Vojna na zapa dlu Po zakijučHvi prvega dela zapadnih bofev nov nemški naval Zaključek prvega dela bojev na zapadu V torek, 4. junija, so nemške čete po kratkem pouličnem boju z ostanki francoskih čet, ki so krile zavezniški umik preko morja, končno zasedle pristanišče Dunkerque ob Rokavskem prelivu. Francoska in angleška mornarica sta odpluli izpred luke. V Dunkerqueu so imeli zavezniki svojo zadnjo luko in svoje zadnje oporišče ob kanalski obali severno od izliva reke Somme, kjer so Nemci najprej prodrli do francoskega morja. Z vkreanjem zavezniške vojske in z zavzetjem pristanišča Dunkerque po Nemcih je bil zaključen prvi in uvodni potek srditih bojev na zapadu. Sprožitev nove nemške ofenzive Drugi del odločilnih bojev je pričel v sredo, 5. junija, ob štirih zjutraj, ko so sprožili Nemci velik napad na 200 km dolgem odseku od ustja Somme do Montmedyja na skrajnem zahodnem koncu Maginotove obrambne črte ali na tako zvanem Weygandovem pasu. Ugibanja o moči obeh taborov Angleški vojaški strokovnjaki trdijo, da so se spustili Nemci v nov napad z 90—100 divi- zijami. Nemci razpolagajo nadalje z 2000 letali, z 2250 tanki in s 15.000 prevoznimi bojnimi avtomobili. Pri ofenzivi sodeluje~o vse one nemške čete, ki so sasedle Nizozemsko ter severno Belgijo, kakor tudi novi oddelki, ki so bili šele poslednje dni pritegnjeni iz notranjosti na fronto. Na drugi strani vodi obrambo francoski general Weygand, ki razpolaga komaj s tridesetimi francoskimi divizijami, pa tudi z nekaj oddelki angleške vojske, ki je bila že od vsega početka zbrana zapadno od Maginotove črte. Tudi del nove angleške pomožne vojske je bil že poslan v Francijo in je zavzel položaje na bojišču od Longvyja do švicarska meje. Londonski listi poročajo, da so bili na novo angleško fronto poslani najboljši in najbolje opremljeni angleški vojaki. Drugi del anglešbe vojske je v rezervi, odkoder bo poslan kot okrepitev na mesta, kjer bo najbolj potreben. Ta del vojske je izvežban za nagle in nepričakovane napade. Na strani zaveznikov se bojuje tudi 45.000 Belgijcev. Francoski obrambni pas, kaierega so napadli lemci Zavezniški vrhovni poveljnik general Weygand je 15 dnevne boje Nemcev z zavezniki v Belgiji dobro izkoristil. Z modernimi tehničnimi sredstvi je organiziral širok obrambni pas ob rekah Somma in Aisne. Pri Weygandovih utrdbah ne gre za kako obrambno črto, ampak za pas, kateri onemogoča sovražne prodore posameznih motoriziranih kolon, kakor je to bilo mogoče še nedavno na severni fronti. Vsak tak prodor bo odslej izpostavljen na več desetin kilometrov bočnemu ognju z obeh strani, pri katerem so se že sedaj izkazali francoski poljski topovi "5 mm. Razen tega bodo take osamljene kolone odslej izpostav- ljene osredotočenemu napadu francoskih bojnih letal. General Weygand se bo sigurno potrudil, da z vsemi silami zadrži nasprotnika na tem pasu, posebno pa, da ne dopusti prodora na najvažnejših mestih, pri Soissonnu in Reimsu, kjer so francoske čete tudi v svetovni vojni vzdržale, kljub temu, da je bila sredi fronte zrušena stara, krasna škofovska cerkev v Reimsu. Soissons in Reims sta dva stebra med rekama Oise in Aisne, kjer so se tudi v svetovni vojni razbijali siloviti navali. Obrambni pas ob Sommi ni tolikšna zapreka — reka je široka ^O-^Om — z ronogo večjim koritom na obeh straneh naglo tekoče vode. Reka je precej globoka, francoske postojanke, posebno strojniške in topniške, pa imajo tu zelo dober pregled. Tu se bo težko prebiti na jug, dokler se ne prisili k moHni protitankovsko in drugo topništvo, ki je znano s svojimi sigurnimi zadetki. Obrambni pas ob Sommi bo branilo največ topništvo vseh vrst orožij, proti pehoti, letalom in tankom. Toda prav