134. itoviHca. Trst, v torek 17. junija 1902, Tečaj XXVII „Kdlaoat" fzh Ua •»krat mm In. runa aodol) to pr itcikov, ob 4. ari zvedet. Kar*stniše za obnovljenje tro zveze, ko vidijo v njej proti vesje proti stremljenju vseh nemških sovragov, s o s e b n o pa tudi vseh tistih naporov, ki se obračajo na osnovanje velike jugoslovanske državo« tvorbe, k i bi sezala od južnoštajerskih gor do Balkan a.« Dobernig je s to izjavo gotovo mislil na politični ideal hrvatskih politikov, za katerim .-treme na osnovi hrvatskega državnega prava. 8 to izjavo pa ni zadovoljen VBenemški publicist v Wolfovi »Ostdeutsche Rundschau«. Ta politični pisatelj in novinar (K. Hron), ki se včasih tudi podpisuje, ima gledć na Balkan posebne nazore. On se v notranji politiki protivi mogočnemu vplivu katoliške ^erkve in se ne zlaga tudi b tistim političnim stremljenjem, katero bi hotelo zasnovati katoliško državo na jugu, v zmislu hrvatskega državnega prava. On je odločno proti temu, da se dela katoliška propagandi s pomočjo ali v soglasju Hrvatov tudi v Bosni in Hercegovini, ker s tem da si Avstrija na-kopuje sovražtvo nekatoliškega naseljenja, torej srbskega in mohamedanskega. Da, eel<5 po knji, kjer so imele pre nočiti gospe. Tudi ležeče v postelji so se razgovarjale o marsičem, kakor da bi tekmo-vale za slavo zadnjih besed. Ko bo že ne-: hale blebetati, se je zopet oglasila ena ali i druga, dokler ni naposled Melita izjavila : da mora biti mir! Sedaj so utihnile, a še dolgo niso mogle zaspati. Motilo jih je društvo kartajočih gospodov, ki so brez ozira na svoje sopotnice preveč glasno govorili; tu pa tam je bilo čuta celo doneči glas grofa Janka, ki se je jako jezil, ako je izgubil na karte, da-si je sicer sipai denar s polnim prgiščem. Nocoj je bil posebno razdražljiv, ker je čutil velike bolečine v desni roki, katero so mu bili odrezali. Te bolečine so se mu pojavljale še precej pogosto in ga mučile cele noči. Da bi jih ublažil kolikor mogoče, je pil hud cognae, dokler ga ni omamil. Tako je delal tndi sedaj, ker lovec mu je moral večkrat natočiti obično čašo cognaca, katerega je spil kakor vino. Ali v isti meri, kakor je pil, je rasla tudi grofova razdraženost in divjost. To so že vedeli njegovi prijatelji, ter bo pazili, da so se izogibali vsakemu spopadu žnjim. Orfeo in Zdenko sta sprevidela, da njihova igra ne mora trajati dolgo, ker je grof Janko postajal vedno neznosnejši, da-si sta ona uprav kavalirski igrala, le da ne bi raz-dražili svojega druga. Grof Orfeo, ki je hotč že mnogo zgubil, je pogledal na uro in rekel : »Ta partija naj bo zadnja, gospoda ! . .. | Jaz rabim počitka.« »Da, da, svršimo!« je dodal takoj baron Zdenko. »Jutri zjutraj moramo itak vstati za rano.« Grof Janko ni rekel nič. Molčć je ponudil levo roko Orfejn in Zdenku, katera sta odšla takoj v sobo, prirejeno za gospode. Ostavši sam, je zapovedal lovcu, naj gre spat, ker želi, da ga nihče ne moti. Sedaj si je sam serviral s cognacom. Nastala je borba med hudo pijačo in veliko bolečino v obronku nad laktnico, katero je hotel premagati na vsak način.. S tem sredstvom je često vspel, zakaj ne bi tndi danes ? Pil je često, nagle in mnogo, in kmalu je začel čutiti, da je oasamljen. To je bil kritičen stadij, katerega je pričakoval. V kota sobe je bil širok naslonjač iz trde hrastovine. Grof se je zavalil nanj, podložil pod glavo neki plaid in globoko vzd hnil. »Prokleto tako življenje!« je zamrmral ogorčeno, vzdihnil globoko še nekoliko krati in se pomiril. Malo kasneje je začel smrčati na glas, da se je moglo slišati po vseh prostorih tihe turistske koče. Kri mu je bila razburjena, kar se je poznalo po zažaranem obrazu in po pogostih tresljajih telesa. Še po prvem snu, ki je končal z globokim vzdihom, je začel grof mirneje Bpati in pal v globok sen, iz katerega se ni prebndil do zore. V roki ni čutil nikake bolečine. To ga je raz veselilo, ker sicer ne bi sodeloval na lovu. Njegova dražba je bila že dolgo na nogah. Iz sobe, kjer so spale gospe, se je čul živ razgovor, pomešan večkrat z glasnim smehom. Bile so ravno pri' zjutranji toaleti, pri kateri so morale pogrešati marsikaj, kar ne bi smelo doma nikakor izoetati. No, lepšala za obraz niso vendar izostala. Le Ela ni rabila ničesar. Ona oe je zadovoljila z mrzlo vodo iz sle-menskega studenca, po kateri se je čutila nenavadno sveža in vedra, dočim ste si njeni drnžiei izdatno naprašili svoj obraz, da. bi ga osigiirinili proti škodljivemu upljivu oj-otrega planinskega zraka. Tudi gospodje so že zgodaj vstali. Oblekli so ae in šli v široko hišno vežo, kjer oo ogledovali svoje laneaaterke najnovejše konstrukeije in pregledovali zaboje. Bilo je še zgodaj zjutraj. Na iztoku bo migljale pozlačene meglice in vedno močnejše se je žarilo mesto, kjer je imelo iziti jutranje ; solnce. Zrak je bil hladen in veder, pravi ' jezenski zrak na visokej planini. « >d svojega ' prenočišča so morali zagorski izletniki kreniti proti shajališču pod brdom sv. Jakoba, kjer so se imeli sestati z lovsko družbo, ki je prihajala s šestinskega dvora. Baron Zdenko je že hotel opomniti gospe, naj ee požurijo, ko so se ravno odprle duri njih sobe in vse tri so se pojavile na pragu v koketnej lov-skej obleki. »Vendar ste točne!« je pohvalil grof Orfeo gospe, s mej <5 se jako ljubeznivo gospej glavarici, katera je imela med lovkami najkrajše krilo. Kmalu potem je prišel v družbo tudi grof Janko nekoliko izmučenega obraza, ali vesel in čil. / »Hladno je, kaj ne, grof?« je rekla proti njemu Melita. »Res je hladno! « je odgovoril grof. »No, zato nam bo temveč prijal vaš čaj.