St«V. 332
(Posamezna itevilka ? vinarjev.)
V Trstu« v seboto 1. decemora 1917
fcstsik XLIF»
Irhaia vwk dan, tudi ob nedeljah m (»razaikita,
ob 5 /jHiraj.
* 9	rri ■	-j 2i«, I. Mdrtr. -- V*
do? <t tjh ««	k_*td::*v i ' Nefrankirana pitna* nc
j T r<k«r<!p:<i hc bdUi^Uaif i«	v«rfa. -^-••t«- ■: ^trfsn r;of!ini. Lastnik
no« -."*—	»Jt>-»ii". vpisan« Tf»4n.g« i
•».jei^T«! poui	' Trstu. r!iwa Sv. hra*o*e	* 76.
Telefon	i« uo.a.c ne* U47.
Nirainja« zna*«: Z« i«t«.......K 3) 29
& Pfl tea ................. 9»
m ki *«>*>«................r-n
iltHiljtlolHijtve^lm.......
«■ ...............! »«

Pt$.iine*«e številke .Kiinio-ti* -e pr-..-.Uia?o po N zrtsiarr'r <tfv"i»i.c no Jm vinarjev".
Oglasi se u:i.ijf> na mi I i ne tre v c:r_! • :i tnr ' >!ore. Cene: Oglasi irgov.-ev In -ortnikov .	pu via.
Osmrtnice, /ti: vale. poslm:<;c. > ,i$i dcr:i:iuli
vodov ............. maipo 20 vin.
Oiflfci v tekstu Ust.-« do pet vrst ........K
vMka uadaijua vrs:a	. u!—
Mali otgš^i po 4 vnitrje beseda, najrr^nj pa 40 vinarjev. C«*ase sprejema i is <e ratni oddelek	Narc i:un*
to reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se
upravi »ličnosti" — Pi.iča in loii »e v Trstu.
*Jt*avi »u inicratiu otićeick sc :uhaiata v ulici Sv PhtH?:!ka A?:ric%4 Si. 20. — PoStnoiiranllnlcal raču;> Si. £41 662
Dr. Seidler o stališču austro-ogrske, vlade napram ruski mirovni noti
Naša vlada za mir brez teritorijalnih in gospodarskih nasilstev.
! i »L NAJ, (Kor.) Začetkom današnje seje je podal ministrski predsednik dr. ! Seidler sledečo izjavo: Kakor je visoki; zbot niči iz včerajšnjega uradnega poro-j čik; c. kr. brz. kor. urada znano, ie c. in kr. viada povabilo ruske vlado za takoj-; šiija pogajanja jjlede premirja in splošnega t miru že snrejela. < I )o!g« »trajno odobrava-j nje :n ; ?os'!. tuje).
C in kr. vlada je v smislu svojega po-1 ii*•. iiir razglašenega stališča <»dločena, da, bo vodila zapričeta podajanja v duhu t sprav f ji vosti (Živahno <»dobravanje). ker I virciiii za tem, da doseže kar najhitreje j »i«.r. ki Ih> omogočeval v bodoče zaup-, liivo skupno dedovanje narodov. Kakor je i razv-dno že iz včeraj objavljenega odgo-| ora ministra za vnanje stvari na vlado, , iisKe republike, se ie avsVo-ogrska vla-ua izjavila pripravljena, da prične |K>SaJa-j r spMteai mirvL i Živahno dol'^otraj- i ;■«» («Jobravt,nie in iiloskanie).
Hn ' c h i ■>}% a jan jii i	vlada Avstro-j
Klvdaia tia io, da skl^.ie z onimi j di/avami, k« so za sklenitev miru na i-.iii luškega po>t'Mla, tak mi:, ki bo /al P u- »'•!><: sklepajoče skii|»ine en časien. .k; kutlači načela ^brez teritorijalnih 'n
,>..j:irskUi fiasiiscv\.« -Živaiiuo bravaaje in ploskanje.i Mri ten ho av-vlada državaiii. K» b do skle-' ^ / ;■'■<* iniro\ no n?j>co<lbo. priznala) . ico. da še njisn pripadajočim n^jro-l * . > pGpoiaa svoboda odijevani? ' ir?a ai »^Jočno^ii, ter se bo' zir/aia vsakega \me§avanja v r»ntran:ei . ržav.ie razmere >vojib komp • jiscento\r.! na dru^i strani pa bo zabte\ a?a, da izo-
. i:-) organizacij . Ž a: 10 udul ra-• r r: jo in plorkt-nje.)
