158. fleoflko.
v umnimi, v so&oto H. jolija mi
Leto LVL
i do 9 petit vizt < 1 D, od 10—15 prtlt vwt a 1 D 50 p, v«čjl inscnU petit vrata 2 D: notice, poslano, lajava, reklame, preklici petit vrata 3 D; poroke, zarote velikost 15 vrat 30 D; senilne ponudbe beseda 75 p. Popast le pri naročilih od U objav naprej. — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inacratov naj se pcflotl znamka za odgovor.
Vni-avnlStvo „Slov. naroda" in »Karatna tiskarna" Knaflova ollca št 5, prittldno. — Telefon at- 304.
VrsanlStvo Jslor. Nareda" Knafiova nlloa M. I, L nadatroala
Telalon atev. 34. Dopis* sprijena ln podpisana in zadostno Irankovane. ~ Rokopisov se no vrača.
Posaatazna Številke:
v Jugoslavifi vse dn? po Din 1>— Inozemstvu navadne dni Oin 1, nedelje Din 1*25
PoStnlna plačana v gotovini.
»Slovenski Narod"	velja:			T tnoiernstTO
		V Ljubljani	po poftti	
		Din 144 —	Din 144 —	Din 264-—
6     ,        • • •	• • •		. 72*—	.    132 —
			.     36 —	, 66-—
1           ■                •     • a	•  • •	. 12«-	• 12--	. 22--
Pri morebitnem povišanju se Ima daljša naročnina doplačati. Nov! naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   SjCJP   po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Sramotna politika.
Že pet let poroča jugoslovensko časopisje o reškem vprašanju, da se nahaja v »odločilnem stadiju« in da je pričakovati podpisov tozadevnih dogovorov že v »prihodnjih dneh«. Neb roj takih »odločilnih stadijev« in tudi »prihodnjih dni« je za nami. Mesto odločitve ali pa vsaj približevanja k rešitvi pa so nam dogodki zadnjih dni pokazali, da se od definitivne rešitve Čim dalje bolj oddaljujemo in da je sedaj Italija Čisto odkrito in brez vsakega oklevanja načela vprašanje revizije Rapallske pogodbe, s katero zahteva Reko kratkomalo za sebe. Glasom beogradske vesti nam zato ponuja suvereno pripadnost Baroša in Delte, nadalje gotov del proste luke na Reki z dotično železniško zvezo ter mali mejni popravek pri Kastvu. Ne bomo danes govorili o meritorni strani tega predloga in o njegovi sprejemljivosti. Petletno reševanje reškega vprašanja nam odkriva drugo stran, ki se nam vidi v sedanjem trenutku iz notranjepolitičnega ozira nad vse pomembno.
Ni dvoma, da je jadransko vprašanje in pa njen sestavni del, reško vprašanje najbitnejša zadeva jugosloven-ske zunanje politike. In sicer vsebuje to vprašanje poleg splošne važnosti za vso državo Še posebno zvezo z gospodarskimi in ostalimi Interesi zapadnih primorskih pokrajin, h katerim prištevamo Slovenijo, celo Hrvatsko, deloma Bosno in Dalmacijo. Te pokrajine so na tem vprašanju življenjsko interesi-rane. Saj je bil glavni povod Italije zavlačevanja rešitve jadranskega vprašanja, da onemogoči pomorski razmah iugoslovenske države, torej gospodarski in trgovinski napredek pred vsem tistih pokrajin, ki so po svojem prirod-nem položaju poklicane, da ga uživajo. Pričakovali smo, da bodo te pokrajine spoznale bitno zvezo med tem zunanjepolitičnim problemom in med gospodarskimi interesi svojega prebivalstva. Tudi bi bilo naravno, da politika teh pokrajin spozna neizmerno korist velike države in njene splošne gospodarske, nacijonalne ter vojaške sile za reševanje zunanjepolitičnega vprašanja, kakoršnega predstavlja spor z Italijo. Italija ima le rešpekt pred močno pestjo! V argumentih je bila vedno zgovorna in ni nikdar opehala. Ko pa je videli govoriti nasprotnika v odločnem tonu ter čutila, da za tako govorico stoji narodna in vojaška sila, je vedno postajala ponižna in si ni dovolila, v zunanji politiki predrznega in lahkomiselnega nastopa, kakor napram Jugoslaviji v jadranskem vprašanju. Ni dvoma, da vodi Italija proti nam sedanjo izzivajočo in ponižujočo politiko zato, ker natančno ve, kako so se pokrajine,
katerih gospodarski in drugi interesi so bitno spojeni z reškim, dezinteresirale in jadranska gospodarska in politična vprašanja zanemarile do sramote.
Žalostna in sramotna je činjenica, da so smatrale naše primorske pokrajine notranjepolitično in zgolj upravno vprašanje za važnejše nego zunanjepolitično jadransko ter od vlade, proti kateri vodijo neizprosno petletno notranjepolitično borbo zahtevale zaščito svojih trgovinskih, splošno gospodarskih ter zunanjepolitičnih interesov. — Tudi na ti činjenici se da z lahkoto uvideti nedoslednost in nestvarnost današnje federalistične opozicije. Ako bi bila namreč stvarna, bi se morala opirati na gotove gospodarske, socijalne, kulturne ali kakoršnekoli druge realne interese zapadnih pokrajin in sicer na take. ki bi nadkriljevali interese, katere pobija Italija na jadranskem morju in na Reki. Kdo je pri nas kdaj poizkusil tak dokaz? Škoda, ki nam jo zadaje Italija je realna, je tu. Naše pomorsko gospodarstvo že pet let ne more do dihanja, do prostega razmaha in napredovanja. Na tem polju so se torej zapadne pokrajine s poudarjanjem federalistične opozicije ter negativno politiko odrekle zaščiti bitnih svojih gospodarskih ter nacijonalnlh interesov. V poslednjem oziru bo namreč Italija lahko neovirano nadaljevala z denaci-jonalizacijo hrvatskih in slovenskih manjšin v Julijski Benečiji ter zlasti izvedla italijanizacijo reškega mesta. Zdi se, da to ne zbada nacijonalnega čuta federalističnih politikov v Zagrebu in Ljubljani.
TI federalistični politični modrijani so se odrekli vsaki inicijativni politiki tudi v notranjosti. Negativizem njihovega javnega delovanja je torej popo-len in pomeni sramoto naših pokrajin v zunanjepolitičnem in tudi v notranjepolitičnem oziru. In sicer samo zato, ker se interesi strankarske moči postavljajo nad zaščito podrobnih ter realnih vsakdanjih gospodarskih, kulturnih »socijalnih in splošno javnih potreb svojih volilcev.
Naši zunannji ministri so izolirani. Težavne diplomatične razgovore s pretkano Italijo morajo voditi brez moralne in strokovne podpore od strani slovenskih in hrvatskih politikov. Pri sebi nimajo zunanjepolitičnih odsekov, v katerem bi sedeli zagrebški ali ljubljanski poznavalci italijanskih in primorskih nacijonalnih ter gospodarskih razmer ter jim svetovali primerne pravice. Za sabo nimajo javnega mnenja na Hrvatskem in v Sloveniji, na katero bi se mogli sklicevati pri odporu proti Italiji. AH ni popolnoma prirodno, ako nekateri beogradski časopisi
prekipevajo od mržnje do take sramotne abstinence v zadevah bitnih zunanjepolitičnih in gospodarskih interesov zapadnih pokrajin in ako predlagajo vladi, da prepusti jadransko in reško vprašanje svoji usodi? Mislimo, da bi bila naloga stvarnega ter dobrohotnega tiska v Jugoslaviji, da opozori na
to sramotno in škodljivo politično abstinenco in poizkuša v interesiranih gospodarskih in intelektualnih krogih izvesti preobrat, ker v vseh teh vprašanjih ne gre za stranke in osebnost!, temveč za zgodovinske interese, od katerih zavisi mnogo blagostanja in uspe-vanja zapadnih pokrajin.
Splošna politična situacija.
Narodni praznik Petrovo. — Politična   debata   v radikalnem klubu, — Vprašanje plač uradništvu in oficirjem.
— Beograd, 13. julija. (Izv.) Zaradi včerajšnjega praznika Petrovega dne je politično vrvenje momentano prene-
halo in se niso tekom včerajšnjega dne pojavili nikaki važnejši dogodki Tudi v parlamentu je delo počivalo, samo v radikalnem klubu je bila včeraj značilna in dolgotrajna politična debata o naj-aktuelnejših vprašanjih, kako spraviti v sklad diference, ki so nastale med zakonodajnim odborom in vojaškim odborom, diference, ki jih je ugotovila opozicija glede nesorazmernosti plač uradništvu in oficirskemu stanu.
V Beogradu se je včerajšnji praznik praznoval na najsvečanejši način. V saborni cerkvi je bila svečana služba božja in blagodarenje v spomin blagopokoj-nega Ni. Vel. kralja Petra I. Osvoboditelja. Svečanosti so prisostvovali Nj. Vel. kralj Aleksander I. In člani vlade, kakor tudi visoki dostojanstveniki. Pa tudi po ostalih krajih Srbije so se opravljale službe božje v spomin pok. kralja.
Kakor že omenjeno, je delo v parlamentu popolnoma počivalo. Ni bila niti plenarna seja skupščine niti seja zakonodajnega odbora, ki ima rešiti še dve najvažnejši poglavji uradniškega zakona, poglavji, ki se nanašate na materijalno stran uradniškega vprašanja. 2e na zadnji seji finančnega odbora je opozicija kompaktno in soglasno predložila zahteve, da se imajo na kak način izravnati diference, ki so nastale v smislu določb uradniškega zakona glede plač z določbami vojaškega zakona v zadevi plač oficirjem. V parlamentu in tudi med radikalnimi vrstami vlada gotovo nezadovoljstvo, kar se tiče določb glede kvalifikacije. 2e zadnjič smo kratko omenili, da je postavljen v isti plačilni razred uradnik-začetnik, ki je dovršil univerzo z izpiti, kakor podporučnik, ki je dovršil nižjo vojno akademijo. Opozicija je zahtevala sestavo posebnega mešanega parlamentarnega odbora rz članov obeh interesiranih odborov, ki bi imel vprašanje diferenc med obema plačama povoljno rešiti. Uvidevni radikalni poslanci priznavalo sami upravičenost o predlogu opozicije. Da se to vprašanje popolnoma razbistri in da radikalna večina v zakonodajnem odboru zavzame določeno stališče, se je včeraj ob 9. dopoldne sestal radikalni parla-
mentarni kiub na plenarno sejo, ki je trajala do 13. popoldne. Seje so se udeležili skoraj vsi ministri, predsednik vlade g. Pašič in vojni minister general Pešič. Razprava, splošna in podrobna, je imela izključno za predmet vprašanje, kako spraviti v sklad oficirske in uradniške plače, ki jih določata tozadevna zakonska načrta. Poslanci, Člani zakonodajnega odbora so plenumu kluba poročali o vseh opazkah in predlogih, stavljenih od strani opozicije v zakonodajnem odboru, pa tudi minister za izenačenje zakonov Marko Trifkovič je obširno klubu pojasnjeval razvoj debate o uradniškem zakonu.
Težišče vsej debati je tvorilo vprašanje, kako doseČ! kritje za predlagano gmotno izbenšanje plač. Minister financ je dal klubu vsa potrebna pojasnila, posebno kar se tiče kritja izdatkov za nove plače, ki se imajo določiti po uradniškem in vojaškem zakonu.
Vojni minister general Pešić je sledil z veliko paznostjo toku debate in je podal klubu vsa potrebna pojasnila glede vojaškega zakona.
O politični debati klub ni izdal nika-kega oficijelnega poročna, ker debata ni bila popolnoma zaključena in Še niso bili storjeni definitivni sklepi, kako sfar*šče ima radikalni klub zavzeti v zakonodajnem odboru in pozneje v narodni skupščini. Splošno pa so poslanci radikalnega kluba, kakor je vaš dopisnik avtentično informiran, naglašali, da je nujno potrebno uradniku zasidrati stanu dostojno žfvHenje. Kvalificiranim in vestnim uradnikom je že z moralnega stališča potrebno dati vsa materijalna sredstva na razpolago, da morejo posvetu! svoje moči v korist narodu in državi. To je splošno DrepriČanie v radikalnem klubu in so bile vse nasprotne vesti o nenaklonjenosti radikalnih poslancev napram uradništvu gola izmišljotina in kleveta. Na včerajšnji seji pa je večina radikalnih poslancev tudi odločno zahtevala, da se v svrho kritia Izdatkov za plače mora Izvesti pravilna in temeljita redukc'ia uradnlštva in da se morajo na vsak način ukiniti in reorganizirati nepotrebna oblastva. Z vso odločnostjo zahtevajo dalje poslanci reorganizacijo ministrstev, zahtevajo, da se nekateri resorti spoje z drugimi.
Po končani debati je bilo sklenjeno, da se izvoli poseben desetčlanski odbor poslancev, ki ima potek debate reasumirati in podari klubu primerne predloge, ki bodo določevali nadaljno klnbovo taktiko v vprašanju uradniških plač. V ta odbor so bili med drugimi delegirani Vasa Jovanovič. dr. Grgin. Andrič in Mihajlo Rankovič.
Uradniški zakon.