« »Ah, vi ste me spomnili moje dolžnosti«, se je nasmehnila Melita, dotakni vsa se s kazalcem čelo. »Kaj ne, gospoda, vi vsi boste pili čaj ?« »Da, da!« sta potrdila Orfeo in Zdenko, a Orfeo je dodal: »A le hitro, ma chere, (moja draga), ker moramo kmalu odriniti. Pa vi mislite iti še na piramido, da bi videli aolčni vzhod.« (Pride se.) doba prinesla v etično življenje narodov, to so ljudje, ki napovedujejo boj sedanjosti in se odrekajo bodočnosti. Da, čujte, gospod dr. Bartoli, kar zahtevate vi, izključuje že sedanjost, kamo-li, da bi imelo Ijodočnost pred seboj ! Na svidenje ! Politični pregled. V Trata, 17. junija 1902. DrŠATni zbor. (Zbornica poslancev.) V sobotni seji poslanske zbornice je posl. M»zorana tekom razprave o zakonskem načrtu glede davka na vozne listke tožil, da še ni določeno, v kaj se bodo porabljali dohodki novega davka. Govornik je priporočal, naj bi djurnistom tudi za časa vojaških vaj tekla plača. Finančni minister B o h m - B a ve e r k je povdarjal, da so letni prebitki državnih financ vsako leto manjši, vsled čes»r je treba misliti na nove davke. Dohodki davka na vozne listke da so proračunjeni na 11,400.000 Kron. Nasproti tem novim dohodkom pa bodo novi stroški znašali : 5 600.000 kron za zboljšanje plač djurnistom, 3,100.000 kron za zboljšanje pokojnin, a dohodki se vsled odprave mitnic zmanjšajo za '1 milijona kron. Od novega davka preostajalo bo torej kakih 650.000 kron, s katerimi bo treba pokriti stroške za regulacijo plač sodnim avskul-tantom in še druge stroške, tako, da bomo imeli še primanjkljaj, ako davek na vozne ne bo nosil večih dohodkov. Minister je menil, da bo zakon o regulaciji plač djurnistom mogel stopiti v veljavo dne 1. avgusta t. I. Koncem seje je priporočal posl. S c h 5-n e r e r, naj bi se zakoniki načrt glede pogodbe s podunavsko paroplovno družbo postavil na dnevni red še le v jesenskem zasedanji, da se bo moglo do tedaj priti na čisto v stvari poneverjenj v tej družbi. Izjavil je potem, da, ako bo vlada po vsej sili skušala izvesti svoje načrte, posluževali se bodo Vsenemci nasilstva proti naBilstvu. Včeraj je imela poslanska zbornica zopet sejo in j-i bil med došlimi spisi tudi nujni predlog posl. Scbreiterja in jedna interpelacija posl. V n kovica. Posl. Schreiter poživlja v svojem nujnem predlogu imunitetni odsek, naj kaj sklene glede vprašanja, da bi se smelo sodnijsko postopati proti Schalku in Kliemannu, katera dva tož^ posl. \Vo!f radi razžaljenja časti. Posl. V u k o v i 6 pa je ministerskc ga predsednika interpeliral radi obnovitve trgovinske pogodbe se Srbijo. Zbornica je prešla na to v generalno razpravo o zakonskem načrtu, tičočem se davka Da vozne listke. Poročevalec manjšine, posl. Conci. je nasvetoval nekatere spremembe k temu zakonskemu načrtu in je predlagal, da se istega vrne odseku. Zbornica pa je ta predlog odklonila in je sklenila zapričeti podrobne razpravo. Dr. Potočnj&kova brošura, naperjena proti banu hrvatskemu, se bo smela širiti med narod. Čitatelji se bodo spominjali, da so jugoslovanski poslanci tudi v državnem zboru interpelirani, ker je ljubljanska vlada dala zapleniti to senza^ijonelno brošuro. Dalje se bodo spomitjali, da smo tudi mi prinesli nekoliko izvadkov iz brošure ob-sezajoče uprav uničevalno kritiko in sodbo o vedenju sedanjega bana hrvatskega grofa Khuena-Hedervarvja in njega zistemu. Deželno sodišče je potem razveljavilo zaplembo, a sedaj čitamo v »Slovenskem Narodu«, da je tudi više sodišče v Gradcu potrdilo razveljavljeni e. Brošura se bo mogla torej širiti pri nas v Cislitaniji. In ker je bila natisnjena tudi na nemškem jeziku, jej je zagotovljena velika publiciteta. Dobro je tako. Kar se dogaja na Hrvatskem že mnc-go let, to po-menia najbrezobzimeje gaženje tiste samostojnosti, ki je Hrvatom zagotovljena v državnih pogodbah. A vse to sloni na večini satara, navstali s pomočjo sredstev, kakor jih pozna le volilna korupcija. Cesar Viljelm na vseli koncih in krajih. »Nemški muzej« v Norimberku slavi svoj jubilej, petdesetletnico, odkar je bil ustanovljen. In točno je prišel na to slavnost tudi on, cesar Viljelm — Neizogibni. Prišel in zopet — govoril. Kakor vse kaže, se hoče nemški cesar kval:ficirat< za pravega pravcatega banketnega govornika. Tudi tisti glasoviti gov< r v Marienburgu, na katerem je v začudenju majal ves svet, je govoril na banketu. Yr Norimberku je priredil munioipij banket, ki je dal cesarju priliko, da podije v svet zopet nekaj cvetja zgovornosti svoje. V Norimberku je bil sicer Viljelmov govor v formi manje vojevit, ker ni bilo blizu predmeta, kateremu bi mogla veljati nemška vojevitost; ali tendencija je bila tudi v Norimberku ista kakor v Marienburgu — veliko-nemška. Tudi v Norimberku je Viljelm II. •lavil nemško jedinstvenost ter je delal vladarski hiti bavarski globoke poklone radi oje zvestobe do nemškega jedinstva. No, no, ao. Nam se zdi, da si je es-■araki govornik is Berolina dovolil nekoliko korekture na zgodovinski in sedanji resnici. Predstavitelj nemške države, torej nemškega jedinstva, je cesar nemški in kralj j Prusije. Wittelsbachi pa so vladarji Bavar ■ cev. Notorično dejstvo pa je, da v nobeni 1 drugi državi sjedinjene Nemčije ne mrze Prusov tako, kakor ravno v Bavarski. Pa saj smo rekli, da je nemški cesar postal banketni govornik, a koliko stvari se govori na banketih, ki — niso res in tudi ne ljube onim, ki ni^p na banketu. Ogromna večina Bavarcev pa menda ni poslušala cesarskega govornika na banketu v Norimberku. Rusija in Bolgarska. Knez Ferdinand je bil v Rusiji izredno