S rališča "a»i a\ sirijski ministrski1 Jnik meram \ zvezi s tt n na^Ia- j !a ' 'more država, kak r naša. ki| . ; Ma^i S|;l<>snet et;ake. i^j.ie in Ji-: > 'l.ic prvice iz\olj*LW zbornico.' - pravico zatrjevati, da !ma ljudsko; co. r si je ni mog -oj misliti de-. iC 'ijišc. in la «o dani v«! predpon*-' r lit'Čno us<>dt» narodov države» >ama (Živahno od^jravanie ini i je.)
''-bm. da s<; s tM rečena Pidi vpr;:-i . ki so jih ^iavili "a eni strani go-fiosianci dr. >tt!er. Peruerstorfer.' ^c - 1 m tovariši, na drntci sir:>rJi poslanci i-ir dr. U'aklner. dr. Svfvester, Pantz.j in t<nrarisL (I >oigotra)nri	J
*	■ in ploskanje).
ltl' Nednik: Visoka zbornica! Poro-; v.'-iK>da ministrskega predsednika; r • trenmku ne morejo biti predmeti •van i a in sklepanja, prepričan rn ■ i govorim v smislu vseh. :»ko izra--še prisrčno veselje, daje izvršen korak k ustavitvi klanja Člove-J
*	»Živaiiiio odobravai?ie)_. in da smo s^ j • tali v r< je /ažt icncmti miru. Šci
u •	ežen mir o tem se nc smi-'
no varati . isrepričan pa sem "n upam! m z MO) iudi Vi vsi. da im korak?!i. ki; mi iiii izvršili ruska vlada in vedno za mir, nripra\jjene osrednje vlisti <Živahm» o-; i Sravanje), pač ne bo nikogar več. niti! iiaihujsega vojnega huiskača c itente, ki n; l.oiei prev /eii r?dgovorn«»s! za to mo-J r;:e\ čiovestva. Naj bi bil ta prvi korak, j ki hi zvršen. srečen /a naš< domovino.} •n iiai rrinesc naši doiL vini Kmalu zaže-mir. ki ga tako i»<xtrebujek> vsi uaro-(rkrfgotrajno odobravanje in ploskanja).
O-življonsKa vajna u Rusiji
P vijanja za sestav« koalicijske vlade, i
S TOČK HOL M. 2*). (Kor.) Glasom po-i < : ' \7. Haparande so imeli rdJelki re-|i •rtv ajskrti čet skupščino, na kateri soj! zrek-i bclj^evlk.ni p polno zaupanje. —h Zastopofti vseli araadrih odbonir, ka- i kor tudi kitdeti in socijalisti (djsnica) so!i ia skupščini. Ki se je vršila v .Mchilevn, l v na. zt^čuosti M»!jttkova in bivšega voj- ' Tie:4a ministra Xcrhovskega sklenili, da <
naj se r>re<Ua<-ca boljševikom s posredova-I njem Cernova sestavitev^ koalicije. Cere-i teiii pa je nastopil proti temu predlogu in
- zahteval izkliučcnje boiiše\ikiov. — Stav-kuioči uradnik? državne banke «o odpuščeni.
Lenin grozi en t uiti z bankerttom.
LONDON, (Kor.) Reuterjev urad
javlja: V razgovoru z delegati 49. armad-• nega zbora, je izjavil Lenim, kakor poroča -Daiiv Cronicle« iz Petrcgrada, sledeče: I .Ako se al ii ranci ne bodo ozirali na naše želje, iiiiajno dovolj krepkih protisredj-■ stev. Proglasili zamoremo namreč držav-jni bankerot. s čemer bi postale vse finau-! čne obveznosti napram aliirancem brez j vrednosti. V trenotku zamoremo ie z naj-\ večjo en orgijo nadaljevati svoja strem-i ljenja v nudi. d<t bodo imela uspeti.
Odstavljeni in aretirani generali
AMS1 ERDAM. 29. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Pet r ograda z dne 28. t. m.: | Revolucionarni t^dbor v Minsku naznanja. da ie bil general Baljujev, povelj-: uik zajiadne armade, ker se ni hotel p<>-gajan' z Nemci glede premirja, na^kjmeš-čen z mak širna listom. Bolj^eviki so po stiridnevnem lx -ju zavzeli Taškent. General Korov i učenko je bil aretiran. — š-.anski oslanik ie pismeno naznanil I rockemu. da je izročil njegovo noto svoji vladi. Pripomnil je se, da hoče stopiti vse. da prispeva k mirovnemu sklepu, i>o katerem tako hrepeni vse človeštvo.
Iz Ukrajine.
STOCKHOL M A. 30. (Kor.) (jla» :u poročil z Haparande je ukrajinska RaJa proKlasjia pripadnost Harkova in Odese k
l kraim?.
Imenovanje novih ruskih poslanikov.