— Beograd, 13. julija. (Izv.) Za danes ob 8.30 dopoldne je napovedana seja narodne skupščine. Na dnevnem redu je nadaljevanje načelne debate o vojaškem zakonu. Ker je za ta zakon določeno v smislu ustave skrajšano postopanje, pričakujejo, da bo danes načelna debata končana, na kar sledi podrobna debata, ki bo trajala do sredine prihodnjega tedna. Tako bo vojaški zakon sprejet že prihodnji teden.
Takoj za vojaškim zakonom pride na dnevni red skupščino zakon o državnih uradnikih meščanskega reda. Zakonodajni odbor ima rešiti v podrobni razpravi Ie še dve temeljni poglavji glede ureditve materijalnega položaja uradnikov. Podrobna razprava v zakonodajnem odboru bo končana do srede prihodnjega tedna ter je upati, da bo narodna skupščina po skrajšanem postopanju zakon sprejela v najkrajšem Času.
Boj
j za Rek
POLOŽAJ NEIZPREMENJEN.
— Beograd, 13. julija. (Izv.) Tekom včerajšnjega dneva niso bila podana nV kaka oficijelna poročila, v kakšni fazi se nahaja reško vprašanje. Vodilni faktori! razmotrivajo položaj popolnoma hladnokrvno in rezervirano. Dosledno vstra-jajo na stališču striktne izvedbe rapall-ske pogodbe. Naša delegacija v Rimu nI prejela nikakih novih pooblastil in ima taka navodila, da se mora strogo držati vseh odredb, ki jih določa centralna beogradska vlada. Delegacija ni pooblaščena sprejemati nikakih predlogov od strani rimske vlade, marveč mora postopati strogo v smislu dogovorov. Beogradski vodilni krogi zanikajo vest rimskega tiska, da bi bil šef naše delegacije v paritetni komisiji dr. Rybal pozvan v Beograd.
— Sušak, 12. julija. (Izv.) V Kraljevici so imeli včeraj sestanek člani bivše reške konstituante. Konferenca je sprejela resolucijo, glasom katere vstraja konstitunnta na načelu »svobodne samoodločbe reškega prebivalstva*, katero načelo je bilo na mirovni konferenci Reki priznano in od italijanske vlade potrjeno. Resolucija dalje ugotavlja odločno in nepopustljivo voljo reškega prebivalstva, da ohrani Se nadalje prisego za svobodo in neodvisnost Reke, kar je bilo tudi potrjeno in sankcionirano v italijansko-jugoslovcnski ra-
Conan Dovle: 22
F?zpad in vstajenje svetovja.
Roman.
Izumrlo svetovi e.
Spominjam se še, kako smo željno hlastali po zraku, in v svojih naslanjačih na vso moč vdihavali oživljajoč jugozapadni veter, ki je tako sveže pihal od morja, da so se napenjali muse-linski zastori pri oknu in so se nam ohlajala vroča lica. Prav nič ne vem. kako dolgo smo tu sedeli in molčali v mrtvaški tišini. Tudi pozneje se nismo mogli zediniti glede trajanja tega žde-nja. Bili smo kar prevzeti, omamljeni in ne povsem pri zavesti. Ves svoj pogum smo združili, da bi junaško stopili smrti pred lice — toda to grozno, novo dejstvo, da smo bili prisiljeni živeti Še dalje, ko je vse ostalo človeštvo našlo strašno smrt, — to spoznanje je butnilo v nas z udarcem, ki nas je treščil ob tla in omotil. Polagoma pa se je spet začel gibati obstali mehanizem, mišljenje je spet začelo delovati in misli so se znova uredile v notranjo zvezo. Z ostro, neizprosno jasnostjo smo
spoznali razmerje med proŠlostjo, sedanjostjo in bodočnostjo, med življenjem, ki smo ga živeli doslej in med onim, ki ga nam je pripravila bodočnost. Vsi zavzeti smo se molče spogledali in vsakdo je čital v očeh svojega bližnjega isto, strahotno vprašanje. Mesto, da bi bili veseli, ker smo ušli krempljem smrti, se nas je polastila najbolj žalostna strtost. Vse, kar smo na zemlji tako vroče ljubili, je izginilo v velikem, brezmejnem in neznanem oceanu in ostali smo sami na tem samotnem otoku, brez tovarišev, brez upanja. Vedeli smo, da se bomo le še par let plazili kakor šakali okoli grobov svojih umrlih drugov, potem pa bo tudi nas zagrnil zakesneli, pozni konec.
»Kako grozno, George, kako grozno!« je vzkliknila gospa in bridko zaplakala. »Ah, zakaj nismo tudi mi umrli z onimi vred. Ah, čemu si nam rešil življenje. Zdi se mi, da smo pravzaprav mi umrli, dočim vsi drugi živijo!«
Challengerjeve goste obrvi so se namršile v napetem premišljevanju. Njegova mogočna, poraščena roka se je oprijela ročice, ki mu jo je prožila nje- i
gova žena. 2e preje sem parkrat opazil, da mu je vsakokrat, kadar se je je polastila bridkost, razprožila roko, kakor to delajo otroci, ki stegajo ročice po svoji materi.
»Čeprav nisem tolik fatalst, da bi se brez odpora vdal v vse, kar me doleti,« je pripomnil, »vendar so me izkušnje naučile, da je najmodrejše vdati se v razmere, ki jih ustvari sedanjost.« Govoril je počasi in v njegovem polno-donečem glasu le ležalo globoko sočutje.
»Z vami se nikakor ne strinjam,« je povdaril vedno nasprotujoči Sum-merlee.
»Ne verujem ,da bi vaše soglaša-nje oziroma vaša odklonitev imela le najmanjši vpliv na naš položaj,« je menil lord John, »za vsako ceno se morate vdati v sedanje stanje, ne pomaga prav nič, če se upirate ali pa ne. Kak vpliv naj bi neki imelo vaše osebno nazrra-nje? Vsaj jaz se prav nič ne spominjam, da bi nas kdo ob začetku te zadeve povprašal, ali smo z razvojem dogodkov zadovoljni, pa tudi sedaj ni verjetno, da bi nas kdo vprašal, če nam
je prav. Torej nima pomena, da se o tem prerekamo.«
»Gre namreč zato, ali je Človek srečen aH ne,« je dejal Challenger z odsotnim pogledom; še vedno je z vso nežnostjo božal svoji ženi roko.
»Utegnete plavati s tokom vred in najti v srcu in duši pokojnost, utegnete pa se tudi upirati smeri toka, a pri tem ste omahljivi in trudni. Vse odvi-si od nas samih, zato moramo računati z dejstvi in vsako nadaljne razpravljanje o tej zadevi prekinitLc
»Toda, za božjo voljo, kaj naj sedaj počnemo s svojim življenjem?« sem vprašal in ves obupan zastrmel v mrko, prazno nebo. »Kaj naj na primer jaz počnem? Časopisov ni nobenih in s čim naj se rjavim, kako naj si krajšam prosti Čas?«
»Tudi moj poklic je uničen, nobenih dijakov ni več. nobenih predavanj ne bo več!« je Summerlee zastokal.
»Jaz pa hvalim Boga, ker imam moža in svoj dom in tako imam vendarle svoj življenjski cilj!« je vzkliknila gospa Challenger.
»Tudi jaz ga imam,« je pripomnil Challenger, »prav sedaj se je kar na-
gromadlo znanstvenega dela in ta katastrofa nam nudi veliko množino ve-lezanimivih problemov, ki jih moramo rešiti.«
Odprl je okno in ozrli smo se v molčečo, brezbrežno pokrajino.
»Pustite me, da se zamislim,« je nadaljeval, včeraj ob treh popoldne, morda malo pozneje, je zemlja všla v strepeni tok etra, ki jo je čisto preplavil. Zdaj je devet. Vprašanje je, ob kateri uri smo spet izšli iz nevarnega pasa.«
»Ob svitanju je bil zrak nenavadno slab,« sem odvrnil.
»Resnica,« je pritrdila gospa Challenger. »Nekako ob osmih sem čisto določno začutila na vratu neko davljenje, prav tako, kot včeraj ob pričetku katastrofe.«
»Vzem'mo torej, da smo prekoračili mejo ob osmih zjutraj, torej je eter preplavljal zemljo celih sedemnajst ur. Ta čas je veliki vrtnar uporabil za to. da je zemljo očistil človeških glivic, ki so se tako mogočno razpasle na površini. Ali ni verjetno, da delo ni povsem uspelo in da so tudi drugi ostali pri življenju kakor mi?«
Stran 2.
♦SLOVENSKI      NA KOD«    duo 14 junija
Stev. 158
pallski pogodbi Resolucija z vso odločnostjo zavrača govor posL Giunte, ki je v senatu 4. maja t. L govoril, da se naj Reka priključi Italiji.
Resolucija končno naglasa popolno nedotakljivost reške države ter zahteva izvedbo rapalske pogodbe in nje registracijo pri Društvu narodov.
— Sušak, 13. julija. (Izv.) Načelnik mesta Sušaka Juraj Kučić biva že dlje
časa v Beogradu, kjer se udeležuje konferenc posvetovalne komisije ▼ zunanjem ministrstvu. Za včeraj določena konferenca je Izostala. Navajajo se različni razlogi. Kakor je izvedel vaš dopisnik, je predsednik reike konstituante Zanella prispel iz Beograda, kjer Je dobil zanesljive informacije o italijanskih aneksijskih načrtih.
Ljubljanski občinski svet.
Viharna demagoško-politična debata komunistov o socialnih vprašanjih. — Nova ulična imena« — Ljubljana v znamenju črnordeče internacijonale dobi Marxov trg in Mahnićevo ulico. — Diference med socijalisti in komunisti. — Zanimiva debata
o narodnoobrambnih društvih.
Navidezno drugače le vsakdanje, čisto enostavno komunalne zadeve vsebujoči dnevni red današnje sele ljubljanskega občinskega sveta le vseboval mnogo eksplozivnih snovi, ki so se vžgale, čim ao se govorniki dotaknili vprašanj, o katerih vladajo različni nazori v strankah, kf tvorijo kler.-soc.-kom. koalicijo. Današnja seja, ki bi se bila lahko izvršila v ne« kaj urah, se je radi dolgih debat zategnila tja pozno v noč do 23. Debata o raznih socialnih, političnih In nacionalnih vprašanih Je podala značilno In jasno sliko, da Je atmosfera na magistratu prenaslčena, da so zavladale med komunisti, socialisti In klerikalci gotove diference, ki bodo se dale le težko Izgladiti. Povodom referata finančnega odseka o ureditvi plač uradnikom Mestne hranilnice ljubljanske se le razvila zanimiva politična debata, ki je trajala nad eno uro.
Zanimiva je dalje okolnost, da klerikalci skušalo potom svojih zaveznikov dati Ljubljani tudi na runa} značaj črnordeče - internacionalnega mesta. Danes je občinski svet po nasvetu neke ankete krstil nove ulice, ceste in trge oziroma pre-krščeval stare. Stari Turjaški trg, da ne bo več spominjal na TurjaČane, dobi ime »Karel Mancov trg«, ker tam se sedaj zbirajo somišljeniki sovjetov, tam imajo sovjeti svoj konzulat Ljubljana pa dobi tudi Mahnlčevo ulico, fme reprezentsnts rimo-klerikalizma, ki je ubijal slov. pisatelje In slov. književnost. Da ni propade! predlog, da se Imenuje »Sodna ulica — Trockega ulica«, bi bila slika še popolnejša.
Po absolviranju dnevnega reda se je razvila zelo značilna debata o nasUi aa-rodnoobrambnib društvih. Da klerikalci zabrišejo mučni in globoki utis svojega nastopa proti Jugoslovenski Matici na 'zadnji seji, so vporabili priliko, da so danes po svojem zastopniku dr. B reci ju stavili predlog, da se v bodoči mestni proračun stavijo večji zneski kot podpora za narodnoobrambna drultva.
Proti predlogu se je dvignila vsa nevolja voditelja revolucijonarnega proletarijata, ki je na vso moč Izvajal, da Sirijo narodnoobrambna društva med Vodstvom samo »nacionalizem sovraštva« in ščitijo kapitalizem. Nacijonalno vprašanje more rešiti samo odkrit sporazum med narodi potom federativnih repubHk ia je vsakemu narodu dano, da se svobodno odtrga od dosedanje državne zveze. Nadaljna debata je prinesla mnogo jasnosti in odkritosti. Socijalist Tokan se je odločno uprl nazira-niu komunista dr. Lemeža. Sejna dvorana Še ni doslej doživela tako odkritega in odločnega zagovornika naših narodnih manjšin. Socijalist Je jasno In določno povedal, da mora socijalističia stranka tadi seda! v naših časih gmotno podpirati narodne manjšine, da se jim zasigura obstanek. Ne moremo čakat] na mirni sporazum.
V naslednjem kratko poročilo o poteku seje:
Župan dr. Ljudevit Peric je ob 18.30 otvoril sejo. S kratkimi besedami se je spominjal dne 15. junija ti. na Dunaju umrlega bivšega finančnega ministra in ljubljanskega častnega meščana dr. Leona Bl-Ilnskega, k{ sj je kot finančni minister pridobil nevenliivih zaslug za mesto za časa velike potresne katastrofe o veliki noči leta 1895. V občinsko zvezo Je bilo sprejetih 55 oseb, 5 prosilcev je bilo odklonjenih. Bila je debata, kako naj postopa občinski svet pri sprejemu oseb proti plačilu takse. Dr. Lemež ie za načelo, da mora prosilec bivati deset let, a Je proti taksativnemu sprejemu. (Župan: »Je državni zakon!)