tu bo nasprotnik tudi postavil svoje najtežje topništvo, da s pornočjo letal in tankov istočasno izsili prodor preko reke. Prišlo bo najbrž do topovskega ognja, kakršnega še ni bilo ne v svetovni, ne v sedanji vojni. Vzhodno od tod bodo Lmele veliko besedo pri pehotnih spopadih letalske sile. Tako nemška kakor angleška poročila javljajo, da so oboji pripravili na odseku od Peronne do Rethela več tisoč najboljših letal in močne edinice tankov. Tu prehaja tedaj prava frontna črta v boje, ki bodo po svojih položajih spominjali na strašne bitke v svetovni vojni pred in po ofenzivi ob Marni leta 1914. Sporedno z boji na levem krilu francoske fronte *»e bodo prej ali slej poživile postojanke v Maginotovi črti. Tu bo morda le strašilni značaj topniškega ognja ali sporednih napadov skušal vezati čim več nasprotnikovih sil nase. %ov način f rancoske obrambe oapram tfankom V bojih z nemškimi motoriziranimi oddelki v Belgiji si je osvojilo vrhovno vodstvo zavezniških čet nov in uspešen način obrambe napram tankom. Ker se Nemci poslužujejo tudi v novi ofenzivi na francoskih tleh glavnega probojnega sredstva oklopnih vozov, jih pustijo zavezniške čete, da zdrvijo z neugnano silo in brzino mimo njih v neposredno zaledje fronte. Nov francoski način protitankovske obrambe dopusti posamezne prodore, dokler sovražnim tankom ne poide gorivo. Nato jih napadejo iz zasede protitankovski in poljski topovi. Končno delo opravijo letala, ki s svojimi topiči v strmoglavnem poletu zaznamujejo velike uspehe. Veliko število takih kolon je že bilo uničenih. Po francoskem poročilu od 8. junija je uspel eni nemški oklopni diviziji prodor med francosko vojsko do okolice Forges les Eaux ob reki Bresli. Za oklopnimi vozovi ni mogla pehota. Francozi so skupino tankov obkolili in so jo začeli srdito napadati od vseh strani. V kratkem času so bili ti nemški oddelki povsem osamljeni in izpostavljeni uničenju. Ta način obrambe omogoča širokost obrambnega pasu. Rlemško mnenje o Weygandovem obrambnem pasu Nemška poročila pravijo, da se Weygandov obrambni pas ob rekah Somma in Aisna, kjer bi naj bil zadržan nemški naval, ni obnesel. Nemško poveljstvo je bilo prepričano, da bodo Francozi organizirali daleč za zadnjimi postojankami odpor proti nemškim oklopnim oddelkom in jih uničili. Izredno žilav in hraber odpor posameznih francoskih polkov ni nič pomagal. Francoske divizije, ki so imele nalogo, da branijo ta obrambni pas, so razbite. Tudi rezervne čete, katere so vrgli Francozi v boj, so se morale umakniti. Weygandovo mnenje, da bodo napadli Nemci na nepretrgani črti fronte, kakor je to bilo v svetovni vojni, se je izkazalo zmotno. Weygand mora priznati nemške uspehe na spodnjem delu reke Seine. Njegov načrt ni uspel, novega pa težko sestavi, ko se javljajo nemški napadi tudi na drugih delih fronte. Kaj pravi francosko vrhovno poveljsivo o nemškem odBočilnem napadalnem načHu ? Zgoraj navedeno nemško poročilo o zlomu odpornosti Weygandovega obrambnega pasu popravlja francosko vrhovno poveljstvo s trditvijo, da se tudi nemški odločilni napadalni načrt ni uresničil. Ogromni napori nemških armad, ki štejejo 1,800.000 mož, niso dovedli do zloma francoskega orožja, nasprotno, na mnogih točkah je bil njihov napad popolnoma blokiran (zaprt) in onesposobljen na najbolj učinkovit način. Posebno uspešni so bili Francozi v Champagne, kjer so preprečili nakane 40 sovražnih divizij, ki so hotele naglo predreti proti Parizu. Edini uspeh ogromnih nemških naporov je, da so utrdili dva mostobrana na plitvih krajih reke Aisne. Položaj teh dveh mostnih križišč je pa za Nemce še vedno nevaren, ker prehajajo francoske čete neprestano v protinapade. Na tem delu bojišča