prisrčno vspre-jet. Ta obisk je zopet vsp03tavil tiste srčne odnošaje med Bolgarsko in Rusijo, ki so obstojali nekdaj, dokler jih niso i z vestni dogodki oslabili. »N. Vremje« piše, da je grenko iskustvo poučilo Bolgarsko, da brez soglasja z državo os\oboditeIjico ni možen nje politiški obstanek. — Perijoda odtujenja Bolgarske do Rusije je bila le prehodna, ker je vez, ki spaja naroda obeh teh držav (kakor je rekel knez Ferdinand) »krvna in svetac. Ko je knez Ferdinand izročal carju model spomenika, ki ga Bolgarska postavi carju osvoboditelju, je izrekel te le besede: »Muke istoverskega in istorodnega naroda so razvnele kakor božanske iskre polne ljubavi srce cara-osvobodi te)j a in njegovega naroda. Na višinah Balkana se je razvila ruska narodna vojna za svobodo, kateri vojni ni vrstnice po nesebičnosti in pravem krščanskem oduševljenju. — Stoječi na čelu zmagonosnim četam je nepozabni ovenčani vodja pozval narod na samostalno življenje. Bolgarski narod, da oveko-veči ta veliki dogodek, postavlja v prestolnici vstale Bolgarske spomenik carju-osvo-boditelju. — A sedaj, donesši semkaj ta spomenik v pomanjšani obliki, izražena Vašemu carskemu Veličanstvu, pokrovitelju bolgarskega naroda, neizbrisna čutstva njegove večne hvaležnosti in priznanja na velikodušno mu podarovani svobodi.« Za knezom je govoril predsednik bolgarskega sobranja, Dragan Cankov, ter je izročil carju spomenico, podpisano od kneza Ferdinanda, predsednika in členov odbora. Kakor rečeno: ves vsprejem, kakor je bil prirejen v Petrogradu knezu Ferdinandu, priča, kako tesne so vezi, ki spajajo obe slovanski državi, vezi vere in krvnega sorodstva. En Stambulov je mogel za trenotek kaliti to razmerje, ali .ni ga Stambulova, ki bi mogel doseči, da ostane ločeno, kar si je tako blizu po tradicijah sorodstva in skupnosti interesov. Tržaške vesti. Z jedno roko nam dajejo, z drago ps zopet jemljejo, namreč v Rimu. Pred kratkim je krški škof dr. M a h n i č — ki je sedaj, radi priznavamo to, najbolji zaščitnik slovenskega bogosluženja in jedini slo* venski škof — izposloval od papežke stolice nekatere ugodnosti za rabo giagolice v cerkvah svorfe škofije. Sv. kongregacija obredov pa je kmalu na to izdala nove od redbe, ki pod drugimi pretvezami zopet odpravljajo skoraj vse to, kar je škof MahniČ prvotno izposloval. Sleherni razsodni človek bi moral slednjič uvideti, da s temi nepre-fltanimi boji z R motu za — fikcijo le po nepotrebnem tratimo svoje moči, ki bi jih lahko mnogo koristnejše upotrebljevali na dragih poljih. Kaj imamo Jugoslovani od tega, ako v par cerkvah izposlujemo parcijalno rabo starosto venskega cerkvenega jesika, dočim v vseh drugih cerkvah vlada latinščina ? Glede giagolice je ugodno ravno to, da ni stalnosti, ni gotovosti. Kar so dali danes, jutri zopet lahko vzamejo. Ves trud za gla-golico bo imel slednjič isti vspeh, kakor če bi v rešeto nalivali vodo. Ali naj se saprične resna, sistematična akcija za unijatstvo ali pa nič. Po uniji bi prišli do stalnosti, do gotovosti. Za arijo! Ali pa naj se pusti vse na miru in naj se naše moči posvečajo drugim nalogam. Radi boja za glagolico — radi vspeha, ki je od danes do jutri — pa res ni vredno, da bi naš narod vanemirjali. Nekdo. Osebna vest. Tržaškim Slovencem do-brosnani bi vil vojaški kapelnik g. H o 1 u b preselil se jo — kakor nam poročajo — v Pa tras na Grško, kjer je dobil službo kapelnika. Gosp. Holu bil izrekamo najlepše čestitke. Posvećenje tržaškega škofa. V nedelje bil je v Rimu posvečen škofom msgr. Fran Nagi. Ceremoniji so prisostvovali avstrijski poslanik, odposlanci Bavarske in Prusije, mnogo prelatov, med temi prošt in dva kanonika tržaške škofije in več členov aristokracije. Posvečenje je izvršil kardinal Alojzij MaBella ob asistenci msgr. Danekere, Adami in Ciacci. Občni zbor »Patrie«. Sinoči imelo je novo laško liberalno |»olitično društvo »Patria« v gledališču Filodrammatico ustanovni občni zbor. »Piccolo« pravi, da je bilo gledališče natlačeno zborovalcev; od vspeha volitev pa je razvidno, da so bili odborniki izvoljeni z največ 311 glasovi. Kako je to? Določeno je bilo vendar, da na zborovanje bodo smeli priti samo društveni členi! Iz »Piceolovega« sporočila je možno torej sklepati sledeče : ali je bilo ^na zborovanju samo 311 udeležencev in ne polno gledališče, ali pa so bili tam tudi nečleni, ali pa je re9 bilo toliko členov in so bili nasprotni kandidatni listi, zbog česar so se večinoma vzdržali glasovanja. V odbor so bili voljeni vsi oni možje, katerih imena smo že svoječasno naveli. Po volitvi je govoril znani Benussi in je razvijal program novega društva, iz česar je razvidno, da je on predestini-ran bodočim predsednikom. Govornik je napadal vse nasprotnike njegove stranke in je tolažil zborovalce, naj se nikar ne vznemirjajo radi tega, da se jih pita s — kamoristi, ker da mnogokrat se dogaja, da se sramotilni nazivi, ki se nade vljej o strankam, spreminjajo s časom v Časten naslov. Ta Benussija tolažba ne bi bila ravno slaba, ako bi nas bil prepričal, da njegova stranka v resnici ni kamoristična, marveč da se jo le tako nazivlje. Vzemimo primero: Ako se poštenjaku odreka poštenje, se isti lahko tolaži z nado, da mu bo na naslov »slepar« s časom le častni naslov, ko se namreč izkaže njegova poštenost Ako bc pa resničnega sleparja označa kakor takega, nima isti pač najmanjšega povoda ponašati se s takim naslovom. Naravnost klasičen pa je bil Benussi v istem hipu, ko se je ponašal, da njegova stranka ne bo iskala zaveznikov, ker je dovolj močna, da sama premaga vse nasprotnike, metal