PERSONALNE ZADEVE.
V mestni Šolski svet se kot namestnik mesto odstopivšega obč svet. Adamiča izvoli cbč. svet. dr. Brecelj. — Obč. svet dr. Tominšek je pripomnil, da je radi lz> volitve članov s strani sedanje večine Šolski svet vložen prizrv na ministrstvo notranjih zadev, da torej ne kaže iTrvestt te volitve, dokler ni to vprašanje načelno rešeno.
K ccrkvenokonkurenčm obravnavi sa ureditev plač ljubljanskim cerkovnikom se odpošljejo obč. svet. dr. Stanovnik, Miha Mojškerc, I. Lah in Nace MItaevc.
Za dom slepcev naklonjeno darilo Jn-gosIaw Relief 65.000 Din se začasno upravlja kot ustanova po magistratnSh predpisih.
VIHARNA POLITIČNA DEBATA. (Zadeve finančnega odseka.)
Poročevalec odseka Je bfl dr. Milan Lemež (kom.).
Poročal le naipreje o Mestni hranfl-nlci ljubljanski, krltizlrajoč, da še do danes ni prevzel vodstva hranilnice izvoljeni upravni odbor, ker ?e bila vložena pritožba m da vodj hranilnico sosvet, ki predlaga, da se mu dovoli zvišanje obrestne mere pri gotovih velikih posojilih mestni občini. Obrestna mera se ima zvISatj na o» T m 8%. Predlog odseka Je bil sprejet m se Je hranilnici ugodilo povišanje.
LJubljana, 12. julija.
ZA NABAVO REŠILNEGA AVTOMOBILA
SE DOLOČI ZNESEK 350.000 DIN. KOPALIŠKI SVET OB LJUBLANICL
finančni odsek Je dalje predlagal, da se odstopi zidarskemu mojstru Ivanu Ogrl-nu mestna stavbna parcela ob Dolenjski cesti in pri dolenjskem kolodvoru v zamenjavo za parcelo ob Ljubljanici, kjer se gradi mestno kopališče.
Obč svet Tominšek (dem.) je ugovarjal tej zamenjavi. nag!alu!oč, da je svet ob dolenjskem kolodvoru veliko več vreden, kot pa oni ob Ljubljanici. Pok. župan dr. Tavčar m hotel odstopiti oz. prodati ta velikovredni svet (Klic komunistov? »Tabor je tudi dragocen sveti«)
Obč. svet. Tokan (soc.) je bil za zamenjavo, ker je svet ob Ljubljanici potreben občini. Njemu so le interesi občine merodajni.
Obč. svet dr. Raveibar (nar. na pre d.) je zahteval od poročevalca točnejšlh pojasnil, koliko meri odstopljeno zemljišče, koliko parcela ob Ljubljanici, ker zemljišče ob Dolenjskem kolodvoru reprezentira več milijonov, dočim je svet ob Ljubljanici cenjen na 100.000 K Obč. svet Ukozar (dem.) je zahteval enaka pojasnila.
ObČ. svet dr. Lemež Je pojasnil, da meri Ogrinova parcela št 430/2 in 431/2 k. o. Karlovsko predmestje 8800 m*, ona mestne občine Št. 184/1 iste k. o. pa bi se zamenjala tako, da se Ogrlnu odstopi 600 m1 manj. — Končno Je bil predlog za zamenjavo sprejet.
Za tem Je sledila burna debata o ureditvi plač uradnikom Mestne hranilnice ljubljanske oz. o pravnem odboru hranilnice. Finančni odsek je zavrnil prošnjo sosveta v imenu uradnikov za 100% povišanje ter Je predlagal, da se vsem aalafben-cem Mestne hranilnice ljubljanske dovoli:
a) mesečna draginjska doklada po 500 D.
b) družinske doklade se zvišajo od S na 10 Din. c) bllančnina se poviša za 100%.
ObČ. svet dr. Stanovnik (kler.) je Izjavil, da glasuje za predlog. Hkratu je ostro napadal postopanje opozicije, ker je vložila pritožbo proti izvolitvi novih upravnih svetnikov na ministrstvo. Ta pritožba Je bila definitivno rešena od pokrajinske uprave kot nadzorne oblasti, sedaj ni po njegovem pravnem nazoru nobene pritožbene instance.
Obč. svet dr. Ravnikar (naprj je stvarno na podlagi občinskega zakona navajal pravne razloge, da je taka pritožba utemeljena na ministrstvo.
V nadaljno debato so posegli: dr. Lemež (kom.), ki Je strogopravno vprašanje spravil na politično polje, naglašajoč, da zanj vobče niso merodajni zakoni; dale Tokan (soc.) je zatrjeval, da je pritožba ilegalna, Ivan Tavčar (nar. soc) Je ostro kritiziral demagoštvo večine, ki izrablja strogo socialno vprašanje v svoje poDtlčno-strankarske In demagoške namene. (Nastal je v klopeh veČine vihar, dvignili so se klici protestov in ogorčenja. Najbolj glasni so bili komunisti In klerikalci.) Dalje so še posegli v debato J. Kralj (soc.), Fran Rupnik (nar. soc) m končno je dr. Lemež kot poročevalec zagovarjal Ideal sovjetske federativne republike, k| edina prinese blagostanje narodu, kakor Rusiji. — Predlog Je bil po eno uro trajajoči debati sprejet.
LOKALNE ZADEVE.
Občinski svet Je nato prešel k raspravi o nekaterih lokalnih zadevah. Obravnaval je vprašanje kanalizacije gotovih ulic, o zgraditvi javnih podzemeljskih stranišč (pred gl. kolodvorom in pred kavarno »Evropa«), o dotacij nekaterim šolam, o stajaliSčfh za izvoščke in avtomobile. Za stajališče Izvoščkov se določi prostor prad >Slonom«, za avtomobile pa v »Zvezdi«. Za »Pogrebni zavod« se nakupi stavbna parcela od tvrdke Merakl na Aha-cljevi cesti za 1,300.000 Din. Zadrugi »Stadion« se odstopi zemljišče na Dunajski cesti pn artilerijski vojašnic?, da zgradi po načrtih prof. Plečnika moderen stadion za razne športne in telovadne prireditve. (Klerikalno podjetje za — Orlovski aletl) IMENOVANJE NOVIH ULIC
Občinskemu svetu je Mio dahe predloženo dal:še poročilo o Imenovanju novih ulic, cest, trgov oz. njih prekrstitev. Razvila se je debata, tekom katere so bili predlagani mestoma zelo neumestni predlogi Obč svet. dr. Lemež (konO seje jezil, ker vsebuje predlog »Imena loafrare-volucijooarnega značaja«. Tak kestrare-voIucFonar Je bil Mahni« (Nemir med klerikalci!) Obč. svet Tokan (soc) je predlagal, da se Sodna elfoa uaeaale »Trockega aflea«. a Dunajska ceeta Tavčarjeva ntlea! Predlog Je propadel, ker so zanl glasovali samo trije ebč. svetovalci, med drugim kler. Pire.
Obč. svet d?. Lemež OconO le predlagat da se »Turjaški trg nazovi Karel Mfrmov trg«, ker se na tem zbira revoln-cUonarno delavsko l^dstvo. (Kile obč. svet Mihe Mojškrca: Za ta predlog borne pa glasovali!«) Predlog Je bil sprejet s vsemi glasovi večine. Medklic s levice: »Zaloška ceeta j» Brejčeva cesta!«)
Vačli
Is sprejela Imenovanja vzdržala.
Dopisi.
elaborat ooV Opozicija se
NOV SPOMENIK V UUBLJANL Občinski svet je odobril predlog, da se postavi spomenik dr. L E. Kreku pred justično palačo in da se sa to porabi podstavek bivšega cesarjevega spomenika. V »Zvezdi« na mestu Radeckega spomenika se postavi spomenik narodnih žrtev, ki so padle za naše osvobolenje. Postavi se plošča, v katero bodo vdelana vsa imena narodnih borcev in mučenlkov, tako Lundra Adamiča, Ivana EndHcberJa, judenburških žrtev m drugih. Naslov spomenika: »Spomenik naših narodnih osvoboditeljev —«. Delo hna bit! dovršeno do našega narodnega praznika letos.
DETATA O NARODNOOBRAMBNIH DRUŠTVIH.
Ko so bile odobrene nekatere zadeve Šolskega oz. socijalnopolitičnega odseka, kakor tndf nekateri predlogi za popravo in olepšavo mesta, Je bil dnevni red Izčrpan ter so sledili razni nujni predlogi.
Obč. svet dr. Brecelj (kler.) Je predlagal:
Na zadnji seji obč. sveta dne 7. junija je bila s večino odklonjena prošnja Jugoslavenske Matice za odpis občinskih davščin na njen kino. Stvarno Je ta sklep popolnoma odobravati Iz teh-le razlogov:
1. Predsednik Jugoslovenske Matice dr. Ravnihar je obenem voditelj jugoslovanskega Sokolstva, ki je kulturnobojna organizacija in le radi tega upravičen pomislek o njegovi nepristranosti v narodno-obramberdh zadevah, želeti bi bilo predsednika, ki ni politično ali drugače eksponiran.
Občinski svet skleni:
1. da finančni odsek vstavi v redni proračun Čim višjo svoto v podporo narodno-obrambnfm organizacijam;
2. veselični davek na vse klno-pred-stave brez izjeme se zvišajo od 10 na 25 odstot.
Obč. svet. dr. Lemež (kom.) se je izjavil proti predlogu z načelnega stališča, ki ga zavzema »stranka revolncijonamega delovnega Undstra* napram narodno-obrambnlm društvom. Ostro je napade! delovanje »Orjune«. Narodnoobrambna društva širijo samo nacionalizem sovraštva. Nacijonalno vprašanje se Ima rešiti tako, kakor ga je rešil ruski narod, sporazumnim mirnim potom in je dano vsakemu na prosto, da se svobodno odtrga od državne celine. Priznal pa je, da ie slovensko ljudstvo izročeno italijanskemu kapitalizmu in fašistom, da Je izročeno nemško-avstrljskemu kapitalu na milost in nemilost.
Obč. svet. Tokan (soc) ie ostro ugovarjal dr. Lemežu. IzfavljaJoČ: Potrebno ?e narodne manjšine podpirati gmotno še danes, kolikor mogoče. Ne moremo prezreti noložafa nalili mattjš'n na Koroškem hi v Primerja, čas do mirnega sporazuma je daleč In do tedaj lahko naši 1'udje Izginejo. Strinjam se s predlogom. Zelo obširno je polemiziral proti Lemežu glede nacionalizma, češ da bosta on tn njegova stranka vedno branila slovensko ljudstvo v njegovih pravicah.
ObČ. svet Pran Rupnik (nar. soc) Je omenjal, kako Je slovenska CMD skrbela v Trstu za šolsko Izobrazbo slovenskega proletarskega življa. Nad 5000 Šoloobveznih proletarsklh otrok je vžlvalo domačo vzgojo. (Klic: »Dr. Lemež je bil tudi učenec CMD Šole!«)
Obč. svet. dr. Ravnihar (napr.) Je na kratko konstarlral, da so naša narodnoobrambna društva vršila važno kulturno nalogo, da niso nikdar prezirala proletar-ske mladine, kajti večina podpor je bila v prvi vrsti namenjena te) mladini. Vsa naša sredstva so namenjena v humanitarne In kulturne namene našemu zatiranemu ljudstvu. Ideje dr. Lemeža se danes ne morejo v življenju uresničiti, morda po 100 leti.
V repHk! je dr. Lemež ponovno zagovarjal svole stališče o ruski federativni republiki in nactjonalfzmu, na kar Je obč. svet. Tokan konstatral, da so Lemeževl nazori o nacionalizmu, revoluciji in borbi proletarijata zelo konfuznL Dr. Ravnihar je ugotovil, da naša narodnoobrambna društva ne sejejo nacionalnega sovraštva.
Obč. svet. dr. Brecelj Je v svoji zaključni besedi k predlogu moral moralno prisiljen priznati, da fo bilo postopanje predsednika dr. Ravnikarja v odbora Jugoslovenske Matice vedno lojalno in da ga kot takega označujejo tudi govornikov! somišljeniki, ki imajo priliko sodelovati v odboru JM. —
Predlog dr. Breclja Je bil z večino glasov sprejet, proti ?e glasovalo 12 komunistov. Sledile so še nekatere interpelacije, nakar ie bila Javna seja ob 22.30 zaključena ter Je sledila ta'na.
Telefonska fn brzoiauna psročils
ANGLEŠKA DEKLARACIJA O REPARACIJ3KEM
PROBLEMU.
