Po pošti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h
pol lela fietrt i mesec
13, 6, 2,
50 , 20,
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20K — h pol leta „ 10, — „ «etrt „ „ 5 „ - „ mesec „ 1 „ 70 „
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod,
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vrafajo, nefraukovana pisma ne vsprejereajo.
Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah št. 2.1., 17.
Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 84.
V Ljubljani, v četrtek 12. aprila 1900.
Letnik XXVIII.
Socijalni katolicizem.
Delovanje katolikov na socijalnem polju je trn v peti vsem, ki nočejo ž njimi sodelovati — in tak je še velik del današnjih družb. Kakor se v parlamentih proti vladam družijo najbolj nasprotujoči si življi, tako se tudi na socijalnem polju združujejo kapitalisti s socijalisti, demokrati in aristokrati, liberalci in reakcijonarci, brezverci in mirni katoliki — proti katolikom dela. Socijalisti in liberalci govorijo o mračnjaštvu, reakciji, povratku v srednji vek, drugi v socijalnem katolicizmu vidijo revolucijo, anarhijo — vsem se pa vidi, da ne poznajo katolicizma in njegove življenske moči, ki je že tolikrat človeško družbo rešila pogube.
Katoliška cerkev je vedno z besedo in dejanjem delala za blagostanje ubožnih stanov. V srednjem veku je bila varihinja in braniteljica slabotnih in stiskanih, polagoma je odpravila suženjstvo in skrbela, da se je med človeštvom vedno bolj uresničeval ideal prave krščanske prostosti. Pod vplivom drž. absolutizma v preteklem stoletju in pod pritiskom političnega, posebno pa ekonomičnega liberalizma, je bilo, seveda le za nekoliko časa, to poslanstvo katoliške cerkvo skoraj pozabljeno. Pa pogubna liberalna načela, ki so zavladala v vsem civiliziranem svetu, so nazadnje tudi katolike vzbudila iz letargije. V egoističnem dobičkarstvu so ljudje pozabili vse zakone pravičnega družabnega reda; zavladal je pohlep po bogastvu, namesto prejšnje solidarnosti je stopil neusmiljeni boj za obstanek. Oprte na slav-ljeno, pa samo formalno in zato krivično enakost in svobodo, so močne materijalne enote in zveze zidale zgradbe svojega bogastva na bedi, lakoti in solzah množic. VBe to so oblekli v obleko večnih, nespremenljivih in neporušnih naravnih zakonov ter se prepirali o tem, ali je to koristno ali pogubno za množice. Nastopali so liberalni optimisti in pesimisti; pa obe šoli sta se skladali v tem, da mora biti tako kakor je in da je vsaka izprememba nemogoča.
Te nesrečne razmere more izboljšati le vera, ki je na polje gospodarskih bojev pripeljala trdna načela pravičnosti, kršč. etike in ljubezni. Že 1. 1848. je v imenu teh načel nastopil mogunški škof Ketteler in od takrat ni prenehalo katoliško delo na socijalnem polju. Ketteler je prvi sestavno uredil socijalne katoliške zahteve, prizadeval se je za odstranjenje krivic, ki so se godile delavcem, za povišanje plače, zmanjšanje delavskih ur, zagotovljenje nedeljskega počitka itd.
Te težnje je krepko podpiral, dasi le posredno, papež Pij IX., ki je katolike vzpodbujal na boj proti nasprotnikom kršč., proti političnemu in ekonomičnemu liberalizmu in socijalizmu. Proti tema dvema popačenima pojmoma je odločno nastopila apostolska stolica, katoliki so začeli zahajati med ljudstvo in bliže spoznavati njega potrebe, nekdanja aristokracija se je premenila v demokracijo. Veliki zgled Kettelerjev je povsod našel posnemovavce ; eni, kakor na pr. de Mun delajo pred vsem med mladino iz izobraženimi stanovi, drugi, kakor na pr. De-curtius so pa postali pravi voditelji ljudstva — oboji pa teže po istem cilju. Po vsem svetu raztreseni katoliki so začutili potrebo tesnejše zveze in zato so 1. 1884. v Friburgu ustanovili skupno ognjišče za~ vsa krsčansko-socijalna društva.
To je bilo pripravljalno delovanje. Katoliki so začutili potrebo novega dela in s tem pripravili tla za delovanje Petrove sto-lice. Že 7 let po friburški zvezi je mogel veliki papež Leon XIII , 15. majnika 1. 1891. razglasiti svojo okrožnico »Rerum novarum«, to »magno charto« delavcev, veliki kodeks dolžnusti katolikov na socijalnem polju.
Okrožnica »Rerum novarum« dokazuje, da res biva soc. vprašanje, in obsoja krivično izkoriščanje nižjih stanov. Ginjenje verskega duha, neomejeni pohlep po uživanju in dobičku, vse to je izpodkopalo staro društveno organizacijo in bedno ljudstvo spravilo v kremplje bogatinov in brezvestnežev. Te
razmere more izboljšati in uravnati lo katolicizem, zakaj, ko bi kdaj zmagal socijalizem, bi bilo to v pogubo delavskega stanu. Socijalizem zanikuje privatno last, ne dovoljuje delavcu skrbeti za svojo prihodnost in teži po absolutni enakosti; nasprotuje naravnim zakonom in s tem vzbuja nesrečo in obup ; uničuje družino in s tem izpodkopuje temelj družabnega reda ; naposled pa, ker se poteguje za vsemogočnost socijalistične vlade, vse obsoja v najhujšo, večno suženjstvo.
Stiskani stanovi se pa vendar zatekajo k socijalizmu, ki jim obeta boljšo usodo; socijalizma jih more rešiti le katoliški duh. Katoliška cerkev zahteva za tlačeno stanove pravice in ne samo resignacije in usmiljenja. Pravičnost, oprta na krščansko ljubezen, more in mora ozdraviti našo družbo, v iz-vanrednih slučajih ji pa mora priti na pomoč še usmiljenje. V delu za ozdravljenje družabnih razmer mora sodelovati cerkev in država. Cerkev vsem kliče v spomin svoja večna načela o dolžnosti vseh ljudi, vsem daja pravice, ki jim gredo, blaži nasprotje med reveži in bogatini, prve uči potrpežljivosti, druge pa pravičnosti in ljubezni; država pa mora vzdrževati red v družbi, braniti reveže, nadzorovati bogatine in oblastne, dajati zakone in skrbeti za blagostanje vseh stanov. Z njeno pomočjo in pod njenim varstvom so morajo snovati manjši organizmi in razne zadruge. Ta organizacija bo podlaga prihodnje krščanske države.
To je bistvo katoliškega socijalnega delovanja. Nasproti tem principom so brez moči vsi dokazi liberalnih ekonomistov, saj je izkušnja pokazala neuspešnost njih načel. V dejstvovanju teh kršč. soc. načel prenovi se človeška družba, obhaja svoje vstajenje in bo živela boljše in lepše življenje.
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. aprila.
Parlamentarni poslovni načrt, kakor ga objavljajo razni dunajski listi, kaže,
da se snide državni zbor v prvih dneh meseca maja. Zasedanje deželnih zborov bo zaključeno že 2. maja, le pri nižjeavstrijskem deželnem zastopu bo morda kaka izjema. Mogoče je, da se prične zasedanje v poslanski zbornici že pred 5. majem, ker 12. maja se snideta delegaciji in mej tem časom, vsaj tako se sodi, bo miroval dunajski parlament. Poslovali bodo v tej dobi večinoma samo odseki, tem živahneje bo pa delo v spravnem pododseku, ki se bo pečal z rešitvijo jezikovnega vprašanja pri državnih uradih. Po sklepu delegacijskega zasedanja se šele prične resno delo v poslanski zbornici. Z ozirom na nebroj gospodarskih predlogov, ki čakajo rešitve v poslanski zbornici, bo neki vlada dovolila, da traja parlamentarno zasedanje, dokler časa želi večina zbornice. Kar jo pa najvažneje in jedino merodajno za delovanje drž. zbora, je baje vladina izjava, da parlamentarni položaj ni tako resen, kakor se splošno slika. S to vestjo se v čeških krogih gotovo ne strinjajo. Prvi voditelji mladočeške stranke namreč izjavljajo, da prej ni misliti na mirno delo v zbornici, dokler vlada ne ustreže češki zahtevi, ki je sedaj v prvi vrsti na dnevnem redu.