zaljubljene poglede na socijalistično stranko in obljubil, da jo bo njegova stranka po svojih močeh podpirala ter hotel socijalistom nekako reči: glejte, mi vas bomo podpirali in nadejamo se, da vi ne bodete tako nekava-lirski, da bi nam v slučajih potrebe ne priskočili na pomoč ! Da-li naj g. Kopaču in njegovim pristašem čantitamo na taki podpori od slavne kamore ? Ako upoštevamo dejstvo, da je odbor »Patrie« sestavljen iz samih ničel,. ne izuzemši niti oba kam pij ona Benussija in Spadonija, ter da se je ustanovnega zborovanja udeležilo le kakih 300 udeležencev, moramo pač priti do zaključka, da nova stranka ne bo mogla niti sama sebi pomagati, kamo-li, da bi hotela podpirati še druge! Včerajšnje ustanovno zborovanje »Patrie« nas je prepričalo docela, da je isto značilo oficijelni začetek rapidnega propadanja židovske kamore. Naša borba za jedaakopravnost. Nedavno temu smo bili priobčili, kako je nova zadruga prodajalničarjev jestvin zažugala trgovcu Stanku Go lini na Vrdeli z ekseku-cijo, ako ne plača dolžne vstopnine 25 K. Dalje smo povedali, kako je g. Godina izjavil decidirano, da ne plača, dokler mu ne pošljejo plačilnega naloga v slovenskem jeziku, in tako je vrnil načelstvu vse spise in tiskovine, prirejene na laškem jeziku. Danes pa moramo beležiti, da za grož njo je re* prišla — eksekueija. Te dni je prišel v prodajalnico magistrata i orcnn, da iz vrši eksekučijo. In naš Godina h- je pokazal zavednega, neiaprrsnega moža. Izjavil je, d t dekreta, ki odreja eksekucijo, absolutno ne pri poznava, ker isti ni pisan na slovenskem jeziku. Magistratni organ je izjavil da radi »enega« si zadruga absolutno ne more na- lagati troškov za slovenske tiskovine ia je potem zarubil več zavojev sveč. I G. Godina je protestoval najodločnejše proti temu činu, izjavivši, da hoče iskati svoje pravo do zadnje in najviše instance. I Isto pretvezo »stroškov za samo enega« 'je rabil "zadružnični organ, ko je prišel milo prosit g. Godino, naj vendar na italijanski : tiskovini izkaže svoje uslužbence. Temu še le jih je drobil g. Godina ! Menil je neiz-1 p rosno : »Ce me že zakon sili, da moram biti člen zadruge, potem pa smem tudi zahtevati, da mi dajo to, kar mi zagotovlja zakon. Će se sklicujete, da samo ta enega si ' zadruga ne bo delala stroškov, izjavljam, da to mene nič ne briga, če se drugi ne zavedajo svojih pravic, ali se boje zahtevati, kar jim gre! Jaz pa zahtevam in ne odneham. Sicer pa ni res, da bi bilo samo za enega. Ljudje so le ali nevedni, ali boječi, ji nekateri tudi od-i visni. Zato ne zahtevajo; s tem pa ni rečeno da bi jim ne bilo ustreženo, ako bi dobivali spise v svojem materinem jeziku !« Uradnik je zopet prosil in prosil in je hotel našega moža omajati s"tem, daje menil, da saj je v Trstu mnogo turških in grških trgovcev, a vendar da ni enemu njih ne prihaja na misel, da bi zahteval uradovanje v svojem jeziku ! V Budimpešti da živi na tisoče Italijanov, vendar da ga ni med njimi, ki bi zahteval od tamošnjih oblasti, naj občujejo ž njimi v i tal. jeziku. Tu je mož zopet naletel iu je moral po slušati lekcijo, kaka razlika je med grščino in slovenščino v Trstu, oziroma italijanščino ' v Budimpešti. Z ogorčenjem je protestoval g. Godina, da občinski uradnik odmerja v Trstu slovenščini Isto mesto s turščino. S l o -venski ježih v Trtu je od najvišjih oblasti pripoznan deželni jezik. — Te lastnosti nimati ni grščina, ni turšČina! Ce bodo kedaj ti jeziki v Trstu, oziroma v Budimpešti pripoznani kakor deželni jeziki, potem bodo mogli zahtevati tudi pripadniki respek-tivnih narodnosti, kakor smemo v Trstu zahtevati mi Slovenci. Uradnik se je zvijal in prosil, a prosil je zastonj. Slovenska značajnost in možatost sti ostali nepremični kakor skala. Radovedni smo, kako se završi ta boj med zadrugo in g. Godino. Radovedni smo posebno, na kako stališče «e postavijo ces. kr. državne oblasti ?! Proganjanje slovenskih uradnikov. Prejeli smo: Ozirom na notico v Vašem listu od dne 12. t. m. št. 130 pod naslovom »Proganjanje slovenskih uradnikov« izvolite pri-! obči ti sledeče : Onemu nemškemu načelniku omenjene postaje južne železnice blizo Trsta je bilo res ustreženo. Žalibog! Gospod načelnik je res dosegel svoj namen, da je obče spoštovani železniški asistent g. Znideršič opuščen iz | službe. To se je zgodilo 12. ali 13. t. m. Ta lepi načelnik je očrnil poštenjaka na direkciji, ne morda radi kakih nedostatkov v glužbi, ampak a tem, da je ovadil, da g. Z. simpatizuje z nazori I^eva Tolstega. Ta mirni, vestni in spoštovani uraduik je bil gospodu načelniku toliko na potu ! Da, g. Z. je bilo prištevati najnaobraznejim uradniKom. In tO je bilo gosp. načelniku dovolj, da ni miroval, dokler se ga ni iznebil. S tem nelepim činom je gospod načelnik v — da, povedano bodi — Nabrežini izzval najhuje ogorčenje med vsem;, ki poznajo g. Ž., izlasti pa med železničarji. Vedite le, načelnik: uničili ste še tisto malo simpatij, ki ste j»h uživali dosedaj. Obžalovati pa je vredno, da ne je tudi direkcija južue železnice ponižala na nivo g. načelnika in je brez razloga pahnila na cesto uradnika, ki jej je že več let zvesto felužboval! Gosp. načelnik pa naj bo uverjen, da tudi njemu ne bodo več cvetele rožice v Na-brežini. Že se mu glas ne razlega več tako oblaatno po peronu. Koraki mu niso več tako krepki in po petelinje bahati; nekako bolj lahki so postali . . .! Ljudje govore tudi, da bi g. načelnik ne sodil tako strogo gosp. Ž., ako bi bil isti hotel drugače urediti svoje razmerje do — členic rodbine načelnikove. Sapienti pauca . . . ! Da, da, rod zlobnih jezikov noče izumreti. Železničar. In zopet Šole ! Koliko je slovenskih šolskih otrok v Trstu ? Na nemških šolah jih je 23* T odstotkov. Ta naš račun je sestavljen po šolskem poročilu lanskega leta; sestavila sta ga nemška šolska voditelja — izključno je torej, da bi mi pretiravali. Xo, mi hočemo še drugače dokazati, koliko je slovenskih šolskih otrok v Trstu, ki nimajo niti jedne sole. Naš raeun bo sestavljen tako, tla dokažemo, kako je v najneugodnejem slučaja število šolskih otrok slovenskih sta-risev. — Vzemimo za naš račun volitve 1. 