— London. 12. julija. (Izv.) Ministrski predsednik Bal d win je prečital v zgornji in spodnji zbornici obširno vladno deklaracijo glede reparacijske-ga vprašanja, V tej deklaraciji vlada izjavlja, da se nemška ponudba ne glede na nekatere nedostatke ne sme krat-komalo odkloniti, pač pa je treba na tem temelju skušati doseči sporazum. Ako bo Francija sporazumno z Belgijo nadaljevala svojo dosedanjo taktiko, bo Nemčija gospodarsko docela uničena, kar utegne roditi usodne posledice ne samo za zaveznike, marveč za Evropo sploh. Angleška vlada ne more odobravati oborožene intervencije, kajti to ni zanesljivo sredstvo za izterja-tev reparacljskih obveznosti. Ker pa Francija že spočetka ni hotela upoštevati njenega miroljubnega stališča, je bila Angleška prisiljena čakati, da bodo dogodki taki, da bo tudi njen glas prišel do veljave. In sedaj je nastal čas, ko je treba napeti vse *ile, da se pre-
preči grozeča nevarnost Okupacija Porurja v materijalnem in moralnem pogledu ne zadovoljuje Francije in Belgije, kajti zaželjne vsote se njima do sedaj še ni posrečilo izsiliti, z druge strani pa se v zasedenem ozem'ju vedno bolj širi odpcr, Nemčija pa je v tem zabredla v resno gospodarsku krizo. Prebivalstvo Porurja trpi veliko pomanjkanje, delavstvo v nezasedmh krajih postaja nemirno in bati se je resnega notranjega gibanja. Sedanji kurz nemške gospodarske politike lahko privede državo do popolnega kraha. Ona lahko v doglednem času postane nesposobna za vsako kritje dolgov. Vse to so stvari, ki se tičejo več ali manj vseh držav, kajti gre za gospodarsko in politično obnovitev Evrope, ki je v zadnjem času resno ogrožena. S svojo deklaracijo iioče angleška vlada zaklicali resen memento vsem narodom in za vsako ceno doseči miren sporazum med Nemčijo in zavezniki.
Mirovna pogodba s Turčijo.
Pred sklenitvijo dennitivnega miru. — Nove meje Turčije. Turčija bo prosila za sprejem v Društvo narodov.
— Iz St Uja v Slov. goricah nam pišejo: Dne 7. Julija 1923 zvečer je umrl pri Šent liju visokošolec g. Ivan B a u m a n, sin tukajšnjega veleposestnika In župana občine Cirknlca, Janeza Baumana. Mladenič si je nakopal bolezen Jetiko v vojni ter tako tudi postal nje žrtev. Gironaziiske študije le dovršil v Mariboru ter odtod šel na Dunaj na eksportno akademijo, katere Žall-bog m mogel dovršit«. Pokojni le bil skosl-Inskozi narodnega mišljenja, svest fn zaveden Slovenec ter bi bil postal gotovo enkrat trden steber Slovenstva eb naši severni meji. Pri hiši žalosti mu Je pri potre* bu govoril lareninski dekan č. *• Cižek ganljive besede v slovo na pokopališču pa sta se od Idealnega mladeniča poslovila z lepimi govori njegov nedkanjl profesor gosp. dr. Anton Medved In neki sošolec v Imenn tovarišev. Domači pevski zbor mu Je zapel pred hišo žalosti »Blagor mu«, pri odprtem j grobu pa »Vigred se povrne«. — Blag spo- 1 min zvestemu rodoljubu. T* I
— Lausanne, 12. julija. (Havas.) Na konferenci v Lausanni sestavljena mirovna pogodba vpostavlja def ini ti ven mir med Turčijo z ene strani In Angleško, Francijo, Italijo, Japonsko, Grško, Romunijo in Jugo. slavijo z diuge. Med Zedinjenimi državami in Turčijo, ki nista bili v medsebojnem vojnem stanju, vendar pa so bili prekinjeni med njima diplomatični stiki, so se začela pogajanja glede obnovitve diplomatičnih in trgovinskih stikov. Sest tednov po ratifikaciji mirovne pogodbe od strani nove angor-ske narodne skupščine, morajo angleške, italijanske in francoske čete izprazniti Carigrad, Čanak in poloiok Oalipoli.
Nove meje Turčije v Evropi so: Z Bolgarijo gre nova meja od Izliva Rosvaje do točke ob Marici, kjer se stika turško - bolgarska meja z grško in se ujema z dosedanjo mejo. Z Grško gre meja po dolini glavnega rokava Marice, vzhodno od Karagača in dalje ob Marici do Egejskega morja.
V Aziji: S Sirijo ie določena meja po francosko - turški pogodbi v Angori, ki jo je potrdila francoska vlada s posebnim pismom, izročenim turški delegaciji v Lausanni. Z Irakom mora biti meja določena tekom devetih mesecev. Vprašanje Mosula pride pred svet Društva narodov. Turčiji pripade suverenost nad otoki Imbros In Te. nedos ob vhodu v Dardanele, Grška pa dobi otoke Lemnos, Samos, Mvtilene, Chios, Samothrake in Mikaria, vendar pa morajo biti v bližini adrijanske obale ležeči otoki razoroženl.   Pravice Italije na Dodekanez
se potrjujejo. Pogodba priznava dalje svobodo vožnje skozi morske ožine in prometa na morju in v zraku in sicer v mirnem in vojnem času. Kapitulacije pogodba razveljavlja, kar se tiče narodnih manjšin bodo uživale v Turčiji zaščito, kakršna jim Je priznana na temelju prejšnjih določb mirovne pogodbe, n. pr. na Poljskem in v Češkoslovaškem. Kršitev tozadevnih določb mirovno pogodbe lahko povzroči intervencijo sveta Društva narodov. Turčija se obveže, da bo po ratifikaciji pogudl>e prosila za sprejem v Društvo narodov.
Finančne določbe vsebuiejo prizn.mja državnih dolgov, ki jih mora Turčiji prevzeti nase. Ti dolgove pa bodo razdeljeni med Turčijo in nasledstvenimi državami otonianske imperije. Reparacij zavezniki od Turčije ne bodo zahtevali. Turčija tudi ne bo plačala nobenih stroškov za okupacijo, vendar pa obdrži Angleška obe bojni ladji v vrednosti 5 milijonov zlatih turških funtov, ki sta bili zaplenjeni v angleški ladjedelnici 1914. leta. Zavezniki bodo razdelili med seboj tudi turško zlato v vrednosti okro? 6 milijonov, ki so ga bili zap'c-nili na temelju versajske in sanžermen>ke mirovne pogodbe v Berlinu in na Dunaju.
Mir bo sklenjen bržkone 19. Julija. Londonski listi so sicer razširili vest. da namerava izmet paša pred ratifikacijo mirovne pogodbe odpotovati še v Angoro, da se posvetuje z narodno skupščino. To vest pa turška delegacija zanika.
FRANCOSKA ZBORNICA ODOBRILA POSOJILO NAŠI
DRŽAVI.
Izid glasovanja v zbornici. — Netočna nemška vest.
— Pariz, 12 julija. (Izv.) Na komunistično interpelacijo glede 300 milijonskega posojila Jugoslaviji, da je to posojilo namenjeno Jugoslaviji za vzdrževanje Rusiji sovražne politike, je zelo ostro odgovarjal na današnji seji zbornice ministrski predsednik Poincare\ izjavljajoč, da ima Jugoslavija bližji sosedi, kakor Je Rusija, to ste Madžarska in Bolgarska, ki do danes se nista razoroženl v smislu določil mirov, ne pogodbe. Poincare* je zelo odločno
in odkrito branil upravičenost francoskega posojila Jugoslaviji. Zakon o posojilu v znesku 500 milijonov frankov je zbornica sprejela s 408 glasovi proti 64.
— Berlin, 12. julija. (Izv.) VVolffov urad je danes popoldne razširil vest Iz Pariza, da je francoska zbornica stavila z dnevnega reda zakonski načrt o odobrenju posojila v znesku 300 milijonov frankov JugoslavijL Ta vest je neresnična.
DR. BENEŠEVE KONFERENCE.
— Bruselj, 13. julija (Izvd Po poročilu listov obišče zunanji minister dr. Benel" po končanih konferencah v Londonu In v Parizu belgijskega ministrskega predsednika Theutrlsa In zunanjega ministra Jas-perja, s katerima bo konferlral o političnem položaju Evrope.
— London, 12. Julija (Izv.) Dr. Benes" Je na današnjem za'trku Imel kratek sltua-cljskl govor. Med drugim Je Izjavil: Politični položaj Evrope lahko postane zelo resen. Sporazumna rešitev sedanjih vprašanj prinese Evropi slogo.
— Pariz, 12. julija (Izv.) LondonsVi poročevalce »Tempsa« javlja, da je bil razgovor med dr. BeneSem In vodilnimi angleškimi politiki osredotočen tudi na vprašanje sanacije Nemčije. Angle?ki politiki so se zanimali za načrt in modalitete, kako je bila sanirana Avstrijska republika. Sanacija Nemčije bi imela predvsem za cilj stabilizirati kurz nemške marke.
POLOŽAJ NA MADŽARSKEM
— Budimpešta, 13. Julija (Izv.) Notranje ministrstvo je ustavilo izdajanje soci-jalnodemokratičnega Usta »Neptszava«. Kot motiv se navaja pisava tega lista, ki le kritiziral sedanji gospodarski red na Madžarskem, zasmehoval krščanstvo in duhovniStvo ter se norčeval Iz domovinske ljubezni. Radi prepovedi so stavci po vseb tiskarnah stopiti v protestno stavko. Časopisi niso mogli danes fzltt. Vlada pa Je ustanovila oficijelen list. ki ga stavfo člani organizacije za zaščito nadjonalne države.
AMERIKA OPAZUJE IN CAKA.
— Parts, 12. hillja (Izv.) Havasova Agenca poroča Iz VVashlngtona. da državni depnrtement opazuie položaj v Evropi, v kolikor se tiče Porurja. molče. Odkar je govoril državni tajnik Hughes o sklicanju gospodarske konference, kf bi se Je even-tuelno udeležili tudi ameriški zasebni gospodarski faktorji, se stališče Zedinjemn držav nt izpremenflo.
REAKCIJONARNE ODREDBE MUSSOU-NUEVE PROTI TISKU. — Rim, 12. iullja (Tzv.) Mussolim le danes fzdal novo naredbo o tiskovni svobodi. Uvedena je stroga cenzura, k! po-menja pravo reakcijonarstvo. Prestopki te naredbe se kaznujejo z zelo ostrimi kaznimi.
VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 12. Jull'a (Uradno vremensko poročilo) Edina, za srednio Evropo važna izprememba vremena obstoji v tem. da se Je središče visokega pritiska pomaknilo nekoliko proti jugu. Zato je pričakovati zvišanje temperature in ni Izključeno, da bo neka! časa zelo vroče. Začasno ie nI neposredne nevarnost*. Nebo Je popolnoma jasno. Pričakovati je iasno, zelo toplo, mestoma vetrovno, trajno lepo vreme.
Sokolsfvo.
— župa Ljubljana vabi drafitva in Bo. kolBtvu naklonjeno občinstvo k Plavnostni otvoritvi Sekolskega doma v Borovnici v nedeljo 15. t m. Člani imajo ls LJubljane polovično voZnJo (Din 5.50) proti običajnim Izkaznicam, ki Jih dobe v pisarni JSS v Nar. domu. Odhod vlaka s glav. kolodvora točno ob pol treh pop.
— Sokol I. v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se udeleži v nedeljo 15. t. m. po možnosti v kroju Javnega nastopa Sokola v Mostah. Odhod ls trga Tabor od 14. Istega dne Ima tudi Sokol v Škof)! Loki ob pol 16. svoj Javni nastop, b kateremu se vab! članstvo, ki se ne udeleži sokolskega nastopa v Mostah Odhod iz LJubllane gl. kol. ob 15.10. — Zdravo I
— Sokol v Skofjl Loki opozarja tem potom vse članstvo, k? se namerava ud grliti nase prireditve v nedeljo 15. t m da si pravočasno preskrbe pri svojem odboru Izkaznice za polovično vožnjo po državni železnici. Poživljamo rbenem vse Član« — hišne posestnike v Skofji Loki. da na ta dan n e razobesijo zastav, ker smatramo, da so enake prireditve lokalnega značaja ter veljaj razobelanje zastav vUneJJim, Hrlim prilikam, wm Zdrtvoi
153
»/VI
• * t *
1^
stran. 8.
Politične vesti.
= Moški Radić In strahopetni klerikalci. V članku »Razkrinkani avstrija-kanti« smo iz ruskega dnevnika »Po-slednija Novosti«, ki izhaja v Parizu in je glasilo Pavla Miljukova, priobčili vtise, ki jih je dobil posebni korespondent tega lista Njemanov ob svojem bivanju v Jugoslaviji. G. Njemanov je med drugim ugotovil, da je i-nel z raznimi »političnimi činitelji in žurnalisti v Ljubljani« razgovore in da je iz vseh teh razgovorov dobil porazno prepričanje, da vsi ti žalujejo nad   razpadom Avstro-Ogrske. Njemanov je podal tudi vsebino razgovora s Stjepanom Radićem, ki je takisto nasproti njemu izjavil, da mu je žal. da je razpadla Avstrija. Na dotični Članek je pretekli ponedeljek reagiral »Slovenec« ter se rotil in pridušal na vse načine, da nihče izmed njegovih politikov in žurnalistov ni govoril z g. Njemanovom, katerega je obenem proglasil za lažnivca. No, Stjepan Radić je mož drugega kova. on ne taji tega, kar je res.   On v svojem »Slobodnem lomu« z dne 11. t. m. št. 29 odkrito priznava, da je Imel razgovor z g. Njemanovom in da je le-ta točno podal vsebino tega razgovora. Radić piše: »Ruski pariški dnevnik »Poslednija Novosfi« piše zopet o hrvatskih   razmerah   in o predsedniku hrvatske seljačke republikanske stranke.   Zanimivo je, da doslovno navaja govor predsednika Radića, ki ga je imel   v  neki priiatel.isk! družbi o Avstriji in o današnzi Eshaezi-jl« Radić je torej moški dovolj, da priznava svojo izjavo,   ki jo je podal g. Njemanovu, klerikalci   pa strahopetno taje, da bi se bili sploh razgovarjali z Njemanovom.   Da   reši g. Njemanov svojo čast. mu pač ne bo preostajalo drugega, kakor da enostavno navede — Imena   onih »političnih člniteljev in žurnalistov v Ljubljani«, s katerimi je imel meseca marca politične razgovore.