Poslanec dr. Kai*l pred svojimi volilci. Minuli torek zvečer ie imel bivši finančni minister dr. Kaizl v Karolinovem dolu volilski shod, na katerem se je posebno obširno izrazil o notranje-političnem položaju. Govornik je pričel z ilustracijo avstrijskih razmer za Badenija, prešel nato na jezikovne naredbe, njih prepoved ter iz te naravno iz-virajočo taktiko mladočeškega kluba v državnem zboru. O »zde« demonstracijah so je izjavil poslanec, da niso bile umestne, ker jeden sam reservist ne more rešiti tega vprašanja, ako donese še večjo žrtev. Nadal|e se je mudil dr. Kaizl pri točki spravne konference. Avtor znanih besedij o »papirnati steni«, ki baje še loči Čehe in Nemce, na tem shodu ni več govoril tako optimistiški o češko-nemški spravi. Tudi pri njem se je pojavil že velik dvom glede omogočenja
L 3 S T E K.
PiSe J. Knific.
I.
Kolin ob Renu, 28. marca.
Kruti boj za obstanek, skrb za vsakdanji kruh je privedla na tisoče delavcev Slovencev iz domovine v daljno daljno tujino, na Vestfalsko in v Porenščino. Na deset tisoč se ceni njih število. V takozvanem »Ruhrkohlengebiet«, med porenskim Esse-nom in vestfalskim Dortmundom, je vsa zemlja takorekoč spodrita in spodkopana. In v teh rudnikih dela tudi na tisoče slovenskih rok . . .
Dobro, je preskrbljeno za telo teh delavcev — imajo baje precej dobre plače — slabo pa je poskrbljeno za njih duše. Be seda božja se jim deli v trdem nemškem jeziku, katerega nekateri komaj umejo; o slovenskem pastirovanju pa niti govora ni. In da bi ti naši rojaki v tujini opravili vsaj dobro velikonočno spoved, zato je odšel lansko leto med nje gospod dr. Krek; šla sta pa tudi o božiču na Nemško frančiškana o. Ananija Vračko iz Brežic in o. Konrad Mesar iz Jaške. Ker pa so o postnem času in sploh v letošnjem letu oo. frančiškani preobloženi z misijoni v domovini, sem sn
v pomoč ponudil jaz, ki imam mesec dnij dolge počitnice.
Spominjam se, s kolikim zanimanjem sem lansko leto prebiral »vestfalska pisma«. Saj kdo bi se tudi ne zanimal za svoje rojake, ki se daleč od svoje domovine trudijo in pote, da prežive sebe in svojo družino. Zato mislim, da bodo marsikoga zanimalo tudi te-le vrstice. Ne bom se spuščal v visoka politična in socijalna vprašanja, kakor jih obdeluje dr. Krek v svojih »vestfalskih pismih«, marveč priprosto hočem pripovedovati svoje dogodke, prijetne in neprijetne.
Sedaj sem tu. O ti preljubi moj Kel-morajn! Drag si mi, ne samo ker si lepo mesto, marveč veliko več zato, ker so k tebi romali naši pradedje, romali k relikvijam sv. Treh Kraljev. V čudovito krasni stolnici sem bral danes sveto mašo In molil sem za naše ljube vestfalske Slovence, molil za drage rojake v domovini. V cerkvi, kjer leže ostanki svetih Treh Kraljev, sem pa molil tudi za našo liberalce, da bi tudi njim pri-sijala zvezda, ki bi jih iz teme poganstva in protiverstva pripeljala v Betlehem.
Pastirovati, da; toda k temu je treba dovoljenja: cerkvenega in vladnega.
Slovenci na Nemškem spadajo v tri škofije: kolinsko, mtinstersko in paderborn-sko, in od vseh mi je treba dobiti cerkveno jurisdikcijo Knezoškofijski ordinarijat v Ljub-
ljani mi je dal posebno priporočilno pismo, in s tem pismom sem se obrnil najprej na vč. g. Antona Florena, kaplana v Sodingen u na Vestfalskem, s prošnjo, naj mi preskrbi potrebno cerkveno dovoljenje v Paderbornu. In res, nekaj dnij pozneje dobim od istega gospoda zelo prijazno pismo, v katerem se mi naznanja prošeno dovoljenje.
V Kolinu sem se danes zglasil osebno pri generalnem vikarju dr. Kreutzvvaldu. Prav prijazen gospod, z veseljem je ugodil moji prošnji. — V Miinsteru si jo poiščem pismeno.
Treba pa je tudi vladnega dovoljenja, sicer me vsak trenutek lahko primejo in peljejo, kamor ne bi šel rad. O ti preklicana pruska vlada ti; koliko potov in pisarjenja sem imel že zavoljo tebe, in vendar dovoljenja še sedaj nimam v žepu!
Že pred davnim časom sem so obrnil na avstrijski konzulat v Berolinu. V par dneh dobim odgovor : »Vašo vlogo z dne .... smo poslali na avstrijski konzulat v Kolinu kot jedino pristojni oblasti v Vaši zadevi.c Torej v Kolin jo romala moja prošnja; tudi prav. Čakam in čakam, pa ne pričakam ničesar.
Pred nekaj dnevi sem se zopet obrnil na konzulat: »Izprslujte mi kolikor mogočo hitro vladno dovoljenje, če treba telegrafič-nim potom. Pridem osebno po me.« In res,
javil sem se danes dopoludne, toda dovoljenja še ni.
Komaj stopim v urad, že se oglasi prijazen, mlad uradnik: »Vi ste gotovo gospod K. Jaz sem Prohaska, tajnik tukajšnjega konzulata. Poslali smo Vašo zadevo avstrijskemu poslaništvu v Berolin in dobili smo ta-le te-legrafičen odgovor: »Zadevo .... sem izročil ministerstvu; odgovora še nisem prejel. Gospod K. naj počaka pri Vas. Szogy-eny."« Kaj storiti? Počakati seveda. »Pridite popoldan,« mi d6 gospod Prohaska; »prišel bo konzul, s katerim morate govoriti o tej stvari.a
Stopim h knezoškofijskemu ordinarijatu. Ko čakam v predsobi generalnega vikarja, vstopi nihče kakor tajnik, gospod Prohaska. »Gospod konzul bo takoj prišel v urad in želi z Vami govoriti.« Peljeva se na konzulat.
Dober človek ta gospod Prohaska. Rodom je čeh; to se mu pozna tudi na govoru. In ko bi mi ne bil povedal sam, uganil bi bil i jaz, da se po njem preliva slovanska, češka kri. Konzul je trdil o njem, da je »Erzbohme«, kar pa seveda ni verska resnica. Pripovedoval mi je, kako da je baš avstrijski konzulat preobložen z delom. Pod-nj spada več kot stotisoč Avstrijcev. In za vse. te skrbeti, to ni mala stvar. Ravno ta dan
bil nabor Avstrijcev. »Prav kreoki
'H ii 'ii
zbližanja mej Čehi in Nemci. Temu seveda niso krivi mladočeški poslanci, ki ne zahtevajo prav ničesar druzega nego kar je po zakonu zajamčeno vsakemu avstrijskemu narodu, pač pa brezobzirni nemški zaupniki, ki smatrajo za največjo krivico nemškemu narodu, ako so mu hoče v/eti le drobtino po krivici pridobljenih predpravic. Poslanec opisuje nadalje razpravo o predlogi glede vojaških novincev Ur razloge, ki so dovedli mladočeško delegacijo do tega, da je v tem t vprašanju opustila obstrukcijo. Konečno dr. Kaizl pojasni nadaljne točke češkega programa in izjavlja, da bodo poslanci v državnem zboru tako dolgo vztrajali v opoziciji oziroma brezobzirni obstrukciji, dokler se češčini ne pripozna popolna ravnopravnost v šoli in uradu.