1901. Dne 3. januvarja oddalo je v mestu samim za Hortisa 6816 volilcev svoje glasove, za Uče k a rja 3908, in za D om pi rij a 2230. Denimo, da so bili vsi ti glasovi laških volilcev (kar pa ne odgovarja resnici, ker je mnogo Slovencev glasovalo za Učekarja, Dompirija in Hortisa), imeli bi 12954 glasov, dr. Rvbtr pa je dobil 2649 slovenskih glasov, kar bi znašalo 20 odstotkov od vseh oddanih glasov na volišču v mestu samem. Na ožji volitvi dne 6. januvarja pa je dobil v mestu samem Hortis 9357 glasov, dr. Rvbaf pa 4104 ! — V mestu samem torej je bilo 31 odstotkov slovenskih volilcev. Denimo, da je v laških šolah Citta vechia, via Nuova, via Giotto, Barriera vecclra, Fermra, Rena nuova, via del Iscria, via Dobl^r, via Dooadoni, via Giulia, via Bel-vedere, via Foseolo in na nemških šolah via Fontana in Lipsia v saki po 500 otrok (računamo najmanjše število, ker v šoli via Fontana je 1155 otrok) — bilo bi torej v mestu samem vseh šolskih otrok 500X 14 = 7000. Ako računamo, da je bilo le 20 odstotkov od njih Slovencev, znašalo bi število slovenskih otrok v Trstu 1200. To število je torej najmanjše, katero si moremo *ploh misliti. Ako vzamemo za podlago zadnje volitve (.31 odstotkov), najdemo, da je v mestu 280U slovenskih šolskih otrok! V poročilu o Izletu r Rihemberg v včerajšnji številki se je v naglici urinila pogreška, katere tudi korektor ni opazil. Masto > &e snegom pokritega Cavna«, moralo bi stati »se snegom pokritega gorovja za Ca v nora«. Ob tej priliki naj pridodamo še, da sta bila iz Rihemberga odposlana dva prisrčna brzoiavna pozdrava našemu dr.u Otokarju Rvbaru. V prvem so se Sokoli spominjali svojega ljubljenega 6taroste, v drugem pa izletniki sploh obče spoštovanega in cenjenega boritelja. Zahvala dra. Rvb^ra je dospela po-poludne in so jo tržaški izletniki vsprejeli navdušenimi živio klici. Trgovinski tečaj za ženske. Vodstvo trgovinske akademije izdalo je program in učni načrt trgovinskega tečaja za ženske, ki se otvori s prihodnjim šolskim letom. Tečaj bo za eedaj le p rovi zori Sen in se isti stalno uvede še le tedaj, ko dokaže ekzistenČne pogoje. V ta tečaj se bodo vsprejemala dekleta, ki so prekoračila 14. leto in dovršila 8 raz redno ljudsko šolo. Tečaj bo trajal samo eno leto. Šolsko leto se prične s 1. oktobrom in konča s 30. junijem. Pouk se bo vršil samo popoludae. Dobro bi bilo morda, ako bi se naša »Slovenka« obširneje bavila s tem vprašanjem. »Kajzar« Viljelm in — katoliki. Jeden naših sotrudnikov imel je včeraj priliko govoriti z nekim pruskim podanikom. Iz tega pogovora naj navedemo sledeče : Xaš sotrudnik je vprašal pruskega katolika : =>Ste li e.tali, kaj je rekel vas »kajzar« o Poljakih?« Prus: »Nisem čital. Poljaki so dobri katol ćani, »kajzar« pa je protestant.« Sotrudnik: »A v dižavnem zix.ru ro dovolili več milijonov, da l>odo s tem denarjem z?t rali katoliške Poljake.« Piu*: »Moj R g, moj Bog! in vendar pride do — vojne!« Ob teh Insedah so pruskemu Nemeu — j katoličanu zabl:-kale oči, kakor bi težko <"-;ikai trenutka, da se pruski katoličani rešijo — verig. V nadaljnjem razgovoru je izvedel naš j eotrudnik. da s > pruskim katolikom Poljaki j zelo. ze'6 pri srcu, veliko bolj, nego s mislim) mi, ker v njih (v nemških katolikih) je naroden p< jem veliko manje razvit, nego • pa — verski. Z zadnjim govorom svoj'm nemški cesar ni udaril le po katoliških Po- j Ijakib, 2ajpak občutijo to vsi — nemški ka- ' toličani ! L*ra4be premičnin. V srelo, dne 18 ' juu. ob 10. un predpoiudn« se bodo vsle<: asreiUi* tuk. c, kr. okrajnega sodišča »a . - ' vilne utvar vršile sledeč« dražbe premičnin : zaga*a S. Evfemia 2, hišna oprava ; ulica Linr'tanea 2, hišna oprava. V r*»«nsfcl v*»tBffc. Včeraj : toplom r ob 7. uri zjutraj 17°.8 ob 2 un pup>>' ni . | 25®.0 C.* — Tlakomer ob 7. uri ajutraj 758.4 — Daass plima ob 6 36 prsdp. im ob 5 37 pop.; osska oh 0 06 pred pol udns i a ob —.— popol u dne. Društvene vesti. Jani zahvala. Podpisana predsednica zahvaljuje se najiskreneje slavnemu »Slovanskemu pevskemu društvu«, ki je s svojim krasnim petjem toliko poveličevalo veselico ženske podružnice sv. Cirila in Metodija v Barkovljah. Posebna hvala še g. pevovodji 5. Bartelu, da je sam vodil petje in prois-vajal solo partije. Prijetna dolžnost mi je tudi zahvaliti se prav prisrčno gospieajna Karli in Kristini Modic, ki sta neutrudljivo in požrtvovalno pomagali na veselicah pri Sv. Ivanu in v Barkovljah. Vso hvalo izrekam g. O. N., ki je kaj pridno na obeh veselicah vrtela kolo nekaterim v srečo, a drugim v nesrečo. Pa saj dobro vemo vsi, da je sreča o poteča. Enako hvalo tudi g. dru. Brnčiču, g. Man-d;cu ml. in g. Muhi, ki so pomagali pn kolu sreče. Hvalo tudi g. Ćargi, ki je pridno pomagal pri listkih. Vsa čast in hvala si. pevskemu društvu »Bratovščine sv. Cirila in Metodija«, ki se je potrudilo v tolikem številu na veselico in Um živahno prepevalo. Konecno iskrena hvala si. občinstvu, da je zopet v nedeljo prišlo v tolikem številu. Pa : saj je to samo enkrat v