= S čim se bo branil Radtd proti Italijanom? V razgovoru z urednikom beogradskih »Novosti« je Stjepan Radić izjavil med drugim: »Veliko truda bo treba, da se popravi vse, kar se je v zadnjih letih pokvarilo. Konflikt med radikali in revizijonlstiSnim blokom je v stvarnosti bil izzvan zaradi dlake v jajcu. Kar se tiče zagrebškega protokola, je potreben predhoden dogovor z dr. Korošcem in dr. Spahom. Ako ta dva ne pristaneta, da se ta protokol javi, ga objavimo, ako bo treba, tudi sami. V slučafu, da nas napadejo Italijani, se bomo Hrvati sami branili proti njim.« Ta Radlčev izgovor komentira »Pravaš« prav umestno tako-Ie: »V tem svojem razgovoru zatrjuje Radić sam, da je njegov spor z Beogradom neresen, malenkosten, naravnost dlaka v jajcu, da je revizijonističen blok tako »složen«, da bo on zagrebški protokol obelodanil, če bosta tudi proti temu dr. Spaho In Korošec. Končno, da se bodo Hrvati sami branili proti ItalPanom, samo enega ne pove g. prezldent »mirotvorne in človečanske republike«, s čim: ali s pestmi, lopatami aH — z njegovimi govori.«
= Povratek frankovskega emigranta v Zagreb. Zagreb, 13. julija. (Izv.) Do zadnjih dni v Gradcu v emigraciji živeči frankovski agitator Gagli-ardi je včeraj prispel v Zagreb. Sprejet je bil celo v avdilenci pri pokrajinskem namestniku dr. Cimiču. Kakor poročajo listi, mu je baje notr. ministrstvo dovolilo svobodno gibanje po Jugoslaviji. Po naših informacijah je bival Gagliardi do zadnjega časa v Gradcu.
= Točno. V zadnjem »Ljudskem dnevniku« se nahaja članek o »Uspehih«, ki ga je očividno napisal stari politični praktlcus dr. Šusteršič. Na koncu prinaša tudi nastopne popolnoma točne opazke: Ljudstvo gleda in strmL Vsi zastopniki slovenskega ljudstva so združeni v enotnem parlamentarnem klubu, ki pa nima niti najmanjšega vpliva na tekoče parlamentarne posle. Kako je to mogoče?! Politika, ki ne vidi napres kaj hoče in more doseči, sploh ni politika. Vsi Izgovori, da se ne more vedeti naprej, kaj se bo zgodilo, o dobrih namenih In strogi opoziciji, so Šalovi Kdor se hoče pečati s politiko, mora vedeti, kam ga pripelje, ne gre za osebe in osebne koristi, ampak za koristi ljudstva. Naša parlamentarna delegacija v Beogradu ni s svojo politiko dosegla nič drugega, kakor to, da slovensko ljudstvo v resnici ne soodločuje več pri razvoju državnih poslov. Za take uspehe se zahvaljujemo. Danes je ljudstvo tako daleč, da ne more govoriti več o kakem zastopstvu, ker so poslanci, ki naj ga zastopajo, brez vsakega vpliva na razvoj razmer v državL Očitek, da so preglasovani m premalo številni, ne drži. Skoro vse mandate v SIoverrH so dobili in znano je Iz politične zmdovlne. da v parlamentarnem ^ivlfeniii ne šteje samo število glav, n.„n?i. ftr^dv^etn to. kar le v njih.
_ rvoutacHa mesta SffSak pri kralja, u nin~.rieMek 6. t. m. Je kralj sprejel depu-• r'n s-*a*Jte*a občinskega sveta v avdl-
i.....o. 2->pan mrtsta Juraj Kučić Je bil po-
nMi^n v sredo h kralju na diner. Ostalim cHn^m deputacije pa Je beogradska občina pri red ln svečan banket, ki so se ga udeležili tudi zastopniki ministrstev in parlamentarnih klubov.
Dnevne vesti.
V Liubiant. dne 13
1923.
— Praznovanje francoskega državnega praznika v Beogradu. Po poročilu iz Beograda se pripravlja beogradsko meščanstvo, da praznuje jutri 14. t. m. francoski državni praznik na najsveča-nejši način, da tako manifestira za francosko - jugoslovcnsko prijateljstvo. — ^azna kulturna in prosvetna društva kakor tudi politične organizacije in nacionalistična udruženja so izdala na prebivalstvo poziv, da proslavi praznik z veliko manifestacijo za prijateljstvo s Francijo. Svečanosti se nameravajo udeležiti tudi Člani Narodne obrane, Or-june in Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov.
— Ker nI vladnega denarja... Meseca avgusta bi se imel vršiti v LJubljani veliki orlovski ziet, klerikalci so ga napovedovali že lani in letos spomladi so tolkli klerikalni listi tedne in tedne na tamtam. pripravljajoč Javnost na to prireditev, ki bi naj daleko nadkriljevala v sijajnosti in veličini lanski sokolski zlet. V zadnjem času pa Je ta tamtam naenkrat utihnil. Zakaj? Ker tega zle ta sploh ne bo! Ni denarja! — Ko so spomladi klerikalci napovedovali orlovski zlet v avgustu, so računali s tem. da pride klerikalna stranka v kratkem na krmilo in s tem na vir neusahljivih denarnih dohodkov.   Računali so na milijonsko državno podporo. Za to so po Izvršenih volitvah v narodno skupščino klerikalni listi z vso vnemo forsirali vstop klerikalnih poslancev v vlado in sporazum z radikalno stranko. Kako dobrohotno so takrat ti listi pisali o politiki radikalne vlade in radikalne stranke! Mi smo že takrat vedeli, zakaj gre klerikalcem. In povedali smo, da bi klerikalci zgolj zategadelj radi zlezli v vlado In dobili v roke vladno krmilo v Sloveniji, da bi si s tem zagotovili   gmotna sredstva za katoliški shod In orlovski zlet. obenem pa tudi pridobili državne oblasti za šiafaŽo pri orlovskem zletu.    Klerikalci so .se že kar kopali od radost' ob pričakovan, i, kakšne milijone bc vlade: dala na razpolago za orlovsko prireditev in kakšen kolosalni vtis bo napravila na ljudske množice,   ako se bodo službeno udeležili orlovske parade pokrajinski namestniki in številni klerikalni in drugi ministri.   Toda vsi ti visokoleteči načrti so propadli v tistem trenotku, ko Je dr. Korošec sklenil pakt z Radićem ter s tem pokopal vse nade, da bi klerikalci v dogled-nem času prišli v vladino večino In s tem k izvoru državnih gmotnih sredstev. S tem je bil pokopan tudi letošnji orlovski zlet. ki so ga klerikalci mislili pr'redlt) seveda na tuje, to je državne stroške. Klerikalni listi so sedaj obmolknili in ne pišejo niti vrstice več o tem zletu. Zgodilo se Je to kar smo napovedovali. Klerikalci so špekulirali na milijonsko vladno podporo m ker je ta Izostala, je moral odpastl tudi že napovedana velika revija klerikalne čukov-ske armade. Ta klerikalna parada se vrši takrat, kadaT bodo   klerikalci izvojevan svojo neodvisno slovensko republiko, to Je o Svetem Nikoli.
— Gospodarstvo klerlkalno-komu-nlstične veČine v občinskem svetu je tako sijajno, da se vzdržuje samo Še z milijonskimi posojili. Vsak mesec mora mestna občina najeti 3 milijone posojila. Radovedni smo, kdo daje posojilo komunistično - klerikalni večini, ki v občinskem svetu po svojem kolovodji zagovarja ustanovitev boljševiške republike in zagovarja načelo, da se vsak narod lahko, kadarkoli hoče, enostavno odcep! od države? Takisto smo radovedni, kaj poreče vlada na to, da komunisti v korporaciji, ki je namenjena zgolj komunalni gospodarski politiki, svobodno oznanjajo s veja prevratna načela. V prejšnjem občinskem svetu so bili komunisti krotki kot jagnjeta, a vendar so izgubili vse svoje mandate na temelju zakona v zaščito države, letos pa so v zvezi s klerikalci prišli furtim v občinski svet in sedaj junaško v javni seji izpovedujejo svoj revoluci-jonarni evangePI, čeprav še vedno obstoja zakon v zaščito države. Kje je tu doslednost?
— Klerikalno opravičevanje. Današnji »Slovenec« Je posvetil dolg uvodnik upravičevanju neplodne klerikalne politike. Med drugim pravi: »Res je, da šteje Jugoslovenski klub 24 poslancev koliko pa jih šteje nasprotna večina? Ali jih ne šteje nekaj stotin? Sedaj pa vprašamo: Kakšne »uspehe« naj dosega Jugoslovenski klub proti tako ogromni večini v beogradskem parlamentu? Da, ko bi beogradski parlament bi! evropski parlament in če bi v beogradski vladi odločevali evropski politiki in državniki . . „ potem bi že bilo mogoče govoriti o »uspehih«, namreč o poštenih uspehih, doseženih s pametnim delom v parlamentu, s strokovno kritiko in z umestnimi zakonskimi predlogi.« — Kaj piškavo upravlčevanie. če se pomisli, da so klerikalci tvorili tudi v bivšem dunajskem parlamentu neznatno manjšino in kljub temu dosegali velikanske uspehe. Zakaj? Ker so pač bili vladna stranka, zadovolma z avstrijsko državno idejo ter s katoliško monarhiio, medtem ko se v beogradski skupščini postavljajo proti vladi, proti Jugoslovenski državni idel in proti političnemu sodelovanju z beogradskim! državniki. To svoje protidržavno in ptotivladno stališče bi radi prikrili s puhlimi frazam? o »neevropski« skupščini, o »neevropski« beogradski vladt. V resnici pa so uspevali v stari Avstriji, ker so se Ji zapisali kot hlapec i dušo in telesom, v Ju-
julija
geslaviji pa nasprotujejo naši državni misli, ker našo narodno državo sovražijo in bi jo radi razbilL To je prava razlaga neuspešne klerikalne politike, ne pa zgorajšnje piškavo upravičeva-nje.
— V Srem je odpotoval g. Niko Zupa-nfć, minister na raz. in se vrne šele koncem prihodnjega tedna.
— Bolezen  polk. Vukasovića. Iz
zdravniških krogov se nas opozarja, da je bilo naše včerajšnje poročilo o bolezni g. polkovnika Vukasovića preop-tirnistično. Potek bolezni je zelo negotov, ker je srce zelo oslabljeno.
— Maturantje celjske gimnazije letnika 1898 slavijo dne 25. julija t. 1. 251etnico mature. Sestanek se vrši v Št. Jurju ob juž. žel. popoldne pri tovarišu Antonu Zdolšeku. Drugi dan napravijo izlet v Kogaško Slatino.
— Prihod eeškak ačlt ljev v Z"greb. V Zagreb prispe 15. t. m. večla skupina čeških učiteljev.
— Ameriški žnrnallst v Beogradu. V Beograd Je prispel publicist dr. Frank O. Carpenter, poročevalec raznih amer^kih listov.
— Poroka. Poročil se je v sredo, II. t. m., v križevniški cerkvi g. Heri-bert Svetel, magistratni koncipist, z gdč. Ljudmilo Čermakovo, učiteljico v LiublJani. Bilo srečno!
— Smrtna kosa. Umrla je v L:ubliant ga. Neža Repše v starosti 78 let. Pogreb se vrši :utrf v sobote, eb 16. iz Aha-cljeve ceste št. 3. na pokopališče k Sv. Križu. Blag H spomin!
— UpoUrsenci. katerim so dosedaj izplačevali njih pokrajinsko prejemke davčni uradi (v Ljubljani finančna deželna blagajna), bodo ođ 1. avgusta 1923 dalje prejemali svoje prejemke od računovodstva delesrae!^ Uit»t«l»'i*iWI financ preko poštno čekovnega zavoda. TI upokojenci naj se takoj zgla«Ho pri pristojnem davč. nem uradu, da podajo tam natančni naslov. V bodoče na1 prav<-*-"*^o javijo vsako spremembo naslova računovodstvu delegacije ministrstva financ, kamor naj se tudi obračajo radi eventuelnlh sprememb glede dravinjskih doklad In radi drugih reklamacij.
— Občna prldobnma. Ljubi iansko časopisje je 13. t. m. objavilo notico, v kateri se poživljajo davkoplačevalci, da vlože Izjave k »občinski« pridobnini. Da ne nastanejo nesp Drazumljenja, se opozarja, da ne gre za kakšno novo občinsko davščino, ampak za občno pridobnino v smislu I. poglavja zakona o osebnih davkih.