O gališkem šolstvu je bil te dni razgovor v deželnem zboru v Levovu. Govorili so razni poslanci, posebno od strani opozicije, ki je opozarjala, da šolstvo še vedno ni tako uravnano, kakor bi moralo biti. Na versko-nravno vzgojo se gleda še vse premalo, posebno pa na popolno ločitev krščanskih od židovskih otrok. Posl. Stoja-lovski in drugi so pri tej priliki kazali na preosnovo dunajskih šol, ki je tudi bila mogoča v okviru sedanjih zakonov. Seveda se večina ni ozirala na take opravičene zahteve, zatrjujoč neprestano, da ni vzornejih šol nego so one v Galiciji. Tej izjavi je mej drugimi pritrdil tudi poslanec Žid Lo\venstein in mora toraj biti resnična. Similis simili gaudet velja pač tudi za juda in njegovo šolsko ureubo.
»Koln. Zeitg.n o uvedbi ruskega jezika na nemških srednjih šolah.
Kako neutemeljena je gonja naših ultrager-mancev proti nasvetu, naj se na nekaterih srednjih šolah uvede ruščina kot učni pred met, kaže najbolje obširni članek, ki ga je objavila te dni »Koln. Zeitg.«, kateri pač ne moremo očitati panslavizma, in kateremu povzamemo nastopne misli: Nemčija bi se morala živahno zanimati za ruski jezik. Rusija je nam največja sosedna država, ruska industrija je velika, Nemcev je že mnogo v velikih ruskih mestih. Jedini in najboljši podjetnik v Rusiji je z malo izjemo država sama. Nje velika vojaška moč kaže potrebo znanja ruščine tudi za našo armado. Pred nekaj leti se je že poučevala ruščina na naši vojaški akademiji, toda pokazalo se je, da je bilo in je žal še preveč strahu. Marsikaj bi se spremenilo na bolje, ko bi se poučevala ruščina na srednjih šolah vsaj fakultativno ; koristi bi imeli od tega v miru ne samo trgovci in industrijci, marveč tudi vojna uprava in častniki. Poleg vojaških zavodov se pečajo sedaj z ruščino še na tehnični višji šoli, na Humboldtovi akademiji in na trgovskih nadaljevalnih šolah. Kjer je pouk ruskega jezika dostopen širšim slojem, se neprestano množi število slušateljev. V skupnem je število ruskih kurzov v primeri s potrebo
nezadostno. To vedo najbolje učitelji ruščine v Berolinu. — Tako približno sodi nemški list. Kar velja o Nemčiji, velja bržkone tudi o naši državi, o naši armadi in morda tudi o Češki. Toda v Avstriji je vsak panslavist, ako zahteva, kar smatrajo za koristno v Pru-siji. Naši Germani zahtevajo tako.
Francija dobi kolontjalno armado. Francoska poslanska zbornica je te dni z veliko večino vsprejela načrt, katerega ji je predložila tedanja vlada že pred jednajstimi leti in ki zahteva, da se ustanovi primerna koionijalna armada. Sicer v sedanjih dneh, ko se »tako splošno« misli na popolno raz-oroženje, misel o ustanovitvi nove koloni-jalne armade ni povsem na mestu, toda dokazano je, cfa bi jo bila Francija že dolgo potrebovala in jo tudi še bo potrebovala, ako hoče izvesti svoj kolonijalni načrt. Ako si hoče utrditi posest v sedanjih naselbinah in si pridobiti novih, mora Francija poskrbeti za nove moči, ki so res porabne v ostalih delih sveta, ne tako kakor domače na Madagaskarju, ko jih je že pred prvim stre lom toliko umrlo, da se niti tretji mož ni vrnil. Načrt bi bil morda že poprej postal zakon, da ni bilo prepira mej vojnim, pomorskim in kolonijalnim ministrom, kdo bo go spodar nad novo armado. No, zbornica je dala to prednost prvemu možu in s tem je zadeva rešena.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. aprila. Prirejajte Slomšekove slavnosti!
Živimo v stoletnici rojstva največjega slov. škofa, A. M. Slomšeka. Drugi narodi slavijo svoje velike može, proslavljajmo jih tudi mi. V osebnosti Slomšekovi so vtelesene vse one visoke ideje, ki so edine zmožne osrečiti in vzveličati naš narod, storiti ga močnega in plemenitega. Našim narodnim društ. se nudi letos lepa prilika, da s prireditvijo posebne slavnosti skažejo svojo hvaležnost možu, ki je s svojim neumornim delom na narodno-političnem, na slovstvenem, šolskem in cerkvenem polju utemeljil vseobči na predek našega naroda v pretečenih 50 letih, kateremu po vsej pravici pristoji naslov največjega Slovenca. Posezite rodoljubi po njegovih krasnih spisih, srkajte iz njih sveto navdušenje za Boga in domovino, učite se iz njih, kako se ustvarja in na kateri podlagi dela trajne, neminljive vrednosti za narod slovenski. V olomšekovih spisih najdete nebroj krasnih tematov za svoje govore. Iz njegovih spisov odseva tolika ljubezen do Boga in do sv. cerkve, tolika ljubezen in navdušenost za narod slovenski, da nam je Slomšek zares najkrasnejši vzor dvojne ljubezni do Boga in do domovine, zajedno pa tudi vzor vsestranski delavnega rodoljuba. Društva slovenska širom domovine naše, torej na delo ! Mnogoštevilne proslave Slomšekove stoletnice naj vsepovsod služijo k utrditvi pravega katoliškega in narodnega
so to,« mi je zatrjeval goBpod Prohaska, »postave, kot da bi jih vlil.«
Čakam v uradu nekaj časa, kar vstopi konzul Štefan Ervin pl. Lippert - Landberg. Lep, mlad človek. Vsedeva se na naslonjačo. Kdo bi si mislil, da so ti ljudje tako prijazni ! In naš konzul v Kolinu je najprijaznejši, najljubeznivejši človek na svetu. Rodom Mažar, kjer ima svojo graščino, je služboval 15 let v Rumuniji, v Krajovi.
Lansko leto pa je bil »transferiran« v Kolin. Zares, dober človek to, odločen katolik, toda — uradnik; v tem je izražena vsa njegova karakteristika. Bil je pred nekaj leti z ogersko deputacijo v Rimu pri svetem Očetu, o katerem je govoril zelo spoštljivo.
Govorila sva dolgo časa. Pripovedoval mi je o najrazličnejših stvareh. Razjašnjeval mi je mojo zadevo; svaril me pred Poljaki in politikovanjem; njegov stalen refren je bil: »Nur keine Politik!« Slavil je moj namen kot veliko in lepo delo krščanske ljubezni, in kazal tudi precejšnjo vednost v verskih stvareh. Koncem jednournega razgovora pa me je povabil, naj idem k njemu na kosilo. Sprejel sem povabilo in peljala sva se prav do konca mesta, kjer ima konzul v najemu prav lepo vilo.
»Milostiva gospa« konzulova je baš bolna na influenci, torej se jej ne morem
predstaviti. Dva sinčka bivata pri materi. Kosiva torej sama. strežnik »Wilhelm« nama servira. Pijeva dobro francosko vino. In tedaj se še le razveže konzulu jezik. Pripovedoval mi je o svojih zgodah in nezgodah. Strasten turist in lovec je. Bil je že na Bledu ; čudil se je njega lepoti. Prehodil je s svojo gospo triglavske gore. Zanimala ga je postojinska jama; cirkniško jezero: o njem je čul že mnogo; moral sem mu vse razlagati na drobno.
»Ko sem dobil v roke Vaše pismo, sem se — bal,« mi je dejal. »Ko pa vidim Vaše mlado obličje in Vaše odkritosrčne oči, me je minul ves strah.« Oh ti politika, kako se te boje nekateri ljudje, boje posebno Prusi! Mari stoji na tako slabih nogah slavno nemško cesarstvo, »železno« prusko kraljestvo? Peščica Slovanov, pa toliko strahu vsled njih!
Govorila sva še mnogo, a vedni refren: »Nur keine Politik!« Svetuje mi, naj ostanem v Kolinu toliko časa, da dobim vladno dovoljenje. Povabi me, naj se nazaj grede zopet zglasim pri njem, »pa bodete zopet pri meni na kosilu, zopet bova prekramljala jedno popoludne.«
Poslovim se. Res, ljubezniv človek to, da že dolgo nisem dobil tako prijaznega človeka! Da bi le tako ne silil pri vsaki besedi na dan — državni uradnik!
mišljenja, naj glasno govore k srcu našemu ljudstvu, naj mu kažejo edino pravo pot k časni in večni sreči. Na dan torej s Slom-šekovimi slavnostmi! Kdor svojih slavnih prednikov ne časti, njih vrli naslednik biti ne zasluži.