je prišlo tudi do novega načina bojevanja. Nemci so namreč spustili padalce, prve na francoskih tleh. Ti pa niso uspeli, ker niso naleteli na krajevne sodelavce kakor na Norveškem in Holandskem. Padalci so bili obkoljeni severno od Vouziersa. V srednjem teku Aisne pri Chateau Parcien je nastala mrtva cona (pas) 35 km dolžine, kjer edino so mogli Nemci z motoriziranimi oddelki dalje. Sovražnim lahkim motoriziranim oddelkom in pehoti pa ni uspelo, vzpostaviti zveze s prednjimi tanki, kar je preprečil naš navzkrižni topniški ogenj. Preprečen je bil tudi aovražni predor v dolini Andele tja do predmestja Rouena ter po dolini Epte do Gisorsa, kjer gre te aa prodore posameznih tankov, brez vsakršne zveze e raočnejšim zaledjem. Je to napad neke vrste konjenice, ki ji je uspelo prodreti globoko od glavnine. Njih cilj je le, zanesti zmedo v nasprotnikove vrste. Tak način bojev uporabljajo Nemci na bojiščih ob spodnji Seini. Prodor do predmestij Rouena, ki je oddaljen 63 km od Pariza, je tedaj le postranskega pomena. Medtem, ko je vzplamtela bitka na vsej bojni črti od morja do Montmedyja, se je sprožil 10. junija zjutraj doslej najstrašnejši topniški ogenj na vsej Maginotovi črti do Švice. ICaj pravijo Btusi o potožaju? Naše čitatelje bo gotovo zanimalo, kako presojajo v sovjetski Rusiji položaj na zapadnem bojišču in kako se v Zedinjenih državah Severne Amerike krepi volja za pomoč zaveznikom. Rusi o dogodkih na bojišču Sovjetska sodba o poteku vojnih dogodkov na zapadu od 10. junija se glasi: Velika bitka za Francijo se je pričela z velikansko topniško pripravo in silnimi zračnimi napadi. Bitka divja kar naprej z nezmanjšano silo. Po obsegu je sploh največja bitka v zgodovini. Vendar se nemškemu napadu doslej še ni posrečilo izsiliti odločitev. Ne glede na to pa je položaj francoskih sil skrajno težak, čeprav so te sile prvovrstno opremljene. Odločitev bi zamogla pasti šele prihodnje dni. Splošno pričakovanje je, da se bo Weygandu posrečil nov »čudež na Marni«. (Gre za bitko v svetovni vojni leta 1914., v kateri so zmagali Francozi nad Nemci tik pred Parizom in je bil ta poraz odločujoč za celotni potek svetovne vojne.) Vzporedno s to novo ofenzivo trajajo medsebojni zračni napadi nepretrgano. Nejnci bombardirajo zlasti letališča v Angliji ter pristanišča v Angliji in severni Franciji, zavezniško letalstvo pa bombardira zlasti bencinske zaloge in dovoz bencina ter čet, v notranjosti Nemčije. Amerika se vedno bolj bliža vstopu v vojno Ukrepi, ki se izdajajo v Zedinjenih državah, dokazujejo, da je zajelo Ameriko veliko gibanje, katerega končni cilj je odkrita postavitev na stran zaveznikov. Vsi znaki kažejo, da se Zedinjene države z naglimi koraki bližajo vstopu v vojno. Do temelja je spremenjeno delo v industriji, posebno v vojni, v kateri bodo delali odslej v treh osemurnih izmenah neprekinjeno noč in dan. Tovarne letal, ki so izdelovale letala za Zedinjene države, so že dobile dovoljenje, da jih smejo izročiti zaveznikom. Trenutno je pripravljenih 1500 letal, ki bodo s pospešeno naglico poslana v Evropo. Izdajati so se pričeli tudi že ukrepi proti peti koloni. Vsi Nemci bodo pod policijskim nadzorstvom, ako bo potrebno bodo tudi internirani. V Washingtonu so že vse nemške družine pod policijskim nadzorstvom, Dalje se pojavljajo prvi znaki demonstracij in izvršenih je bilo nekaj osebnih napadov na Nemce. Na drugi strani pa kažejo Zedinjene države tudi naraščajočo voljo, ne le pomagati zaveznikom z bistvenimi dobavami vojnega materiala, ampak tudi razširiti organizacijo obrambe vse zahodne poloble na Srednjo in Južno Ameriko. Zlasti pridejo tu v poštev države: Mexico, Venezuela, Panama, Ecuador, Costarica in Brazilija.