— Delna stavka mornarjev. Ministrstvo notranjih del je dobilo včeraj obvestilo, da je stavka mornarjev paro-hrodnega društva Dubrovačka plovitba končana- Brodolastniki so pristali na 50odstotno povišanje plače mornarjem, nakar so se stavk u joči vrnili na delo. Delni promet na Jadranu je bil upostav-ljen in je Dubrovačka plovitba z današnjim dnem otvorila vse proge. Parobrod »Salona« se je izkrcal že včeraj.
— Premestitev zračnega poveljstva. Kot poroča »Severna pošta«. Je vojni minister odredil, da se zrakoplovno poveljstvo premesti iz Novega Sada v Beograd.
— Celjske vesti. Ustanovni občni zbor slovenske šahovske podzveze se vrši v nedeljo 15. t. m. v okrilju celjskega šahovskega kluba. V pod-zvezi se bo združilo 10 Šahovskih klubov Slovenije. — Sokolsko društvo v Celju se udeleži zleta gornjeposavskega okrožja v Zagorju v nedeljo dne 15. Julija v večjem številu s praporom. Odhod z vlakom ob pol 12. uri. — Društvo za pomoč rodbinam In sirotam padlih ruskih vojakov se Je obrnilo potom ministrstva za notranje zadeve ponovno na pokrajinsko upravo, da b! znova povzročila podporno akcijo v prid osiroteli ruski decl. Eventuelre prispevke za Celje in okraj sprejema okrajno glavarstvo v Celju, ki Jih odpremi na pristojno mesto. — »C i 11 i e r-c a « je v svoji zadnji številki prinesla nek dopis baje iz Amerike, v katerem dopisnik pogreva slučaj poslanca Schauerja in pride končno do zaključka, da so za Nemce v Jugoslaviji Še vedno slabi časi Mi bi k temu poročilu pristavili samo na kratko, da se Nemcem pač v nobeni nacijonalni državi ne godi tako dobro kakor pri nas. Godi se jim namreč tako dobro, da v svojih listih nemoteno prinašajo lahko hujskaške dopise, katere si eventuelno naročajo tudi v Ameriki ali pa jih, kar je bolj verjetno, »sfabri-ciralo« kar v svojih uredništvih. Prevzetnost in napuh ste dve grdi čednosti, katerih se naši Nemci pač menda ne bodo nikoli otresli. — Savinska kopališča so v sedanjih vročih dneh naravnost prenapolnjena. Hvalevredno |e, da se Je mestna občina odločila zgraditi nova moderna kopališča. Do zgradbe bo najbrž prišlo v prihodnjem letu.
— Mariborske vesti. O Itlrih utopljenih duhovnikih še nI nobenega sledu. Pred enim tednom je skoro izključeno, da bi vrgla voda utopljence na prvršje, ako pridejo v strugo pred veliko tvornico na rali. najbrže ne bo e njih a kdar več sledu. Potrjuje se vest. da te Je ponesrečeni župnik Volčič le leta 1918, m Istem čolnu nahaln! v silni nevarnosti. Takrat ae Je rešil s plavanjem, čoln anloh nI h?| dovoljen za Javen prevoz, nego Je služil le ta privatno vporabo lastnika. — Ugodna prilika tudi za runtnje umetni-k e. Kreditna In stavbna zadruga »Mojmfr« namerava Izdati velik umetniško Izdelani reklamni lepak, ki se razpošlje po celi Sloveniji, deloma tudi v večla mesta Hrvatske la Srbije.    Lepak mora predstavljati
idejno sliko odpomoči stanovanjski bed; na podlagi organiziranega zadružništva. Najboljši načrti bodo primerno honorirani. — Velika stanovanjska naselbina (kolonija). Kreditna in stavbna zadruga »Mojmir« je v svoji zadnji seji načelstva na predlog ravnatelja Narodne banke S. Skuška sklenila, da takoj prične s pripravami za veliko stanovanjsko naselbino na periferiji mesta MariDor. — Nesreče-91ctni sin stavbinskega delavca v Počcnovi. Franc Vodenik. je tako nesrečno padel z drevesa, da si le zlomil levo roko. — 20-letni Pavel Vošner je v četrtek dopoldne padel s telovadne bradle na kopališču taka nesrečno na p-?Sčena tla. da je zadobii ie-ške poškodbe po obrazu in na glavi. To ni prvf slučaj. Telovadno orodje je namreč tako neodno, da za kake resre vaje ni vporabljivo in je skrajni čas. da mestni magistrat z ozirom na J~vno varnost te naprave nadomesti z boljšimi.
— Državni higijenski zavod v Ljubljani se svečano otvori v ponedeljek 1C. t. m. ob pol 11. dopoldne. Zavod Ima svoje prostore v splo?^ bolnici In začne i?točasuo z obratovanjem Zavo.1 je namenjen stro. kovnemu delu na po!1u spioSne tn Specijalne higijene in bo vr^il preikovanja pitnih in odpadnih vod ter vod za uporablja nje, analizo mleka in drn^b flvft, preiskovanja razkn? evalnih sredstev in strojev, asanacijo krajev in tsftnf8ltib naprav. Proučeval bo soeHatno blpilenske razmere in nedostatke med narodom, zbiral zadevni materijal In izdeloval zdravstveno stntis. tiko. Udeleževal so bo pob'jarja e-nldemlj in nalezljivih bolezni. V ta nam<»n je zavodu nrrdeljena "ni^eml^ka nvtokolona. ob-^tMeča Iz ptJh sanitetnih avtomobilov. Poleg tega In podobnega rTela se bo v zavodu zasVdoval razvoj bifrfi^««-1-^ ^unosti po »vetu, obdelovala se bodo aktuelna vprešanla na tem rojjn z namenom uve. Ijavl^nla. IskortSSanJa in nosnlosenja vseh vrst higijenskih pravil in pričobitkov m^d narodom.
— Kavke In polfski pridelki. S kmetov nam pISejo: >Ca de5e!l poV*? hramorja in gosenic na zelju ln repi najbolj bojimo — kavk na polju, če so že v nadlego Ljubljančanom, so t tem večjo gkodo — koruzi na njivah. Letos jih je povsod cele jate! Na Gorenjskem se le ponekod boje kmetje koruzo saditi. Da jih preženejo, si pomagajo s streljanjem. To je edino sredstvo proti tej požrešni salegL (V Ljubljani pa se je zavzel za te škodljivke — »Slovenec« ter ogorčeno protestiral, ko so jih streljali !n skušali v LJubljani iztrebiti. Dr. Sta. novnik bo baje danes interpeliral župana, kako more trpeti, da v mestu preganjajo te velekoristne črne ptice.
— Razne tatvine in vlomi. V TopoL SCicl Je bilo 5. t. m. vlomljeno pri posestniku Alojziju Skaza. Storilci so odnesli dvema tam službujočima hlapcema raznega perila za 5200 K. — Na državnem kolodvoru v Kamniku je bil 30. Junija ukraden zaboj, v katerem se Je nahajalo več mesnih Izdelkov tovarne konserv na ^rnnlki. Ukradeni zaboj Je bil vreden 1615.50 Din. Posestuici Antoniji Rupnik je bilo v Hotenju 5. t. m. odneseno več perLa in obleke v vrednosti 35S0 K. — Istega dne Je bilo vlomljeno pri Zofiji Eslh na Vrtačah ln odnesena večja množina perila, vrednega 12.000 K. — V Cerkljah Je bila Pridi Majer ukradena denarnica e 600 K. — Posestniku Alojziju Grudnu je bila 11. t. m. na Vodnikovem trm ukradena listnica s 800 K. Gonilni Jermen, vreden 1000 K Je bil ukraden posestniku Ivanu KramarSku.
— Kino Ideal predvaja od Četrtka do nedelje zelo zanimiv program »Človek pred 100.0G0 leti«. Film dokazuje razvoi raznih plemen Človeštva, pečetek sveta, tisočletno razvijanje zemlje v plodovitnost in sedanji stan. Obisk se priporoča osobito inteligentnemu občinstvu, mladini pa le nedopusten.
— Zahtevajte po vseh restavracijah prvovrstna specijalna vina v steklenicah tvrdke Gjuro Valjak, Grajska klet, Maribor.
— Revna vdova je izgubila dne 11. tm. od Kollzeia na Gosposvetski cest! po BleIweisovi čez progo po Dunajski. Linhartovi cesti do Sv. Križa otročjo majo. Poštenega najdltela se prosi, da jo odda v KoHzeu vr. 40 na Gosposv. cesti.
— Običajne In posebno dolge valjčke z večletnim Jamstvom *Sioe\ver«, zastopstvo LJubljana, Šelenburgova uTr* 6 1.
— Koncert v kavnrni »Emona« se vrši danes v petek ob 8. zvečer. Igra I. ljubljanski salonski orkester.
— Kino Matica. Salve smeha. Lya Mara v nenadkriljivl burki »Kri-kri« ali »Vojvodinja Serabac«. Film se predvaja do nedelje. Sijajni komični prizori, bajna in razkošna inscenacija, krasne plesne scene! Ura smeha in dobrega užitka je te dni v Kinu Matica.
Turistika in sport.
— Kranjskogorska podružnica 8. P. D. naznanja, da je glavna direkcija državnih železnic v B« ogradu dovolila poseben pot. niikl vlak na progi Jesenice — Kranjska, gora za dan 15. Julija letos, ko se vrši planinska veselice ob prilik! praznovanja 20-letnice obstoja podružnice pri koči na Gozdu pod Vršičem. Zajedno Je Ista direkcija dovolila ugodnost polovične vožnje za dan 14. In 15. Julija vsem onim potnikom, ki se izkažejo s Izkaznico 8. P. D. oziroma njegovih podružnic Omenjeni potniftkl vlak bo odpeljal s Jesenio v Kranjskogoro dne 15. t. m. po prihoda ljubljanskega jutranjega turistovskega vlaka, ki odhaja is Ljubljane ob 4. mi 40 min. ter pride na Jesenice ob url 55 min., tedaj nekako Ob 7. uri. Prihod v Kranjskogoro nekoliko pred t. uro. Zadnji vlak Is Kranjskegore na Jesenic« odpelje dno 15. t. m. ob 20. ari 28 min. In Ima zvezo s ljubljanskim tu. ristovsklm vlakom, ki dospe v LJubljano ob tS. url 45 min. Tedaj vlakovna zveza za enodnevni Izlet telo ogodna. Razen tega odpeljeta s Jesenic ▼ Kranjskogoro v soboto dne 14. julija dva vlaka. In sicer ob 1«. url 40 min. (odhod Is Ljubljane ob 15. url 65 min.) ter ob 21. url 55 raln. (od. nod la LJubljane ob 18. url 55 min«. Tedaj
I vlakovna zveza upodna tudi za vse one. ki
pridejo lahko že v soboto v Kranjskogoro oziroma h koči. Po prihodu posebn. potnL skega vlaka v nedeljo dne 15. t. m. ln po spre'emu gostov na kolodvoru v Kranjski gore Je odhod po lepi s'.ožnl poti k niti dve uri oddaljeni koči na Gozdu, kjer bo ob 11. uri slovesna s!u41a l ožja s kratkim planinsko - re'i^ioznlm nagovorom. popoL dne ob 14. uri pa planinska tombola ln po tomboli prosta zabava s p'esom. Pri veselici sodelujeta godna -*2. mož z Jesenic ter mešan pevski zbor iz Rranjskegore, Dobitki tombole so prav lepi in obstojajo Iz sate ih turistovskih potrebščin. Srečke za temboio po 2 Din se prodajajo Ža na Jesenicah, v Mojstrani ln v KranjskI?orl ter so bodo prodajale na dan veselice na Kolodvoru v Ki-an;skIrxori in pri koči na Gozdu. Vstopnine k veselici ni. S pijačo ln jestvl~ami bo koča zadostno in dobro pre-skrbljena. Koča stoji eno uro pod Vtilfiezn* kjer Je državna mo;a, tik ob mosočulh ste_ ran Prisojnika s krasnim razgledom ua gpik. Razor ter ca skupino Skrlatice. Zato prijatelji pTnr.In, kdor se hoče razvedriti, v nedeljo dne 15. t- m. k veselici pri koči na Gozdu! — Le za sbiFaj zelo slabe, en vremena se vese'tre preloži na prihodnjo nedeljo dne 22. j^i*a.
— TorlstovsU klub »Skrla« priredi povodom planinske veselice na VrfiCu klubov Izlet. Odhod poljuben. Vožnja polovična.
— MedklubskI ten's-turnlr S. K. .Maribor — S. K. ITrlo, se vr?! kakor že napovedan- v nedeljo dne 15. tm. ob & na tenis prostorih S. K. Tlirije v KozIeHevcm vrtu. Za S. K. Maribor startaio sledeči Igralci: ga dr. Ravnkova. gdč. Stersar, gdč. Gra-sselii. K?. Roglič, Si'put. Torker in Žunko-Vlfi, med tem ko Ilirija nastopi v sledeči postavi: gdč. Kosler, Sepetavec, VVider in gg. Troll, Pelan, Bleiweis in Bobnov. Z ozirom na to, da se pri tem prl;ateliskein turnirju sestaneo gotovo najboljši Igralci Slovenije obeta biti potek igre zelo zan'-miv.