Romanje V Rim Romarjev se je nabralo na 610; kdor se je poprej sicer/.glasil, denarja pa ni poslal, smatra se kot nevdele-ženec. Romarjem smo v Rimu vsem pre skrbeli hrano in stanovanje; samo tri osebe želele so si stanovanje brez hrane (če bode mogoče); 7 oseb plačalo pa jo le voznino, za vse drugo si skrbijo sami. Romarje smo razdelili na 13 velikih skupin z mnogimi malimi skupinami, kakor so vdeleženci se oglaševali, da žele potovati in bivati s to ali drugo osebo. — Iz Ljubljane odidejo romarji 23. aprila v pondeljek po beli nedelji okoli 9. ure zjutraj, sploh ob času, da bodo romarji zjutraj prišli v Ljubljano, ne da bi morali prenočevati v Ljubljani. Ura se bode tri dni poprej natanko določila, ko se z domačo železnico dogovorimo. Pot imamo dvojno pred seboj: ali na Gorenjsko, ali na Gorico; odločilo se bode tekom jednega tedna. Opozarjamo pa vse vdeležence iz Koroške (20 jih je) da naj ne hodijo na Ljubljano, ampak na Pontebbo in tam nas počakajo, če gremo po Gorenjski strani; če se pa mi obrnemo na Gorico, pripeljejo naj Bd do Udine in tam se združijo z nami. Iz Pontebbe se odpeljejo ob pol 3. uri in so v Udine po 5 uri. Mi z našim vlakom iz Gorice bi pa prišli tja ob pol 6. in odšli ob V, 7., torej za vse dovolj časa. Istotako bode za romarje, ki pridejo na postaje Št. Peter, Rakek, Nabrezina (teh je 27) bolje, da se peljejo na Gorico, Cormons, kakor pa čez Gorenjsko na okolo in nazaj na progo Cormons-Udine. Tem vdeležencem, kakor tudi Koroškim se bode vplačani, relativni znesek povrnil. Torej pozor! Osebna sporočila tudi še pridejo ob svojem času. Okoli 4. ure popoldan pridemo na italijanska tla, prestopimo na drugi vlak in potem vedno naprej do Loretto, kamor pridemo okoli 5 ure zjutraj. Ob 11. uri dopoldan odrinemo in ob 5. uri smo v Assisi, ob 9. zvečer stran in ob petih zjutraj v sredo smo v Runu, kjer bode že par gospodov čakalo, da nas po poprej označenih skupinah raz-vrste na določena stanovanja. V Rimu ostanemo 6 dni; potem se vrnemo v domovino, najbrž zopet s skupnim vlakom, ker nas bode gotovo toliko število, da se nam bode rado vstreglo; doplačevati ne bode treba ničesar. Kdor bode hotel pa raji nazaj grede sam na svojo roko potovati, prosta mu volja. V Rimu ima vsak dan svoj določen načrt; nobeden ne bode v zadregi, kaj bi počel; v rokah bode imel tiskan program, zraven sebe domačega gospoda načelnika, vsi skupaj pa šest gospodov, ki Rim dobro poznajo, da bodo gospodom načelnikom zaznamovali od časa do časa pot Prvo jutro, ko se enkrat vredimo in okrepčamo, gremo najprvo v velikansko cerkev na grob sv. Petra, potem na holmec Janikel, kjer imamo najkrasnejši razgled po celem Rimu in celi njegovi okolici. Popoldan začnemo pa naše pobožnosti. Razdeljene so tako, da bomo zraven tega ogledali si mnogo za katoličana znamenitih in svetih stvari, med drugimi: sv. stopnice, po katerih je šel naš Zveličar k Pilatu, velik del sv. križa, eden žebelj, napis križa, del križa desnega razbojnika, jaslice Gospodove, podzemeljsko ječo, kjer je bil sv. Peter zaprt, verige, v katere je bil vklenjen, »Tri studence«, kjer je bil sv. Pavel obglavljen, katakombe itd. itd. V saboto popoldan sv. spoved v cerkvi sv. Petra. V nedeljo skupno sv. obhajilo, potem zajutrek v papeževi palači Vatikan in potem avdijenca pri sv. Očetu; če v nedeljo ne, pa gotovo v pondeljek. Trojna pot: 1. na grob svete Neže in k sv. Lovrencu, 2. v katakombe in 3. k sv. Pavlu je jako daleč; v Rimu so nam naBvetovali vozove, poslužite se jih, kdor vtegne žrtvovati jedno krono za enkrat. V pondeljek po noči ali torek zjutraj odrinemo iz Rima; na grobu sv. Antona v Padovi se vstavimo, drugje ne; če se pa vsi oglasijo za Benetke, pohitimo tudi tja. Toliko za sedaj ! Jestvin si vzame lahko vsakdo s seboj, kolikor potrebuje za svojo osebo; če bi bile na meji kake sitnosti, pomagali bodo voditelji; opozarjamo pa, da mora plačati mitnino (col), kdor si preveč vzame.
Duhovniki naj ne zabijo talarja; rabili ga bodo pri avdijenci; na potu so lahko, kakor hočejo; kdor nima prtljage rad s seboj, vzame naj samo talar pa havelok; vender je pa t dar po cestah nepripraven. Celebret ima že vsak naročen; dobi ga pred odhodom v Ljubljani. Druge potankosti prihodnjič. — Romarske skupine objavimo jutri. —Ravnokar se je tudi odločilo, da ne gremo na Gorenjsko, marveč na Goriško stran in sicer že določeni dan ob 10. uri dopoldne.	Odbor.
Umivanje nog v Ljubljani. Starčki, ki jim je danes premilostni gospod knezo-škof Anton Bonaventura umil noge, so sledeči : Novak Janez iz Hinj 89 let, Zaje Jože iz Višnje Gore 86 let, Blažir Miha iz Stra-žišča pri Kranju 80 let, Klama Mat. z Vrhnike 81 let, Jereb Janez iz Podgorja pri Kamniku 78 let, Kelemina Matija iz Ormoža 77 let, Vovk Janez iz Žužemberka 79 let,
v
Urbinec Jurij iz Smarija 76 let, Mrzlikar Gregor iz Št. Jošta nad Polhovim Gradcem 76 let, Primec Janez 75 let, Starman Luka 74 let, Anžur Štefan iz Sostrega 70 let. — Skupna starost vseh starčkov znaša 941 let.— Skupna starost lanskih starčkov je znašala 932 let. Razun dveh, in sicer Jan. Kopača iz Preske in Mat. Koščaka iz Šmarija, mestu katerih sta letos prišla Luka Starman in Janez Primec, so bili že vsi pri lanskem umivanju.
Umivanje nog v Mariboru. Starčki, katerim je lavantinski knezoškof danes umil noge, imajo naslednjo starost: Franc Matuš-kovič 89 let, Miha Rajsp 89 let, St. Ribič 82 let, Simon Mlinarič 80 let, Edvard Pioj 80 let, Jurij \Veingerl 77 let, Jakob Wai-dacher 76 let, Jakob Lechner 76 let, Anton Kisslinger 74 let, Janez Deutschmann 71 1., Jožef Drescher 70 let, Miha Koren 68 let. bkupna starost vseh je 932 let.
Duhovne vaje. Iz Celovca, dne 10. t. m. Po znanem ukazu naučnega ministerstva bi se imele na srednjih šolah vršiti te dni duhovne vaje za srednješolsko mladino. Na Koroškem so imeli take vaje pa samo gimnazijci v Celovcu. V Beljaku so profesorji duh. vaje že koncem prejšnjega šolskega leta odklonili. Na celovški realki je veroučitelj predlagal vaje pri dež. šol. svetu. Ta pa je izjavil, da v tej stvari — ni kompetenten ! Nato je učiteljski zbor soglasno zoper veroučitelja sklenil, da se duhovne vaje ne smejo vršiti! Kajpak; to bi moglo mladini, ki je od dne do dne bolj razposajena, bržkone »škoditi«. — Tudi »Fr. St.« morajo v to zadevo vtikati svoj nos. Prav po — »svoje« se vjedajo ob gimnazijskih profesorjih, češ, da ti s tem podpirajo samo nazadnjaštvo ! otara pesem, da je vsak »nazadnjak«, kdor slepo ne stopa za izvoljeno kliko !
