS BINNS? He is a big real estate operator and former president of the Philadelphia Real Estate Board, the local "realtor" organization. Now he is president of the National Home and Property Owners' Foundation. That was one of the Real Estate Lobby organizations which, for the past two years, have been spending money like water in Washington^ to end rent control and keep Congress from passing any housing bill which would help the victims of such "landlords" as Binns. ILLEGAL SHIPPING REAPS FORTUNES By means of "forged licenses" and other crocked tricks, a Senate investigating comtnittee reported this week some business men have been making "fabulous" fortunes by "illegally shipping" flour, lard, steel, iron pipe and other scarce products to forrtgn countries, in violation of the Export Control Act passed this year by Congress. The committee is headed by Senator Homer Ferguson (Rep., Mich.) YOUR INCOME TAX Form 1040A For the year 1948 the Bureau of Internal Revenue has done away with the W-2 Form as a final income tax return. In its place a new form 1040A has been devised. This Form 1040A is a single sheet return printed on buff-colored paper. This new form is the simplest of the three returns available. It is similar to the form which appeared last year on the back of the withholding statement. If you file this form you do not need to figure your own tax. From your answers to the questions, the Collector will figure your tax, and send you a bill or a refund. If your total income is less than $5,000.00 and consisted entirely , of wages reported on withholding statements, or of such wages and not more than $100.00 total of other wages, dividends and interest, you may use Form 1040A. If you had any income from other sources, such as annuities, rents, royalties, a business or. profession, farming, transactions in securities or other property, partnerships, estates and trusts, you may not use 1040A but must file of Form 1040. You cannot deduct travel or reimbursed expenses from your wages if you file Form 1040A. Form 1040 may be used either as a short form or as a long form. The short form is simpler than the long form. It differs from Form 1040A in that (a) you must compute your own tax; (b) you may include income from sources not eligible for 1040A; and (c) you may deduct travel and reimbursed expenses from your wages. If your income was leas than $9,000 and you do not desire to itemize non-business deductions (contributions, interest, etc.), find your tax on the table on the back of the form which allows 10% for such reductions, tear off the second sheet and file the first sheet of Form 1040 as a short form. TTTTparrO by tat stall Ol the Instituted of Labor and Industrial Relations, University of Illinois.) URBANA. 111.—Mow in the early stages of its industrial revolu> tion,« India hopes to avoid much of the conflict between labor and management'which has been a part of the history of Western countries, according to Armidthari Singh, now a student at the Institute of Labor snd Industrial Relations at the University of Illinois. As a new industrial country* India is faced with the problem of inflation. Recently, Singh pointed out, the government called a conference of labor, industrial, and agricultural leaders to study this problem. "Perhaps it will be surprising to many in the United States," Singh said, "to learn that industrialists and bankers ^recommended profit and price ceilings as well as wage ceilings. They decided 6 per cent should be the maximum rate of dividend which any company should be allowed to pay to the shareholders." India is singularly free from restrictive labor legislation. This is not accidental. It is generally recognized in his country, Singh explains. that strikes are not confined to labor, and a strike" by capital —lack of investment resulting in lay-offs and unemployment—is perhaps more harmful to the country than labor strikes. So long as capital enjoys the right to strike, Indians believe, it is undemocratic to take away a similar right from labor. NEW 4-CENT AIR MAIL POST CARD A new 4-cent air mail postal card was made available by the Post Office Department on January 10, 1949. The new card is of the regular postal card size with the 4-cent stamp arranged horizontally in the upper right corner. The central design of this stamp consists of an eagle in flight with outstretched wings on a light background. Across the top on a dark panel appears "U.S. Postage." In the lower left corner of the stamp is a numeral "4-cent." Directly under the eagle is the lettering "Air Mail." One Mor« Year For Chicago Rail Fair The Chicago Railroad Fair, of 1949, will open on June 25th and run for 100 days—closing on October 2nd. The 1948 Fair opened on July 20th and conUnued until October 3rd. attracting more than two and one-half million visitors during the 76 day run. Thousands were turned away from the grandstands at the brilliant spectacle "Wheels a-Rolling" which played to an audience of more than a million, two-hundred thousand. In view of the need for more seating space, plans are being made to enlarge the grandstands. The erection of Covered ways connecting the various exhibits on the grounds are being planned to protect visitors from sun and sudden showers; sll roadways will be black-topped to add to walking comfort. THE WORKERS ARE ALWAYS TO BLAME Anything unpleasant—such as high prices1, a railroad wreck or "industrial disputes"—is promptly blamed on the workers by moat daily papers. Following that custom, a Washington editor publicly scolded government workers this week for the shocking failure of the Capital City's "Community Chest" money raising campaign. This time, the workers had an able defender in C. G. Davidson, Assistant Secretary of the Interior, who headed the money raising among government employes. He wrote the editor pointing out that the government workers contributed $125,000 more this year than last year, while the campaign as a whole fell 26 per cent short of its goal. Obvioasly- It was the bixiseamei of Waahlaftoa—including wealthy aewspaper owners—who did mot do their part SMART "Johnson is so conceited." "Yes, on his last birthday he sent a telegram of congratulations to his mother!" SOCIALIST CČMM EXECUTIVE PROGRAM Good Try Thc high school sociology class was asked to define "imbecile." One student wrote; "A person who cheats someone out of something. We have people who imbecile money." THE EDUCATIONAL BUREAU OF JSF Approximately 115 progressive fraternal and cultural or-« gaizations are today affiliated with the JSF Educational Bureau (Prosvetne Matica). Groups from various fraternal organizations in the country are members; some of those represented are the SNPJ, SDZ, JPZS, and a number of JSF branches, along with singing societies, dramatic groups, and cultural organizations. What benefit does an organization enjoy as a member of the Bureau? Member organizations are entitled to free usage of any of the hundreds of plays, comedies, dramas, and operettas in the Bureau's files In addition, books are sent free of charge to all groups every year. This year *K*«a iM-maus.,7*uLuau ARC iN AFL; 4 MILLION IKl _ ^^ _ _ me CIO, AMD 2 MILUO/ IN t/NAWLlATIDUAto/va, " MiLUOAJ AvMrr OMAN/I zatic»J. AMP WAM _ AMHRD3 »N tt32«e*K4«OUT bO% LOW«R THAN IN 1929, P WCLt-MAOft fOftlMK '/• ©S«T IN turr* AMD CAf»S swnwrHPfWatTH« UMOM lAMtl >