— Beosrad.   Pogon : Bcosrradsk* Š. K. 5 : 2. Pogon : Jugoslavija 1 : 4.
Kultura,
— Vodstva v MeStrovlcevl razstav! priredi »Narodna Galerija« In sicer prvo v soboto ob šestih, dalje v nedeljo ob enajstih in v ponedeljek ob šestih.Vodijo gg.: dr. T. Cankar, dr. Štele in dr. Mesesnel. Vabimo vse, da se najStevilne:Še udeleže teh vodstev, ki nudijo strokovno razlago In podpira:o pravo razumevanje umetnosti. Cim popolne1?! je umotvor, tem brže je mogoče dobiti stika z umetniškim ustvarjanjem. In ravno Meštrovlčeva plastika ie tako ustvarjena, da direktno nudi priliko vpogleda ln razumevanja plastičnih umotvorov.
— Meštrovičeva razstava le obogatena z II novimi plastikami iz brona, marmorja In mavca, ki so prispele te dni Iz Zagreba in so v pavilonu že na novo InSta-
j lirane. S temi novimi umotvori velikega I genija le podano v celoti MeStroviČevo delo od početka do danes.
Društvene vesti.
— Kongres gledaliških Igralcev končan. V sredo 11. .t m. Je bil kongres gledaliških Igralcev končan. Za novega predsednika Je bil Izvoljen Sava Todorovič. Kot Častni člani so bili Imenovani gg. NuSlć io Tar-taglla.
— Kongres delegata Jugoslavenskih dfaka Iz Italije održavao se u Zagrebu od dne 23. VT. do 25. VI. o. g. Na kongresu su bili prisutni delegati akademskih ! ared. nleSko'sklh udru2enja z Llubljane, Maribora, Karlovca i Za sreba. Kongres je ras. pravljao svim aktuelnlm pitanjima, koja se direktno 111 tw*t»»Map dotlcu Jugoslo-venske omladine lz Italije, a osobito se po. zabavio ekonomskim položajem jugoslavenskih djnVa iz Italije. Koneres je ns pot. minu saglasnost sviju delegata donio U svim pitanjima konkretne zaključke, koli se imaju da izvrSe u najskorije vrijeme.
—- »RenešVa noč« v Trnovem obeta bfti res najlepša nedeljska prireditev. Toliko smeha ne bo nikjer. In prostor ob vodi ie tako tabHIvo senčnat in Trnovčanke so tako brhke, dn bo vsak užival, kf se bo udeležil te prireditve. Od 6t Jakobskesa mostu In Trnovske cerkve bodo posebne table kazale pot na vesellčnj prostor. Kdo>-Želi zabave, naj pride v nedeljo v Trnovo.
— Veselica m!ad'nsko Izobraževalnega druStva »Enakosti« Iz L1ub!*ane. V nedeljo dne 15. jultja priredi dru$tvo »fZnakosu Iz Llubl'ane veselico s plesom v gostilni prt f^tarkelnu v Sevnici. Začetek točno ob 16. Za zabavo, dobro jedačo In piiačo je na'bol'e Ipreskrbleno. Vstopnina: Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. Odhod Iz LJubljane 12.10 pop. Točnost Odbor.
Borzna poročila.
— Zagreb, 13. julija (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 16.35, 16.40, Pariz 5.3Ž5, 5.60, London 432.—, 434.—. Berlin 0.044. 0.0455, Dunaj 0.1325. 0.1335*, Praga 2.S2. 2.84. Newyork 93.25, 94.25. Valute: dolar 92.50. 93.—. lira 4—, 4.02.
— Curih. 13. Julija (Izv.) Današnja predborza: Beograd 6.—, Berlin 0.0029, Amsterdam 223.75, Newyork 5.74, London 26.31, Pariz 33.92, Milan 24.20, Praga 17.20 Budlmpe§ta 0.065. Bukarešta 2.79, Varšava 0.0048. Dunal 0.008075, avstr. žig. krone 0.008125. Sofl'a 5.10.
— Trst 12. iullia. Beograd 24.60. Berlin 0.01. Praga 69.60, Pariz 137.—, London 106.50. Newyork 23.20, Curih 400.—.
Poizvedbe.
i       — Najden denar. 8. julija 192^ se je v • večernem kočevskem vlaku proti Kočevju nasla ženska usnjata torbica z malo vsoto denarja. Dobi se pri Jošku Mikliču, Ljub-i liana, Slomškova ulica 5.
Stran 4
»SLOVENSKI   NAROD«  dne H. julija 1923
štev. 158.
Gospodarstvo.
INDUSTRIJA  PAPIRJA  V ZDRUŽENIH DRŽAVAH...
(Spisal K. C. Maeph^rron od U. S. Department of Commerce.)
združene države niso le največji pridelovalec, ampak tudi največji konsument papirja na svetu. Leta 1922 je ta dežela prcćuciri'la čez sedem milijonov ton raz. nih vrst papirja, kar je ravno polovica vee produkc i jo na svetu,
Papirnic je bilo ob zadnjem ljudskem I*etju 72o, za ' : D3 mj kot. deset let nazaj. Vkljub temu se Je § evflo ljudi, zaposlenili v t^j Industriji, povečalo za 40 V istem razdobju se je skupni znesek mezd. plačanih delavcem v tej Industriji, več kot po. trojil, dočim se je vrednost letnega pridelka  povišala poltr^tjikrat.
Okolščina te^a velikanskega razvoja papirne Industrije ob istočasnem skrčenju Števila r.-»pirnic je brezdvomno pripisati splošnemu nagibu industrije napram produkciji na veliko. V zadnjib dvajsetib letih je način pridelovanja papirja velikansko napredovah toliko glede hitrosti obrata, kolikor glede Birokostl papirnih pol. Najnovejši stroji so v st?nu izvajati pole 232 inč široko in ob hitrosti 10O0 čevljev na minuto.
Papir ee Izdeluje iz meče (pulp), Meča je zmlinčena kaša, v katero se zmle-vajo razne vrste lesa, kakor tudi cunje, staro vrvi, zelišča in papirni odpadki. Meča se pripravlja na dvoje načinov: mehanično ali kemično. Prvi način, ki je razmeroma po ceni in hiter, se rabi za zmletje lesa, ki tvori podlago za Izdelovanje časnikarskega papirja in nekaterih vrst trdega pa-
pirja. Rasni načini kemičnega pripravlja, nja 6e rabijo za izdelovanje močnejšega in bolj uglajenega papirja za pisanje in ornotanje. Dostikrct se papir izgotavlja v enem samem mlinu, kjer se meča pripravlja. Dostikrat pa izvaljujejo papirno me-čo v veliko, debelo in lukničavo testo, ki se osuši in odpremlja daleč proč v papirnice za izdelovanje dovršenega papirja.
Tovarne za papir se danes nahajajo večinoma na severovzhodu Združenih Držav in okolo velikih jezer, in to večinoma radi bližine surovin, vode in električnih sil, kakor tudi radi bližine največjih središč, kjer se uporablja največ papirja. Dandanes pa dobivamo največ lesa za papirno mečo iz eeverozapada, ali daljava is glavnih tržišč je dosedaj ovirala razvoj papirne industrije v onem predelu.
Papirna industrija skupaj s tiskarstvom se našteva kot šesta izmed največjih ameriških industrij z ozirom na vrednost proizvodnje. Tekom 1. 1921 so papirnice imele zaposlenih 103,000 delavcev, ki so zaslužili skupaj 127 milijonov dolarjev, dočim jc surov materijal stal 445 milijonov iz katerega se je pridelalo papirja v vrednosti CG7 milijonov dolarjev.
Kar se tiče proizvodnje raznih vrst papirja, stoji na prvem mestn izdelovanje trdega papirja ali kartona, za njim prihaja časnikarski papir, ali vkljub velikanski produkciji tega papirja Je vendarle Se treba uvažati tetra papirja iz inozemstva v ogromnih količinah. Papirja za omotanje in za knjige se Izdeluje približno enako, dočim druge vrste papirja so manj važne kar se tiče količine produkcije.
F.azvoJ papirne industrije v bodočnosti gre dvojno pot. Prva pot je mehanični napredek, In tu najdemo stalno izboljševa-
nje, toliko strojev kolikor načinov izdelovanja. Žali bog, kar se tiče napredka na drugem polju, namreč v odkrivanju novih vlaknin, ni zabeležiti enakega napredka. Zaloga lesa iz naših gozdov se hitro in stalno izčrpava, ne da bi našli drugih sirovin za izdelovanje papirja. Papir se lahko izdeluje iz vsake vlaknate rastline. Težko. Ča je le v tem, koliko resničnega vlakna je razmeroma mogoče pridobivati iz dotične rastline in koliko je teh rastlin na razpolago, tako bi se izplačala njihova vpo-raba na ekonomični podlagi.
•   • •
—2 Zagrebški žitni trg?. Zagreb. 12. iu-liia. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno baška, odnosno vojvodinska postaja, noti-rajo: Pšenica (76 do 77 ke) 420 do 430 žol-ta koruza 295 do 305» rž (71 do 72 kg) 350 do 355, nevi ječmen za pivovarne 275 do 285. za krmo novi 260 do 270. oves 300 do 310, pšenična moka »0« 650 do 675, »2- 625 do 650. »4« 625 do 640 za krmo 200 do 205, ržena 275 do 600, drobni otrobi 140 do 150, debeli 170 do 200. Tendenca mirna, čvrsta.
— Urad za razdelitev premoga se odpravi. Kakor smo poučeni, se odpravi s 1. avgustom t. 1. razdelitev premosra po Pokrajinski upravi, oddelku za premog, in se ta urad likvidira. Trboveljska premogokop-na družba nas Je naprosila, da objavimo, da naj se naroča premog odslej neposredno pri centralnem ravnateljstvu tc družbe v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15, in nc pri ravnateljstvih poedinih premogovnikov. Trboveljska premogokopna družba poudarja, da v Sloveniji nima zastopnikov ter da lahko dobi vsak odjemalec pri vagonskem odjemu potrebno količino premoga po neposrednem naročilu pri družbi.
DARILA.
Cirila in Metoda v Ljublja-
prciekleni mesecu sledeh
Družba v ni je prejela v darila:
I. Podružnice: Hoče 100 Din, Hrastnik, m., 256.25 Din, Hrastnik ž. 256.25 Din, Ljutomer ž. 600 Din, Borovnica 364 Din, Litija 270 Din, Ljubljana: šentjakobsko - trnovska m. 1181.65 Din, šentjakobsko - trnovska ž. 118L65 Din: šentpeterska ž. 15 Din, I. mestna ž. SS Din, mestna moška 605.75 Din, skupaj 491&55 Din.
II. Nabiralniki: Restavracija glavni kolodvor, Ljubljana, 181.35 Din, dr. Jura Hra-šovec  Celje. 10 Din: skupaj 191.35 Din.
HI. Obrambni sklad: Kamen V. a razreda II. mesr. deške osnovne šole v Ljubljani 50 Din, Vidovdanski kamen V. raz. deške osn. šole na Prulah v Ljubljani 50 Din, skupaj 100 Din.
IV. Dr. Ivana Tavčarja sklad: Podružnica ž. Celi.1 500 Din, pedrnžnica Črnomelj m. 130 Din. uprava »Slov. Naroda«, tu, 100 Din, skupaj 730 Din.
V. Razni prispevki: Iv. Perdan, Ljubljana, prispevek od družbinih vžigalic. 5000 Din. dr. L. Boecio. Gor. Radgona. 7.50 Din, dr. Iv. Dimnik, Kr5ko, kaz. poravnava. 100 Din. posojilnica Ribnica 250 Din, Franjo Krisper. Črnomelj, mesto venca pok. Iv. Pcrdanu 200 Din, učenke II;. razreda ženske realne gimnazije v Ljubljani 72.75 Din, upiava Samostojne kmetske stranke. Ljubljana, od dr. Fr. Ivancilča, odv.. Novo mesto, iz kaz. poravnave J. Z.—I. S. 100 Din. tvrčka Iv. Pcrdan, Ljubljana, volilo pok. I. Perdana, 10.000 Din. L V. Ljubljana. 10 Din, skupaj 15.739.25. — Vsota vseh prispevkov 21.679.15 dinarjev.
Razna stvari.
* Oh, ta ljubezen ... V Risi se je ustrelil spoštovanja vredni 6*31etni samec Janez Meklis. Preu.no je pa sioril svojemu življenju konec, je nameril samokres na spoštljivo devico Anko Demut, ki je bila stara 50 let, In jo ustrelil. Zapustil je pismo, v katerem navaja, da fe je 25 let brez uspeha ženil pri njej. Ker pa je uvidel da na tem svetu ne bo nič z zakonom, jo hoče vzeti »onkraj«, kjer bo, kakor upa, Imel več sreče.