Udanostna izjava sv. Očetu. Vsa ona bratska društva in č. posamne osebe, ki so dobile podpisovalne pole za udanostno izjavo sv. Očetu, se uljudno prosijo pole vsaj do ponedeljka 16. t. m. izpolnjene nazaj poslati. Na pozneje poslane pole se ne bode moglo več ozirati. Del. tajništvo Kat. Dom.
Iz Novega mesta. Po večdnevnem silnem deževanju se je danes zjasnilo in na Gorjancih vidimo obilo novo padlega snega. Krka je hudo narasla in včeraj (10.) odnesla posestniku Mogoliču kravo, vredno 180 gld.
Pojasnilo. V štev. 47 »Slovenca« objavil je g. Fajgelj po »Orgel- in Pianobau-Zeitung« jako neugodno oceno Mauracher-jevih orgelj v Gradcu. Mestni župnik in prošt graški g. Jos. Friihvvirth nam je pa sporočil, da je bil naš poročevalec najbrže mi-stifikovan. Orgije mestne župnijske cerkve v Gradcu namreč niso bile lani nove marveč le predelane. Pedal nima 6 ampak 9 registrov, pozavna ni 8 ampak 16stopna ter tudi ne provzroča nobenega hreščanja, marveč je uprav ta najboljši del orgelj. Mehanizem, ki je popolno pneumatišk, izvrstno in precizno posluje. Vsi tukajšni strokovnjaki so polni hvale o tehniki in intonaciji. Tudi je razmerje med glavnim stranskim manualom tako urejeno, da pospešuje raznovrstnost v igralnih kombinacijah. — Sploh pa vsa Faj-geljnova ocena kaže, da se je dal zmotiti po oceni starih orgelj iz 1. 1884, kar je tem bolj gotovo, ker »Orgel- in Pianobau Zeitung« sedaj več nc izhaja. Sodba starih orgelj, katerih ocena pa tudi ni prava, ne moro veljati tudi za bistveno popravljeno nove orgije,
o katerih se splošno strokovnjaki jako laskavo izjavljajo. Ako si prilično g. Fajgelj te orgije ogleda, bo gotovo tudi on pritrdil tej sodbi
Is mestnega šolskega sveta ljubljanskega O rednej seji 20. marca se poroča: Razgovarjalo so je o neki pritožbi do <3. kr. dež. šol. sveta v zadevi razpravnega jezika pri sejah mestnega šol. sveta. Sklenilo se je, da mestni šolski svet deželnemu šolskemu svetu primerno označi svoje pravice in svoje stališče napram tej pritožbi. Zadeva dvojezičnih napisov na mestnih nemških ljudskih šolah se odstopa mestnemu magistratu, da preskrbi kredit za stroške. Reši se prošnja nekega pomožnega učitelja, da bi smel pred postavnim rokom delati izpit o učni vsposobljenosti, ter podeli dvema učiteljicama po tretja, jednemu učitelju pa četrta službena starostna doklada. Glede na hospitacije se je vsled dež. šol. sveta razpisa moral v nekaterih točkah preurediti pravilnik in se bode vnovič predložil deželnemu šol. svetu. Dalje je bil sprejet predlog da se vsled velike množine učenk dež. šol. svetu priporoči razširjenje mestne dekliške nemške šestrazrednice v osemrazrednico. Reši se pritožba zoper neko učno moč. Nekega učitelja, ki prosi denarne podpore, se jo toplo priporočilo deželnemu šolskemu svetu. Dvema učencema in štirim učenkam se je odobril odpis ukovine ; jedna v Šiški bivajoča učenka pa je bila vsprejeta v mestno šestrazrednico. Konečno je mestni šol. svet sklenil opozoriti vodstva šol, da v Ljubljani službujoče že izprašane radovoljke, oziroma pomožne učiteljice pozovejo, naj se bolj zanimajo za izpraznjena mesta na deželi, kakor se je to godilo dosedaj.
V	Sp. Šiški nadomestuje župana g. j Josip Vodnik Odstopivši župan je nerodnosti svojega tajnika vse poravnal. Ko je zadnjič ustrelil na Gradu radi ognja na Kar-lovski cesti, leteli so nekateri Šišenčani za Koslerjev zid gledat, ako se ni ustrelil tajnik Kržišnik.
V	Mariboru je umrl č. gosp. Franc J a n e ž i č, cesarski svetnik, knezoškofijski konzistorijalni svetnik in vpokojeni profesor veronauka na c. kr. učiteljski pripravnici. Dosegel je starost 71 let. Pogreb je bil danes ob 2. uri popoludne. Blagi rodoljub naj počiva v miru !
Shod na Štajerskem. Na velikonočni ponedeljek ob 3. uri popoludne bodeta v Bišu v gostilni Gomzi poslanec dr. Grego-rec in dr. Jurtela poročala svojim volilcem.
Občinski zastop na Rečici je sklenil izjavo, s katero popolnoma odobruje izstop slovenskih poslancev iz štajerskega deželnega zbora. Oglasite se vsi slovenski občinski zastopi !
Duhovniške spremembe na Štajerskem. Gospod Franc Valenko, kaplan pri Sv. Tomažu pri Veliki Nedelji, pride kot provizor v Polenšak in P. Stanislav Dostal, duhovnik nemškega viteškega reda v Ljubljani, pride kot pomočni duhovnik v Ormož, k sv. Tomažu pri Veliki-Nedelji pride kot kaplan Karol Mlajner iz Velke. — Razpisana je fara v Polenšaku do 15. maja t. 1.
Zdravniki deželnih bolnišnic na Štajarskem so prosili dež. zbor za povišanje plače in preskrbljenje za starost. Vseh dež. bolnišnic na Štajerskem je 14, in ker so zdravniki skoro sami nemški nacijonalci, se jim gotovo ustreže.
V	Gradcu je umrl bivši kapelnik godbe 27. pešpolka Anton Gretsch, dobro znan tudi Ljubljančanom.
Vsled deževja je del železniške proge od Radgone naprej poplavljen ter je dotični del zaprt prometu.
Dobra žena. Poročali smo o žalostni smrti celjske mesarice Alojzije Selak, poprej Kranjc, po dom. Cestnak, katero je zadel mrtvoud ter je padla v nek jarek, kjer jo je dohitela smrt. Pokojna je bila tako dobra žena, da je bila 300krat krstna in 186krat birmska botra.
Efektno tombolo s 1400 srečkami po 20 h je dovolilo ministerstvo gas. društvu v Kor. Beli.
Pri naboru v Žužemberku je bilo
9. t. m. od 149 mladeničev potrjenih 26 ali 17-4 odstotka.
Nagla smrt. V Gorici se je zgrudil v Gosposki ulici na tla neki Blaž Cučak, baje iz Sv. Petra na Pivki. TOletni mož je
skoro na to v bolnici usmiljenih bratov izdihnil
Prijazne razmere na Goriškem.
Državno pravdništvo v Gorici je nastopilo kazensko pot proti lastniku „Soče" Andreju Gabrščku radi pretilnega pisma, katerega je pisal g. Andrej dr. Gregorčiču. V pismu je Gabršček žugal dr. Gregorčiču, da bode pozabil na svojo rodbino in si bode proti dr. Gregorčiču iskal ,,zadoščenja" sam. / Umrl je v Trstu bivši okrajni glavar Pulju vitez Conti. Mož z izrednimi zmož-lostnai je bil namenjen za mesto tržaškega namestnika, a se mu je pri neki seji trgovke in obrtne zbornico omračil duh, da je pričel deliti preplašenim svetnikom razna oajikovanja in visoke službe. Smrt je naredila konec njegovim bolim.
Za hrvatski jezik. Dalmatinski deželni zbor je sprejel resolucijo, s katero se zahteva od vlade, da hrvatski jezik uvede kot službeni- jezik v notranjem uradovanju.
Preiskava mej gimnazijci v Mariboru je radi samomora tretješolca Bernar-dija končana in je bilo nekaj njegovih tovarišev strogo kaznovanih, dobili pa pri preiskavi niso nobenega tajnega nemškega društva, niti »Walhalle« niti »Teutonie« niti »Alemanije«. — Kadar so zopet kak dijak ustreli, tedaj se poklicanim krogom morda vender-le zasveti.