letu in le za našo ivelevažno šolsko družbo sv. Cirila in Me-■ todija. V Trs^u, dne 16. junija 1902. Karla Ponikva r, predsednica ž. podr. sv. C. in M. Zahvala. Pevsko društvo »Velesila« izreka najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so pripomogli, da je njegova elavnost v Škednji tako krasno vspela. Osobito se zshvaljuje bratskemu društvu »Slavac za korporativno udeležbo, obema škedenjskima konsumnima društvoma za darove, g.ci Mariji Godina za deklamacijo in mnogoštevilnim tržaškim gostom za prijazen obisk. Vsem bedi še jeden-krat izrečena srčna hvala ! V Skednju, 17. junija 1902. ODBOR pevskega dr. »Velesila« j * i Vesti iz ostale Primorske. X Iz Kan fara. (Dopis). Kar tresle so se vse, ko je general Momolo zapihal izpod junaških brk svojih; in ko je stisnil junaško desnico svojo, bi tudi sam kraljevič Marko, oni veliki junak, ko bi došel iz arene v Pulju, poljubil zemljo s svojega konja doli. Seclaj si boste nrslili, dragi čitatelji, da, koje škof odločil, da se drži zanje ob 5, a za nas ob 6., mislili boste, pravimo, da seje to tudi vršilo — ako ne za njih (ker niso hoteli), pa vsaj za nas ! K«r so bili oni nezadovoljni, se je župnik (Dalmatinec iz Dubrovnika) zopet začel dogovarjati s škt.fom, da se dolcčcne ure spremene. Sedaj Vas prosim, gospod urednik in Vas, spoštovan«* čitatelje, ni-li to z ene strani smešno, z druge pa žalostno ter sramotno, kjer se na takov način umikuje pred takimi ljudmi, kakoršnji so italjanski oderuhi in žnjimi večina itali-ske signorie v Istri ?! Da, žalostno je, ker tako postopanje ni koristno tudi za cerkev. Xo, škof je menda župniku Sufcidu odgovoril, da ostaje pri svojem dekretu, ker smo takoj dne 2. maja imeli pobožnost ob 6. uri zvečer. Malo prerano je bilo ter je prvi dan bilo malo ljudi, naslednje dni pa je bila natlačena cerkev pobožnega ljudstva, ki je brez orgeij prepevalo svoje pesmice. Povda-riti moram tudi, da je g. župnik stal blizo zvonika, kjer je gledal na uro, ter je dal zvoniti točno ob določeni uri, da bi se onim drugim ne zameril. Dalje omenjamo še, .da so »figlie de Maria«se svojim generalom na čelu in pc-meš tne z mladiči, dale izraza svojemu »svetemu« ogorčenju. In to dne 1. maja, ko so hodile po Kanfanaru ter so oduševljeno pe-j vale (to je: kričale) med drugimi tudi »Bar* carolo« in »Nella patria de Rossetti«. Naj pripomnimo še, ds je bila med njimi tudi župnikova kuharica, ter da so iste »figlie de Maria« nekega dne za časa pobožnosti pile in pevale pod ladonjo (vaškodrevo) in da se je isto dogodilo tudi na sv. R. Telo, kjer so jih naši ljudje došli iz cerkve obkolili ter j-m povedali prav po domače da to ni lepo,' marveč grdo, jako grdo. Dalje so »fijlie« nabirala podpise aaodpravo g. kapelana Viškovima, češ, da isti preveč vpliva na župnika ter bi se Čez nekaj časa odstranil župnik sam, ker da hoče vstrezati tudi — Hrvatom! Pojasnili so župniku, da na dveh stoleh ne more sedeti. Navedši vse to, morem zaključiti. Nu, samo za sedaj. Kajti še hočem posvetiti signo-rom in njihovim hlapcem in — še komu drugemu, ki bi mogel — a ne bo hotel radi znanih ozirov — pomagati narodu, da ga enkrat izvedemo iz mrtvila, v katerem se nezavestno klanja svojemu tlačitelju. Eden iz med onih, ki bi radi videli svoj narod srečen. X Trojčke povila je 9. oziroma 11. t m. gospa Anica omožena Mamilo vi<5 v Či-čariji, eno možko dva ženski deteti. Omenjena je sedaj mati devetih otrok. Siromaštvo veliko. Trojčki živi, krepki, zdravi. Razne vesti. Dobil jo slavni dobitek in se — obesil. Posestnik Lander v St. Poltenu je dobil v hamburžki loteriji glavni dobitek 60.000 mark. Ali njegova radost ni trajala. Oblast je iz-1 vedela za ta dobitek in ga zaplenila, ker je v Avstriji zabranjeno igrati na inozemske: 1 srečke. A nesrečni mož ni le izgubil tega I denarja, ampak še kaznovan je bil od oblasti radi tega prestopka. To pa ga je tako potrlo, da se je obesil. . ' Iz česa je ustvarjena žena! Neka in-1 dijska pripovedka veli : Ko je veliki Vulkan 1 ustvaril moža, spomnil se je, da bi moral možu ustvariti tudi tovarišico. Ali ni imel več gradiva, iz katerega je bil ustvaril člo-i veka. Zato se je domislil, da si pomore kakor ve in zna, in je vzel: gibčnost kače, sijaj solnca, buržunasto mehkobo rože, roso, očesi košutini, neukrotljivost vetra, sladfcobo medu, neusmiljeuost tigra, vročino plamena, hladnost ledu, drhtenje travice, in iz vse te mešan*ca je ustvaril ženo. Krvava drama. V Fužinah na Hrvatskem se je dne 14. t. m. izvršila krvava rodbinska žaloigra. Zakonska Juri in Katarina, Mance sta živela v lepi slogi. Pred kakimi 14 dnevi pa je mož postal otožen in t potrt ter ni več odhajal z doma. Tožil je, da j ga je neki mesar ogoljufal za 7000 gl. in da bosta morala on, Mauce in žena mu Kata-I . i rina v zapor radi velikih dolgov. Tolažili so ga ali zastonj. Od dne do dne se mu je bolj mračil duh. Dne 14. t. m. ob 10. uri predpoludne pa je vzel nož ter ž njim najprej prebol ženo, potem pa eebe. Žena ee je kmalu zgrudila mrtva. Na to je hčerka, 18 letna Ana prihitela, da bi očetu iztrgala nož iz rok. Ali ni se j«»j posrečilo. Mance |si je . v bipn pre rezal trebuh inje zbežal v podstrešje, da bi si tam končal življenje. Med begom si je sam trgal mast iz trebuha ter jo metal ob tla. Spravili so ga v postelj, kjer sta ga morala čuvati dva Človeka, ka-! tera je neprestano prosil, naj ga ub'jeta. .Tudi sam je strušal omotati si robec okolo , vratu, da bi se zadnšil. Umrl je še le naslednjega dne. i Tega strašnega dogodka si ni mežno tolmačiti drugače, nego da je nesrečnik popolnoma izgubil pamet. Ta žalostni slučaj je grozno pr#»tre«el vse prebivalstvo. I Loterijske številko, izžrebane dne 14. j junija : j Trst 58 62 52 69 15 \ | 71 52 22 30 40 | : ' i i ♦ i Akademfeno društvo „Slovenija44 na' Dunaja priredi svoj III. redni občni zbor v sredo dne 18. rožnika 1902. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora »Slovenije«. 2. Odborovo poročilo. S. Proračun za zimski tečaj 1902/3. 4. Dopolnilne volitve. 5. S učajnosti. Začetek: ob 7. uri zvečer. Local: Društveni postori. Brzojavna poročila. , Not tajni svćtaik. | DU> A J 17. (B) »Neue Freie Presse« je-izvedela, da je cesar deželnemu maršalu gališkemo, gr« fu Potockemu, podelil dosto -1 janstvo t" j nega svetnika. Promet % masloa, sirom itd. DUNAJ 17. (B.) »Wiener Zsitung« pri- j občuje naredbo ministarstva za trgovino, v' sporazumijenju z ml niste rst vi ca pravosodje, za ' notranja stvari in poljedelstvo, s katero se razglašajo določila o uradnem registriranju plomb sa promet z maslom, sirom, kuhanim 1 maslom, svinako mastjo in njihovimi nado - ■ Bolezen kralja saksonskega. SYBILLENTORT 17. (B) Danes ob 7. uri zjutraj izdano poročilo pravi: Po raz-merno mirni noči je knlj zajutrkoval z nekoliko veČim apetitom. Delovanje srca je trebalo včeraj še opetovanega vspodbujanja. Napadov srčne slabosti ni bilo. Število srčnih udarcev ni stalno. Atentat na turškega dostojanstvenika. CARIGRAD 16. (B) Polkovnika Ihsam Bega, generalnega inšpektorja cesarske medicinske šole, je danes zjutraj napal neki Albanec na javni uliei ter ga usmrtil s 6 streli iz revolverja. Morilca so prijeli. Zdi se, da je bilo umorstvo izvršeno iz maščevanja. Državni zbor. DUNAJ 17. (B) — Zbornica poslancev. — Mej došlimi spisi je nujni predlog posl. Steina in tovarišev, s katerim poživljajo vlado, naj ukrene vse kerake, potrebne za ustanovitev ministerstva za javna dela. Ta nujni predlog so pridejali drugim že uloženioi nujnim predlogom. Posl. Bareuther in tov. bo stavili predlog, oblegajoči devet paragrafov, tičočih se zagotovljenja nemškega jezika kakor državnega jezika v zmislu zahtev Vse-, nemcev. Posl. dr. Zafron, Borčić, Vuković in tovariši interpelirajo ministra za trgovino radi podpore malim parnikom za kabotažo, izlasti dubrovniške paroplovne družbe. Minister za poljedelstvo je odgovarjal na oelo vrsto interpelacij. Zbornica je na to nadaljevala razpravo 0 zakonu za davek na vozne listke. Poročevalec manjšine Hybeš je utemeljeval svoj spreminjevalni piedlog k § 1, naj se od potnikov I. :n II. razreda pobira davek 50°/0 Qa vozne listke. Priporočal je ta predlog, ker bi po istem revneji sloji bili obvarovani pred noviin bremenom. Seja traja dalj9. Praske v vsenemlkein tabora. DUNAJ 17. (B.) Immitetni odsek je sklenil predlagati zbornici, naj se poslanec Schalk, katerega toži poslanec \Volf. izroči sodišču. 1 50.000 krOD znaša glavni dobitek loterije gledaliških igralcev (glumačev). Opozarjamo svoje cenjene čitatelje, da se bo **r5ilo ' srečkanje nepreklicno dne 19. junija 1902 in vsi dobitki se izplačujejo od zalagateljev v gotovini z 10% odbitkom. Velikanska rastava pohištva in ■ I tapecarij. Izvenredno ugodne I I U U U cene. M M W II VILJEM DALLA TO URE ■I v Trsts, tri 6l»vaani 5. (Palača Diana.) H Kcjs pohtttvo donesesre&o. ■ mt MIZARSKA ZADRUGA V GORICI 2 MNjsris Jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela 9rro slo?, zalogo iMa iz odlikovanih In svetovno?nanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Cernigoj-a katera se nahaj* ▼ Trotu, VI* Piasza vooohia (Rooario) št. 1. (u des»! ■trmul eerkre sv. Petra). KoakvuM asmoffoda, kar J« blago is prve rok*. Aleksander Len Minzi Prva la mJvečja tovarna pohlitra ▼sek vrst. -TRST - TOVARNA: | ZALOG«: Via Tssa, j Piazza Rssaris it 2 vogal I (Šolsko poslopje) - Via Usritaosa | in Via Rfksrfs it 21 Totofoa It. 670. VeUk Isbo/ tapecarij, srcal in sUk. Is-vriajc aaročb« tudi po posebnih načrtih. Oono bru konkuronoo. ILOITimil CKI1I USTOII II FIAIIO Predmeti postavio se na pa» obroci aII železnico franko* Št. 1146. O 3. sv. Sežana 27. maja 1902. Razpis učiteljskih služb. V Aolskem okraju Sežanskem se razpisujejo sledača mesta : 1. uči tel jska-vodi tel jska služba na jednorazrednicali v A v b e r u, S e m -p o 1 a j u, 8 t o m a ž n, Velikem-»I o I u ; 2. učiteljska služba na stirirazred-nici v Sežani in na dvorazrednici v P o v i r j u ; 3. služba učiteljice na dvorazred-niei v Z g o n i k u. ; S temi službami so spojeni pre-; jemki ustanovljeni v deželnem zakonu od dne 15, oktobra 1. z. in uk.' št. 30. | Prosilci odnosno prosilke naj uložc svoje pravilno opremljene prošnje tekom Šestih tednnv po oglasu tega razpisa v uradnem listu na e. kr. okrajni šolski svet, Predsednik : K K B E K. Ako hočete piti izvrstno kavo po nizki ceni, poslužite se ekonomične kave „Ezelsior", ki je izvrstna primes zrnati kavi. Prodaja se v vseh prodajakiicah z jestvinami. Glavna zaloga pri tvrdki Alfarei Ad Cisilino Trst. ul. delle Acque št. 14. Odlikovana v Rima ^ ^ Odlikovana na Duna j u se zlato kolajno in V se zlato kolajso in zaslužnim križcem. častno diplomo. Odlikovana tovarna za čopiče in Me Ivan Angeli 9V ulica Canale 5 m sproti cerkve sv. Antona novega. Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev; lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokosijo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti* Se ne boji nikake konkurence glede , zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednake ga imena. F T LIJA LK A BANKE UNION V TRSTU e j>eča z vsemi bančnimi in menjalnimi j>osli kakor: a> V sprejem a uplatila Da tekoči račun te obrestuje: Vrednostne papirje: P° o proti 5 dnevni odpovedi -> - h » i 1 - -t - 31 4° o - 4 mesečni „- - - » „ - 35,°c „ 1 letni Vapoleone: po ž proti 20 dnevni odpovedi - -1*r o 40 „ _ 234°0 „ 3 mesečni „ 3 u 0 _ »> „ Tako obrestovanje pisem o »plačili b velja od oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-conto daje 2a/4#/. do vsakega zne*kae izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veće znetik' treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila »e dajijo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne »plačila in naj se je to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - correntiste, inkase in račune n» tukajšnjem trgu. menjiee za Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. Velikanski Izbor pohištva | A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo it. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev, tapecarij vseh vrst, ročnih kovcekov in velikih kovcekov vseh vrst po načrtih železniž. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljanje po železnici ali morju. Srečkanje pojutranjem! Loterija tkMM Uče? (glumačev) i £laTni ioMtel jo soooo k 1 > » ^ 5000 » 1 > » > 3000 » 2 £lama dotitka» 2000 > 5 iolittov » 1000 - 10 » » 500 s 20 » 200 » 60 » 100 » 100 » » 50 » 300 » > 20 > 3500 » > 10 > JSrečke po 1 krono priporočajo: Josip Belaffio, Mandl & Co., Ign. Neumann. •ercurio Trieatiiro. Henrik Schiffmann, Josip Zsldas. Vsi dobitki se izplačujejo od zalagateljev s 10% odbitkom v gotovem denarju. Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in rese rva dne 31. decembra 1893.....gld. 58,071.67384 Premije za poterjati v naslednjih letih........ . n 30,541.700*64 ! Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra 1894. . . . „ 169,929.625-03 ! Plačana povračila: a) v letu 1894...... „ 9,737.614 48 b) od začetka društva do 31. decembra 1894......„ 292,401.706"51 Letni računi, izhaz dosedaj plačanih, odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanč-j na pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva Via della Slazione št. 88/81 v lastnej hiši. Najstarejša slovenska tovarna in zsilo^a pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije it. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST prij>oro£» *vojiro t*enjen:ni rojtikom svoj.* nsijboljše in trp^ž m |>obietvo, bodisi svetlo ali temno |»-lilon«». kakor za Kpalm, jedilne in vizitu« m>be. Sprejema tudi naročbe z* v«aU«»vr-tn- izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v naj Krajšem ea-Mi in v polno za b>vo!jno«t naročit* 1 n. Cene brez konkurence Za ob Ine nameh*. aP topo pripor***« svoji ru rojakom v mestu, okoli to in na dežel: v smislu g «da r Svoji k svojim ! MNOŽINA ZAHVAL JE VSAKOMUR NA UPOGLED. uamau^HHUmHHMHHHHMHHHMBBnMBMHBmiHUBn P0MADA od LILJANA. ANTIRHEUNIN - MAZILO ^^ VM Brez olja in masti! Ne napravi m^dj,^ ^^^ proti trganju in zbadanju v ro- samo vsako lics nežno in po- ^^ i«ni. Preb«»- ^^^ Cena 1 lončić 1 gitl. mlajeno, nego tudi belo in ^^ j- Pri Pom«k»ju tek., |0nčiča 2 ald fcrsz peg. Solnčne pege ^^^koicuju, re»rici .o bruhanju, gro au nvc. t loncica z gm.. odpravi vsak Z sno- .^r |B prenapeti želodec, saaliienje, na»»l krti ^^^ 4 lončići gld. 3'20 raba tata a ^ * (kongMtije). ćre»e«ne bolezni, ka*elj g .„„j^ Tr<>,, ak<> Eoč ll l M- "°bM ,Ut,',liCO .X Jenar napr.j rar '*lfii'_ •••••> i« aUto iilo idr»n •••••• ^^^ ^ J ^ ŽIVOTNI BALZAM _ ,X 1 ^„SalvatoR" > ker j« naJM«t. M xa uotr^J, i. od«ranjuje ^^ ^VL Mki tmr a K> UjaMko On rtr»ri ^ »ogoć* in star. ran«, kakor tudi ^^^ drag« 1 ilua' ki a* označene » navod i ln pridejanjem vsirk-tmu lončiću. ^^ ^^^ ow« *mmtm it uuklealti« 1 ffl*. 50 bov4., m ^eki«»čki 4 rld. ho^^ O rr»T. „ivi _ 4S aMkleniM • gld. s po*t»i«o ako m denar naprej^^ Br ftKililfi^^ po^ieta«! X Naročbe m. uoBMig« ^^^^ SA L V A T O R" naj se pošiljajo na INJKCTIO Varaidinn glavno skladišče VEGETABILE^V. /FR RIEDLA H. L. n. i in. ur ^ ' CAPSULE VEGETABILE^S^ V ^^ ltoa k -SAI-vatorju* za tajne bolezni VARAŽDIN (Hrvatsko) NAJBOLJŠE DOMAČE ZDRAVILO." VSAKEMU POTREBNO. NE SME V NOBENI HIŠI MANJKATI. Velikanska množina pohištva in ir tapetarij se nahaja za samo en mesec po priložnostnih cenah v krasni dvorani „TERSICORE" ulica Chiozza št. 5, I. nad. Izdelki najboljših mizarjev. A Albert Brosch Trst. — Via S. Antonio 5 — Trst. —«Kožflhar in izdelovalec tap Odfikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti loolem in ognju. Spošiovaie slovenske espdjfi! Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril~]ffetodijevo w cikorijo. \ KAVA DftlŽBE SV.C1RILAIN METODA V LJUBLJANI. Za bolne na želodcu! Vsakemu, k»teri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali a prenapolnenjem želodca, z vživanjem pomankijivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let preakušeno. To zdravilo je znano prebavno in kričistilno sredstvo Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. A To mIIMbo vino J« sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, Q ▲Jail in oftivlja. cel prebavni sistem 61oveka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliščno vino od- a Vstranjnje vse nerodnosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro- v Q čaj o bolezni in deluje vspeftno novo napravo zdrave krvi. Q S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabili, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju Škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega vina. 7amrQnio rlnuocbo nntroho in nJe neprijetne posledice kakor: stiskanje, ščipanje, &