* Pametna Ideja. Neki pariški list le priobčil sledečo zanimivo dog tdblco: Kako? znano, je bil pred kratkim angleški kralj v Rimu. Pri tej priliki Je prispel • v Rim tudi več angleških in francoskih časnik..r-Jev. Angleži pa niso znali italijanščine in tako so bili navezani na Francoze, ki so se lažie sporazumeli z Italijani. Dva Angleža, ki sta se hotela peljati k bik borbi, sta po nesreči zamudila čas. v katerem bi se morala sestati s Francozi in tako sia se morala sama odpeljati v areno. Ker se pa s rimskim izvoščkom na noben način nista mogla sporazmeti, Je bil pač dober nasvet drag. Srečen slučaj jima je pripomogel iz zagate. Eden obeh žurnalistov je nenadoma LntcnJral spev iz opere »Carmen«: Naprel v boj in izvošček ca Je razutnJ. Z elegantno kretnostjo le oba tuka povabil v voz in ju brez nadaljnjih besed pripeljal na vhodna vrata. Glede plačila pa so se zmenili v jeziku mutastih in sicer na prste.
Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMŠEK.
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
!see se ena ali dve sobi
ZA TAKOJ, event. pozneje, ZA STALNO DISTINGVIRA* NO STRANKO. — Izve se v pisarni dr. Vrtačnika, Beethov*
nova ulica 10. 7212
Kuharica
r>E SPREJME ZA DELAVSKO KUHINJO V OKOLICI LJUBLJANE. Plača 325 Din mesečno. Nastop takoj. — Ponudbe p^d »Kuharica/7206« na upravo »Slov. Naroda«.
JJJJJJ
uizithe m Koverte
priporoča
f Ljubljani.
Obnovite
naročnino!
Odda se HLEV
za dva do štiri konje in POD STRESJE.   —   Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7216
Kupim deske III. vrste
(smrekove ali jelove) od 12 do 30 mm debele, v vsaki množini. — Ponudbe poc »Takoj /7218« ne upravo »Slov. Naroda«.
Amerikanec,
vešč angleškega, slovenskega m nemškega jezika v govoru in pisavi, 2ELI SLU2BO V PISARNI. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda« pod »Amerika* nec/7214«.
Prodam 500 delnic
ritan taftu zavoda
Naslov pove uprava Slovenskega Naroda. 7231
Spreten ii
popolnoma samostojen, tudi bilančnik, ki zna voditi knjigovodstvo veletrgovine z žtieznino, je v govoru in pisavi zmožen Hrvatskega (ali slovenskega) in nemškega jezika, se ob velikih prejemkih ifiče za Zagreb. Ponudbe pod OberbuenJialtor H-f-90 na Interreklam d. d. Zagreb, Palmotićeva ulica 18. 7045
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je naša srčno-Ijubijena mati ozir. stara mati, gospa
Neža Repie
včeraj 12. t. m. ob 9-ih zvečer po dolgi mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 78 letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb preblage pokojnice se vrši v soboto 14. t, m. ob 4-ih popoldne iz hiše žalosti Ahacljeva cesta 3 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
LJUBLJANA, dne 13. julija 1923.
G? o bo** o ž&Infoci ostali.
Zahvala.
Vsem, ki so ob bridki izgubi mojega ljubljenega soproga, gospoda
ittirgja grampovcana
irrekli svoje sočutje in sožalje, se najiskre-nejše zahvaljujem.
Nadalje bodi izrečena zahvala čč. duhovščini, vrhniškemu Sokolu, domačemu zdravniku dr. Sabcu, darovalcem krasnega cvetja ter vsem, ki so blagega pokojnika spremili na zadnji poti ter počastili njegov spomin.
Na Vrhniki, dne 12. julija 1923.
Iraaka Grampovčan
Na stanovanje in hrano
SE SPREJMEJO TRIJE GOSPODJE. — Naslov pove upra* va »Slov.  Naroda«. 7215
Kontoristinja,
vešča strojeoisja in pisarniških del, IŠČE MESTA. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 7207
Trnovina ?e proda
Z RAZNIM BLAGOM. Potreben kapital 50.000 Din. — Naslov pove uprava »Slov. Naro da«. 721
HIŠA (pritlična)
NAPRODAJ x vrtom v Zgor* nfi Šiški št. 34 pri LJubljani. Cena 90.000 Din. — Poizve se pri Bergantu istotam. 7221
Trinadsfropna hiša
V GRADCU SE PRODA. — Ista se tudi zamenja s kako drugo hišo v Ljubljani alt Za* grebu, Celju, ali Mariboru. — Naslov pri: H. Privšek, Ljubljana. Miklošičeva cesta št. lft.
7209
Stancvanle
v*
obstoječe vsaj iz treh sob s pri* tiklinami. I5ČEM V NOVI HIŠI. —Najemnina postranska stvar. — Naslov pri: H. Priv* šek, Ljubljana. Miklošičeva ce* sta 18/1., desno. 7208
Trnovsko podjetje,
DOBRO VPELJANO, s lepimi pisarniškimi prostori, in z vsem Inventarjem, v sredini mesta, SE TAKOJ PRODA. — Pismene ponudbe pod »Trgovsko podjetje/7217« na upravo »SI Narodi«.
Papir!
pisemski, svilen, krep, ovojni, ha-vana, koverte, noteze, vplsalne knjižice, pisarniški, trgovski, kon-ceptnl in razglednice na debelo pri Oeveld Doba!e, LJubljana, Sv. Jakoba trg 9.
„Komet"
je najboljše, najcenejše tekoče
čistilo za parkete in linoleum. Domač proizvod brez duha. — Otročje lahko delo in minimalna poraba. — Dobi se v vseh boljših trgovinah. — Glavna zaloga Aleks. Wisiak. Ljublja* na, Gosposvetska cesta. 7219
Prodajalka,
v vseh predmetih dobro izurjena moč % dežele, vešča slovenskega in nemškega jezika. ŽELI PREMENITI SLU2BO — najrajše v Ljubljano — kot prodajalka aH bUgajnfčarka k večjemu podjetju. — Dopisi >od »Ljubljana/7235« na opravo »Slovenskega Naroda«.
Ženitna ponudba.
Trgovsko   naob ražena
go*
spodi črta z nekaj tisoč pr ženja m pohištvom, fen _ radi pomanjkanja znanja stopiti v corespondenoo s soUdnun in simpatičnim gospodom v starosti od 40 do 45 let, v svrho ženitve.
Cenjene ponudbe se prosijo pod »Resnost/7220« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Na anonimna pisma ta ne
Pes volčje pasras,
izvrsten čuvaj, en in pol leta star, NAPRODAJ. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 7169
Namizni klavir
(Tischklavrr), dobro ohranjen NAPRODAJ. Cena 3000 Din -— Stari trg 22/11, desno. 7170
Omara za led
NAPRODAJ. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7201
DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA,
samo za boljša dela. SE SPRE J META. — Janko Dolenc, Uli ca na Grad 5. 718:
liotoma lana *a drva
(na vozičku), skoro novn. 6 HP 500 Volt; pogon bencin, upo rabna tudi zs mlatilne stroje NAPRODAJ. — Jug, Aleksan* drova četa 71, Meribor. 7152
Planino m kratek klavir
priznane tvrdke, s kovinasto sklopno konstrukcijo, SE PO UGODNI CENI PRODA. — Na ogled od 9. do 12. in 2. do 6. ure. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7176
kazenski zagovornik. ŽELI NA JESEN SPREMENITI SVOJE SLUŽBENO MESTO. — Po* nudbe na upravo »Slov. Naro=» da« pod »Na jesen 17155«.
Pisarniški lokal,
obstoječi iz dveh sob na ulico, se odstop jo brez najemnine proti povračilu stroškov in so* udeležbi; proda se eventualno vsa pisarniška oprava.  V hlli
so na razpolago prostorna sklas difča. — Ponudbe pod »Glavni kolodvor/7144« na upravo »SI Naroda«.
(krema) kakor Ilirija, Jadran, C in M. Cipulln, ličilo, mast za usnje, črnilo, olje za šivalne stroje, pečatni vosek, dišeče milo kupite najceneje pri O sva M Dobeley Ljubllanaf Sv. Jakoba trg 9.
V Mariboru ob glavni cesti SE PRODA
prostor (1200 m3)
s prostornimi pritličnimi slav* bami. primerno za industrijo,
skladišče ali večjo obrt. JUG, Aleksandrova  cesta 71. Maribor. 7153
Proda se na Bleda
poleg ceste  Bohinjska Bistrica 600 do 000 kosov
obseg 20 do 40 cm — stoječih. Kupec jih seka ob svojem strošku kakor tudi transportira. Ponudbe z navedbo cene in pojasnila na naslov:
Zokalf - Bled. 7U9
hrastove
50 mm debele, 3 m dolge, paralelno rezane, od 24 do 34 cm široke BOROVE in SMREKOVE DESKE, L vrstne in suhe, rez specijalna in so ista ponudniku naznani pismeno. BUKO« VE PLOHE, nežsjmane, I, in • vrste, 85, 90, 95, 100 mm, od do 4 m dolžine in 24 do 50 cm širine, vsakih ca. 4 m*. BUKOVO OGLJE, suho in brez prani. — Ponudbe na upravo »SI. Maroda« pod »Stalna kupčija 7313« do 20. t m. z navedbo a In mmttaam.
Ragra
in dobro nsicmnino plačam ZA PRAZNO SOBO (STAS O* VANJE). — Ponudhc na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Brez otrok '7084«.
Bencin motor in
mlatilnico,
Vajenec,
kateri i;ra veselje do fot>graf; ske&a cbrta, s primerno šolsko naobrazbo, SE SPREJME pri:
Hufion Hibšer, fotograf. Ljub* Ijana, Valvazorjev trg 7. 7117
Proda se nopclnoma nov kompleten samo-var na plin na 2 ognja ter 2 krasni podobi v okvirju no nizki ceni.
Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod Samovar/7150.
Prodam 1q?o, veliko
hišo
z obsežnim dvoriščem in vrtom, pripravno za trgovino «11 gostilno itd., oddaljeno samo 25 minut od gtsvne rošte, na zelo prometnem kraju ljubljanske okolice. Ponudbe pod „Resen kupec 7125* na upr.
Slov. Naroda. 7125
Kupijo se:
CRNE CREŠNJE (dobre so tudi divje drobnice) in BO* KOVNICE večjo množino. MALINE (več vagonov). — Ponudbe z navedbo najnižjih cen, postavljeno franko oddajna postaja v lastni posodi ali
brez nje na: SREČKO   POTNIK, tvornica i v T f v. f ~nc in ekstrak* tov, Ljubljana, Metelkpva ulica
6975
v dobrem stanju. UGODNO PRODA KMETIJSKO DRUŠTVO V MENGŠU — rsradi električne napeljave. 7234
»Kolesarji!"
Oglejte si veMko zalogo dvo-koles, kompletnfn, z dobro pr.eu-matiko od Din 180Cr—-. Tribuna F. D« I—« Ljubljana, Karlovska cesta »tev. 4. 5153
h?Se z gostilno in vsa pripadajoča gospodarska poslopja, njive, trav-nika in g)^da se vrši v nedeljo
dne 15, t. m, ob 10. dopoldne
na Vira stav. 11 pri Domžalah.
DražbenI pogoji so na l!cu mesta kupcem na vpogled.
Pozor12
Toči se pristno dalmatinsko vino belo in Črno, pristno maraskino vino liter 25 dinarjev in prve vrste domače olivno olje.
Priporočamo se za obilen obisk s spoštovanjem
Bujas in drug
Glince Siev. 3.
perfekten, samostojen (kristjan), z dolgoletnimi izpričevali prve vrste, zmožen nemščine in srbohrvaščine se išče za taJioJ ali najkasneje s 2< avgustom
Pi Ja Klefisch,
tvornica salam in izvozna trgovina
Jagodtr?a. Srbija.
5958
inillllllBIIIIIUIIIBiBBIiIIIB2!l
■
BI
Najugodnejša prilika za irckun drv!
Vsled pomanjkanja prostora ODDAJAM PO ZNATNO ZIŽANI CENI
DRVA
trda in mehka (odrezki od žage
in parketov) v vsaki -množini. Pri večjem naročilu se dostavijo drva tudi na dom. — Ivan ši* ška, tovarna parketov in parna žaga, Ljubljana, Metelkova uli* ca 4. Telefon št. 244. 6993
BLUZE
najnovejSe, Izredno nlake ceno«
Francoski
RIPS, PLATNO.
ETABUN, BATIST, F0URLARĐ SVILA,
OPAL BATIST
mm damske obleke.
Srečko Vršit 3
Selenburoove ulloe w§
Podpisana tvrdka naznanja gg. tr-I govcem, da je postavila v polno obra-? tovanje svoje hladilnice v Trstu in sprejema v shrambo živila.
h
Frigorllerl TrHoslial i
sodeta anonlma
a
Trieste — via JSqo Foscolo 5. ■
h ■
■siasascB^rnisiniinaBRSKinnciurancra
a a
EE
BEEEEEEEEEEB
(Giessen-Forinep)
mogu naći stalno unosno namještenje. Za oženite stan priskrbljen.
Ponude na: Osiječku ljevaonicu žaljeza i tvornicu strojeva d. d. Osijek. 7233
uii
Prosim, oglejte si Izložbo in nizke
flaiid Oil [o. of
v Zagrebu
priporoča p.n. naročnikom svojo stalno zalogo: bencina, petroleja, paraflina, vseh vrst mineralnih strojnih olj za automobile v L}cbl]asii.
Tozadevne informacije in naročila sprejema glavno zastostvo:
C menardi, Ljnbijsisa
Trubarjeva nI 2. Telefon št. 62.
*
6454
A68U
71