Velikonemška agitacija se v Celovcu nadaljuje. Celovški občinski svet je sklenil, da odda za julij mestno gledališče brezplačno igralcem iz Draždan. Avstrijski nemški igralci so Celovčanom že prema-lenkostni.
»Denkschrift" Celjanov. Celjski ma gistrat je izdal neko »denkschrifto«, v kateri opisuje »napad« čehov na Celje dne 9. in 10. avgusta 1899. Ako »Deutsche Wacht« pravi, da je ta spis »unparteiisch«, si vsak lahko misli, koliko farbarije in nemške zvijačnosti je v njem. »Denkšrifto« bodo Celjani poslali v Nemčijo, kjer mislijo ž njo ganiti nemška srca, da pade kak groš za »Deutsches Heim«.
O Frančičevem begu se nam še poroča iz Novega mesta, da je na svojem domu dal vsem begunom potrebne obleke in za pot denarja pa suhega mesa. Njega in tovariše so že sledili v Brusniški hosti, a zaman. Najbrž so se obrnili čez Gorjance na Hrvaško. Frančiča so, kakor znano, nedavno zopet potegnili v preiskovalni zapor, ker ga je izdal cigan bimon Held, da je njemu in drugim tovarišem v ječi priznal, da je ustrelil 14. nov. 1. 1. svojo ženo.
Povodenj, ki razsaja sedaj po raznih krajih, ima sosebno zle posledice na progi Tyrnau Kutig na Ogerskem. Voda je spod-nesla železniški most in tako so je pred včeraj primerila nesreča, da je stroj osebnega vlaka pogreznil se v valove in ž njim jeden voz prvega razreda. Šest potnikov se je rešilo, kurilec se je rešil. Na Štajarskem je okolica mesta Furstenfeld podobna jezeru. Voda sega skoro do oken. Zeleznična proga je podko-pana. O velikih povodnjih se poroča z Moravskega in Draždan. Z Dunaja se poroča, da je povodenj v modlinski okolici povzročila ogromne škode. Do Neudorfa je voda vse poplavila. Drevesa je pulila s koreninami, porušila mostove in mnogo hiš. Požarne brambe so bile celo noč na delu.
Ljubljanske novice. — Umrl je ključavničarski mojster Andrej U r a n i č, katerega je nedavno zadela kap. — Nogo zlomil si je nocoj po noči na Bregu trgovec s klobuki I. S o k 1 i č. Ko se je vračal domov, je padel. Kosti so se mu popolnoma zdrobile. — F u c a 1 i so včeraj za vodo dečki s tolikim ognjem, da so si segli v lase in se pošteno nabili. Ohladila jih je policajeva roka. — Konliscirali tehtnice so včeraj nekaterim ženskam, ki so med prodajale. — Predovičevih pobiralcev smetijk strankam ni često po več dnii. Jeden je baje zarotil se neki stranki: »Ce mi ne daste za cigaro, pa ne bom smetij pobral«. — U k r a 1 je natakarici M. Bukovnik v Kolodvorskih ulicah št. 7 »pri angelju« nek zidar dve škatlji cigaret. — Na Žabjak je prišel neprostovoljno stanovat šišenski obč. tajnik Ker ž iš ni k. V Šiški so mu radi raznih praktičnih nered-nostij odpovedali stanovanje. — Povozil je danes popoldne pred magistratom nek mesarski vajenec staro ženico. Vajenca in
ženico so vzeli stražniki na magistrat. 58 letna ženica je doma iz Š t. Ruperta na Dolenjskem in se piše Merkič ter opravlja baje službo potovke. Z rešilnim vozom so jo prepeljali v bolnico.
Ulom na Studencu. Danes so imeli pri Kresonu na Studencu neljubega gosta. Ulomil je v hišo tat ter ukral 700 gld. S to svoto so pa ni zadovoljil, nego je skušal dalje z raznimi ključi pridobiti si še kaj za obsežno svojo malho. Pri delu ga je dobila dekla, ki je pričela klicati na pomoč. Tat se je kričanja zbal in je utekel. Pazniki iz blaznice so ga ujeli in izročili orožnikom.
Praznovanje 1. majnika je vlada prepovedala in je dotične naredbe poslala dež. predsedstvom.
Nov papirnati denar po 20 kron pride meseca septembra v promet.
V Kropi je po dolgoletnem trpljenju umrla gospa Marija Magušar, soproga tovarnarja g. Jurija Magušarja.
Nasledki sladke medice so se včeraj občutno pokazali na nekem Ljubljančanu. Mož se je pri D napil medice in postal pri tem sila »švoh«. Da se pokrepča, kupil si je pri D. še jeden frakelj in ga hotel ponesti domov, pa na Jurčičevem trgu so mu noge opešale in mož se je s frakljem položil na trotoar. Mož, ki gleda čez mesec, ga je potegnil v Jenkovo vežo in tekel po rotovško »cizo«. Mej škripanjem »cize« so »ošvohe-lega« Ljubljančana peljali v dolgem sprevodu na rotovž.
Razbit sod. Pri Schvvingshakelnu v »Blatni vasi« št. 30 vozili so včeraj vino in sta dva možička valila vinski sod v klet. Oba sta pa imela precej vinčka tudi v glavi in to vince je bilo močneje nego nujina volja, privaliti sod v klet. Tako se je zgodilo, da je sod zdrčal izpod njunih rok in jo ubral proti natakarici Celar, katero je močno poškodoval na nogi. Sod se je končno razbd in 370 litrov vinca je šlo rakom žvižgat.
Telefonska in brzojavna poročila.
Praga, 12. aprila. V kraju Klap-pai se je sesulo sinoči 14 hiš. 6 drugih hiš je v veliki nevarnosti.
Praga, 12. aprila. (0. B.) Vsled usada se je dosedaj (ob 1. uri pop.) v Klappai podrlo 5 2 hiš. Mnogim hišam preti še velika nevarnost. Večji del vasi je izgubljen.
Šopronj, 12. aprila. V občinah Szt. Andras in Sabor se je podrlo 50 hiš.
Bruselj, 12. aprila. Kralj Leopold je podaril deželi vse svoje nepremakljivo premoženje. To je sporočil včeraj zbornici ministerski predsednik.
Vojaku v Južni Afriki.
Vest o velikem angleškem porazu pri Markatsfonteinu, pri katerem bo Buri ujeli celo 900 Angležev in je mogel uteči le neznaten del, se potrjuje od vseh mogočih strani, le lord Roberts molči kakor grob in ne skuša poslati v svet niti nobenega de-mentija. Pač pa mož poroča, da se Buri vsestransko gibljejo, in nekako nehote demen-tuje vest o burskem porazu pri Wepeneru, poročajoč, da se je z nova vnel ljut boj in da so Angleži provzročili Burom samo velike izgube. Mož toraj ne govori o porazu, o katerem bi pa gotovo vse drugače sporočal, ko bi bil res tak, kakor se je sprva javljalo.
Zelo značilna je Robertsova vest, da se utrjuje mesto Bloemfontein. Ali se morda niti tu ne čuti več varnega? — Generala Gatacre, zaslužnega »junaka«, je lord poslal domov. Preveč porazov je že provzročil angleškemu orožju. Mesto njega pride menda novinec Poli Carew. Tudi general Buller se je jel gibati, a no naprej v Oranje ali Trans-vaal, marveč nazaj preko morja v Kapstadt. Kam jo odrine potem, ni znano, a bržkone ga je pozval na pomoč Roberts, da mu za hrbtom napade Bure v zahodnjein delu Oranje.
Vest o kapitulaciji Mafekinga dosedaj še ni potrjena.
Pariz, 12. aprila. Tukajšnja izdaja „New-Jork-Heralda" objavlja brzojavko iz Pretorijo, v kateri se potrjuje angleški poraz pri Markatsfontein«.
Bruselj, 12. aprila. Odposlanci transvalske republike Fischer, \Volma-raus in Wessels so se pripeljali v Ne-
apel ter bodo pri raznih evropskih državah pojasnili razmere v Afriki, ki pa niso za Angleže tako ugodne, kakor to pripovedujejo angleška poročila. Angleži so do sedaj izgubili 25.000 mož ranjenih in ubitih, poleg teh jih je 15.000 na raznih boleznih zbolelo ali umrlo. — Odposlanci pravijo, da ni misliti, da bi pred koncem zime, to je do oktobra, mogel Roberts prodirati naprej. — Odposlanci se iz Neapoia peljejo najprej v Bruselj.
Newjork, 12. aprila, „Journal" poroča, da je angleška vlada sklenila pogodbo glede nakupa 35.000 ameriških konj za Južno Afriko.
London, 12. aprila. „Daily Mail" poroča preko Laurenco Marqueza iz Brandforta 8. t. m. m.: General DeWet je porazil včeraj Angleže pri Markatsfonteinu. 600 je bilo ubitih ali ranjenih, 900 ujetih. Poleg tega so se polastili Buri 12 vozov. Buri imajo pet ubitih in devet ranjenih.
London, 12. aprila. „Daily Mail" poroča, da leži kraj Markatsfontein 8 in pol milj jugovzhodno od Brandforta. Ostanek poražene armade je ubegel v Bloemfontein.
London, 12. aprila. Reuterjev urad poroča iz Aiivvalnortha 10. t. m.: Angleške izgube v včerajšnjem boju pri VVepeneru so: 11 ubitih, 41 ranjenih. Boj se je danes znova pričel. Angleži še vztrajajo na svojem mestu.
London, 12. aprila. Lord Roberts brzojavlja iz Bloerafonteina 10. t. mes.: Sovražnik je bil zadnje dni zelo delaven (!). Jeden oddelek se nahaja severno od reke Oranje, drugi napada garnizijo pri Wepeneru, ki se pa hrabro bori in je včeraj provzročila Burom velike (?) izgube.
Bloemfontein, 12. aprila. General Gatacre se povrne vLon-d o n. Mesto njega prevzame poveljstvo prve divizije general Poli Carew.
Ladysmith, 12. aprila. Buri so pričeli včeraj boj ter streljali z granatami v angleški tabor pri Elandslaagte, ne da bi provzročili škodo. „ Dolgi Tom" je zopet na svojem mestu.
London, 12. aprila. Do včeraj ob četrt na 1. uro opoludne vojni urad ni prejel od Robertsa nikakega poročila o angleškem porazu pri Markatsfonteinu.
London, 12. aprila. General Oli-vier vodi velik oddelek vojne proti Smithfieldu.
London, 12. aprila. Iz Durbana poročajo 10. t. m.: Večji del Buller-jeve armade dojde sem, da se od tu odpelje v kapsko kolonijo. Dva polka sta že došla in sta se d.rnes ukrcala. Tudi general Hart gre v kapkolonijo. — ,.Times" poročajo iz Z\vartskopfon-teina 9. t. m.: Methuenove čete so se tu ustavile ter se utaborile deset milj vzhodno od Boshofa.
London, 12. aprila. Iz Bloemfon-teina poročajo 9. t. m.: Dela pri utrdbah na holmih okolu mesta dobro napredujejo. (!) Dela morajo izvrševati tudi civilisti.
London, 12. aprila. Tukajšnji krogi so nepopisno razburjeni vsled poročil z bojišča o velikem porazu minulo soboto, posebno še vsled tega, ker Roberts niti z besedo ne omenja te bitke, akoravno so došla že njegova poročila o poznejših dogodkih.
Zaročenca.
(I promcssi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje)
„Dobro! Izvrstno!" vsklikneta jcdno-glasno mati in sin ter objameta drug za drugim Gertrudo. Ta ju vsprejmc s solzami, katere so si prisotni razlagali kot solze utehe. Potem.knez na dolgo in široko razlaga, kako zadovoljno in slavno bode storil svojo hčerko, govori, kako jo bodo vsi častili v samostanu in mej ljudmi; da bode tam kot kneginja, kot zastopnica svoje ro-dovine; da bodo dosegla takoj najvišja dostojanstva, ko bode dosti stara; da bode mej tem le no imenu nodložna itd. Kno^inin in
kneževič vedno ponavljata svoje čestitke in pritrjujeta. Gertruda je bila takorekoč v sanjah.
„Treba je določiti dan, da gremo v Monzo in razložimo prošnjo opatinji", reče knez. „Kako bode vesela: Cel samostan bode znal ceniti čast, ki mu jo izkaže Gertruda. Ali — zakaj bi kar danes ne šli tja? Gertruda bi gotovo rada prišla malo na svež zrak."
»Pojdimo!" reče kneginja.
»Jaz grem takoj vse zaukazat", veli kneževič.
„Toda..." zine ponižno Gertruda.
„Počasi, počasi", dč knez, „ona naj odloči. Morebiti danes ni dovolj razpoložena. Mogoče bi raji počakala do jutri. Povej, ali naj gremo danes ali jutri!"
,Jutri", odgovori lahno Gertruda, ki je mislila, da jej bo mogoče še kaj storiti, ako bo imela časa.
„ Jutri", reče svečano knez; „odločila je, da gremo jutri. Jaz pa stopim vendar k nunskemu vikariju, da odloči dan za skušnjo." Rečeno storjeno; knez odide in gre res (nemajhno ponižanje) k vikariju, kateri mu obljubi, da pride čez dva dni.
Cel dan ni imela Gertruda niti minute mirii. Želela bi bila umiriti se po taki razburjenosti, rada bi si razjasnila svoje misli, opravičila si svoje dosedanje ravnanje in uravnala prihodnje. Rada bi vedela, kaj hoče sama, rada bi ustavila za trenotek kolo, ki se je začelo takti naglo vrteti, ko je prišlo v tek. Bilo je nemogoče. Opravila so sledila nepretrgoma, podajala so si roko. Ko je odšel knez, peljejo jo v sobo kneginje, kjer jo njena sobarica po navodilih materinih počeše in preobleče. Ni bilo še to povsem dokončano, ko jo pokličejo k obedu. Gertruda stopa sredi priklanjajočih se poslov, ki so na videz veseli, da je ozdravela. Par najbližjih sorodnikov je bilo v naglici povabljenih, da bi se jej klanjali in se radostih ž njo obeh srečnih dogodkov: ker je ozdravela in ker se je odločila za svoj stan.
Nevestica — tako so se zvale deklice, ki so imele postati redovnice in tako so klicali vsi Gertrudo, brž ko se je prikazala — nevestica je imela dosti opravila, da je odgovarjala na vsestranske poklone. Čutila je, da je vsak njen odgovor novo zagotovilo in potrdilo. Toda kako naj je odgovarjala drugače ? Nekoliko časa po obedu je bilo treba iti na sprehod. Gertruda stopi na voz z materjo in dvema stricema, ki sta bila tudi povabljena. Po navadni poti se pripeljejo v ulico Marina, ki je tedaj križala prostor, kjer je sedaj ljudski vrt. Tu se je po navadi vozila gospoda, da bi se oddahnila od dnevnih naporov. Strica sta govorila z Gertrudo, kakor se je oni dan spodobilo. Jeden izmej njiju, ki je bolj nego drugi poznal vsako osebo, vsak voz, vsako livrejo in je o vsakem gospodu in o vsaki gospej vedel kaj povedati, se nakrat obrne k njej in ji reče: „Ti porednica! Ti se ne meniš za vse te bedastoče. Ti, si prekanjena! Nas uboge posvetnjake pustiš v homatijah, a sama se umakneš v srečno samostansko življenje!"
(Dalje prih.)
Umrli »o:
11. aprila. Gisela Borštnar, delavca hči, 7 let, llovca 1, meoingitis — Jožefa Balis, mizarja žena, 67 let, Sv. Petra cesta 30, ostarelost.
V bolnišnici: 9. aprila Ivan Možjk, kajžarja sin, 17 let, jetika. — Valentin Drenove, dninar, 79 let, ostarelost. — Marijana Knific, gostija, 59 let, vodenic«.
Cena žitu na dunajski borzi
dnti 11. aprila 1900.
Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad . gl. 8 00 do gl.
» » maj - junt
» » jesen . . Rž za pomlad . . » » maj junij >) » jesen . Turšica za maj-junij » »jul.-avgust Oves za pomlad . . » » maj-junij . » » jesen . .
7 98 8'13 7-0!) 7-08 718 5-68 5-78 5-49 5 49 » 5-77 »
»
D »
»
a »
» » » »
802 7-99 814 712 7-10 719 5-69 5-79 5-50 5-50 5 79
Meteorologifino porodilo.
Višina nad morjem 306 2m, srednji zrafini tlak736-0mm.
Cas opazovanja
»tanje barometra r mm.
Temperatura
po Celzijn
Vetrovi
Nebo
Ha i*l
111 9. zveč. | .30 3 | 7 b i si. jug, i del, oblač.
35 0 |	1-6	si. szah.	megla
733-9 1	13-8	sr. jjzah.	oblačno
00
Srednja včerajšnja temperatura 8'6 normale: 8 9".
ADOLF HAUPTMANN
v T^jnl>ljfiiii, prva kranjska tovarna oljnatih barv.
firneža laka ln
priporoča
kleja
pleskarjem stavbenim ln pohištvenim mizarjem, loščarjem. slikarjem napisov ln sobnim slikarjem, hišnim posestnikom, zasebnikom itd.
Akvarelne barve, vlažne in suhe. Anllin-barve.
Bronzo. prašnato, iu tekočo bronz-tinktaro.
Brunolin, za nasičenje in barvanje v naravni lesni barvi izdelanega pohištva.
Carbolineum, le najboljše kakovosti.
Čopiče za zidarje. po poljubni ceni.
Čopiče za pleskarje, loščarje, cerkvene, napisne. v sobne in si karje-umetnike ter mizarje. Črnilo, pisalno in odtiskalno.
Diisseldorfske oljnate barve za umetnike v
pušicah Emajlne barve.
Fasadne barve. apnenate, tudi hišne pročeljne barve lz savinjske doline, neprekosljive glede
tipežuosti.
Flrneže ln olja za slikarje-umetnike. Kemične barve.
Klej, steklarski ali za okna. Kredo, gorsko, bolonješko, temeljno, svetlikasto in kredo za pisavo.
Lake za vozove kočije, pristne angleške (Wm.
Harlandt <£ sin, London), v/.lic podraženju po prejšnji nizki ceni.
Lake, uporabne za vsakovrstne domače in obrtne
namene. Laneno olje, le kranjsko.
Lanenool|nati firnež. prirejen le iz kranjskega
lanenega olja Leštllo ali lazurne barve. Leštilnl odtiskalnl papir. Maščobno svetlo voščilo ,.rernolendt", najboljše svetovno voščilo za čevlje.
Mavec. alaliasterski in stukatur. (za modele in stavbe). 01 nate barve V iseh bojah, tudi v >/„ l, 2 in
5 kg. imajočih pateiitovanih puš cah za razpečevalce. Orehovo luienje, s katerim se luži les po mrzlem načinu.
Palete, leseee in porcelanaste. Slikarsko platno.
Sušilni prašek (slooatlv), najboljše sužilo olj-
v natih barv.
Šmlrg-ljevi prašek za kamnoseke. Vzorce (patrone) za slikarje Zemeljske barve.
Posebnosti za namazanje tal v sobah, dvoranah itd.:
Jantarjeva talna glazura. hipna talna gla-zura. štedilno talno voščilo, sijajno talno voščilo, sijajni t&lnl vosek, oščetnl vosek.
Prodaja na debelo in drobno.
^^ Ceniki zastonj,	320 3
349 1-1
Prežalostnega srca naznanjam vsein sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da so moja preljubljena, nepozabna mati
Ana Sušnik
dnč 10. aprila ob 6. uri zvečer, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v t-1. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspali. Priporoča jih v pobožni spomin in molitev
hvaležni sin
Janez SuSnik,
župnik.
Črešnjevec pri Slov. Bistrici (Štajersko), dne 10. aprila 1900.
Lak za Šolske table,
non plus . ultra, omogoči tako lahko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva se pri tvrdki BRATAEBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	228 21 11—11 Vnanja naročila proti povzetju.
Zahvaljujem se preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom najtop leje za doslej mi izkazano naklonjenost ter priporočam tudi še za nadalje svoje izdelke:
monštrance, kelihe, oiborije, svetilke, svečnike, kadilnioe, lestence itd.
Prizadeval se bom, da kar naj-
vestneje in najtočneje izvršim vsa
naročiia. „ .... .
Z odliunim spoštovanjem
Ivan Kregar,
197 6—6 pasar-srebrar.
Klobuke in slamnike
ioo snaži in po novi šegi prenareja 10-10
C. Hrilli. Re^elnova cesta št. 16.
Prostovoljno se prod& ali v najem da -n	«■» "v
In l 8S
stoječa poleg cest", s hlevom, kozolcem, travnikom in z 1'/, oralom gozda. V hiši se nahaja gostilna s prodajo žganja, trafika in prodajalnica špecerijskega blaga.
Ponudbe na Frančiško Klopčič v Mošeniku, pošta Moravče	338 3-3
Služba organista
se odda koncem meseca maja pri župno-dekanijski cerkvi v Vipavi. Prošnje naj se vlože do 1. maja.
•Stalne plače ima organist 700 kron na leto; vrhu stalne plače dobiva štolnino pri pogrebih in druge postranske dohodke. Lepo stanovanje je brezplačno.
Žiipui urad v Vipavi,
dne 6. aprila 1900. 339 3-2	Matija Erjavec.
52SHS2S2SHSHSHS25HSH5HSiSS55HSE5c!
t.	m«
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni. HSHSaSHSHSH5HSHSHSEHH5a5HSHSHSEL5
J^veže, lepe
304 6 -6
v srasEL&li, težab, psauja
J. C. Praunseiss, Ljubljana, Glavni trg štev. 19.


Vretlil in založil
Frančišek Kralj
, Krasna mladinska knjižica!
\ Aldolla lUldUUlžftd MlJUlljai ^
Pomladni Glasi
/posvečeni slovenski mladini.
"e)
Cene: brošir 60 h, kart. 80 h, celoplat. 1 K 10 h, krasno vezani 1 K 80 h. — Dobivalo se: >» semenišču, Katol. Bukvami, pri Ničmanu, Giontiniju, Schwentnerju in pri Krajcu v Novem mestu. — Dobivajo se še prejšnji letniki razen I. in II. u
Primerno darilo za. Veliko noč!
r
r
K

,if
r
K n n Ti n n n
1> unaj ska f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanie, posojila n - vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 46 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
trn 8Miii.mii. I . Herrengasse !
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju Budejevicah Pardubicah?, Taboru, Benesavi. Iglavi, Moravski Ostravi.
I > n ii a J s k a borz a.
Dnč 12. aprila.
8kupni državni dolg v notah...... 99 25
Skupni državni dolg v srebru......99-—
Avstrijska zlata renta 4°/0 ....... 98 40
Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . . 99 95
Ogerska zlata renta 4°/0 ........ 97 20
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... 9365
Avstro-ojerske bančne delnice, 600 gld. . .	126 30
Kreditra delnice, 160 gld................228 70
London vista ......................242 75
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drl veli	118-3 »
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cckini...........
Dnč 11. aprila.
3-2°/0 državne srečke i. 1864, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/„, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . .
23-69 19'25 90 30 11-38
164 —
160— 201 50 96— 140 — 256 75
Dunavsko vravnavno posoiilo 1. 1878 . .	108—
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. bauke 4°/0 .	95-20
Prijoritetne obveznice državre železnice . .	_ —
>	> južne železnice 3°/0	67-75
>	> južne železnice 5°/„ .	99 — , » dolenj kih železnic 4°/0 .	99 25
KreditDe srečke, 100 gld..............397 50
4°/0 srečke dunav. parobr. d:užbo, 100 gid. .	335—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld .	42-50
Ogerskega » „ » 5 » .	21-70
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13-20
Rudolfove srečke, 10 gld..........65—
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Genčis srečke. 40 gld.......
Waldsteinove sreiike, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
173-50 182— 178"— 49'— 122-75 294-50 78-76 24-90 96-60 269 95 337-— 255—
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
99
Menjarnicna delniška družba
M E K C U
I., VUollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
6*
JSSJC Pojasnila TEtt v vseh gospodarskih in finančnih »tvareti, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacl|skih vradnostsllt papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti Si" naloienlh glavnic. Iffi
ndonvnmi crpilitilt- Ivftn Raknvftn
Tisk .Katoliške Tiskarne" v Liubliani.