KOP^NHAG^N. 30. (Kor.) Soztalsle-kraten ix>roča prek") Srockh'Jma i z J V« r» >.;Tada: Ruska vlada je sklenila, da 'M'cniijc nove veleposlanike v Londonu. Pari/u n Rimu. Za ta mesta st.» določeni pristaši • lis. viške stranke. Vsi entenčti Ji; icari sc j n testirali proci objavi taj-ip?» e -KLfneniov. Sklenili da odpotujejo v Srr jkV 'm in izroče svoje zastopstvo
Resnico;jul	p<rroei! ReutC' je\exa
urada.
STOCK;it>LM, 25. ^tkasnelo). Keu-terjev arad Pi^roča iz Petrograda: Poročevalko /- Petrcgrada javlja, da Nemci niso hiteli surejet" parlamentarcev, ki so biii nji .-Lmi na ukaz boljševiških korrw*-sarje\ in so iziavfM. da zamoreio pričeti ourm la >ogi r n iz te z astaivutajli sku-p-še ii •. N *inski pogH za mirovno razpravo je umili ! <* 11 r rv za na^da'-jnih sto kilome-! rrov. »Prip.: Lepšega \ zgleda za neras-j nicsiiuhncst Reut^rjeviii poročil si pač ni! mogi je misliti!)
imii n^sfi^ poroči!!!
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, (Kor.I Uradno se razglaša: 3(1. noveuibra 1917.
Italija usku bojišče. — Na Beneškem topovski oji-_ni naraščajoče sjlc.
\ z h o d n o bojišče. - Ne»/pre-
nie.»ieno.
Albanija. — V isoči na 28. t. m. so i
i/\ed?i ob dolnji Voiiiši bose«isko-herce* j avinski lo\ci uspešne akcije. Pieoreiili. so do \ rata segajočo vodo, prodrli tlo! druge h »b'i'tnske črte ifl priv^idH s seboj j več ujetnikov in mnogo > ojnega oroaja. i Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO.
BEROLIN. 341. IKorJ Veliki glavni stan, .)!». novembra 1^17.
Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: V Flandriji so se razvili popolilnc od goz^a Houtboulsta do Zamfvoovda živahni topovski boji, ki so bili zlasti na obeh straneh Peelkapeila in severno Gheluvelta Izredno sruii. Lastni j napadalni oddelki so ob oba'i »n v posameznih odsekih bojišča prodrli v sovražne črte in ujeli mnogo Francozov in Angležev. Pri Armentieresn, T ensu !n higo-vzhedno Arrasa stopnjevano topovsko delovanje. Na bojišču pri Carahrai so iz-
vršili Angleži zgodaj zjutraj po srditem topovskem ognju napad na naše postojan-1 ke zapadno Bourlona. Bil! so odbiti s tež- ? k i mi izgubami. Popoldne ie naraste! to-i povski hol med Inchv » Fontaine zopet do znaine sile. V ozemlju St Ouentina je bilo topovsko delovanje živahnejše nego prejšnje dni. — Armada nemškega eesar-jevtča: Akcija našHi napadalnih čet severno !3raye ie hnela popolen nspeh in nam ie prinesla već ujetnikov. Na obeh brego-i vih Moze ie od £asn do časa oživel topov-!ski l>of. — Armada vojvode Albrehta: Na i mnogih točkah, posebno v Sundgau. živahno delovanje Francozov. — Od 21. t \ m. dalje so izgubiti naši nasprotniki v j zračnem hoj« In v sled sestrelitve od tal 30 letal in 2 prirezna balona. Poročnih ! Buckler je izvojeval 30, poročnik Pon-grai/ 25., poročnik Boehm 24. In poročnik Klein 21. zmago v zraku.
Na vzhodu, v MacedonUi in Italiji nobenih večjih bolnih dejani.
Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorff.
BOLGARSKO.
SOFIJA. 29. (Kor.) Generalni štab po-! roča: Macedonska fronta: Na vznožjih | Mokre planine smo odbili z ognjem d ve j sovražni poizvedovalni skupini. Zapadno i Bitoija in na obeh bregovih Vardarja živahen topovski ogenj. Severno Bitoija le^ izvršil sovražnik brezuspešen napad s oluioni. Po boju v zraku ie sestrelil nemški pt'Jiiarcđuik L age eno sovražno le-t^lo. — Fronta v Dobrudži: Zap?dno Mah-mudije in pri lsacejl pehotni ogenj.
TURŠKO.
CARIGRAD, 29. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Sfna.iska fronta: Sovražni va M>stui odelki A bul- el- Avdše s^* bili prt ;s»»ieni iz prve črte Fed^a Oeni Tari el r§re—Nalin. D a sovražna na-paua proti naši	Durnuteu pri
Nebi Sam vilu sta bila odbita. Zvesti svojim navadam., se Angleži uiti tu niso ženi-rali, uničiti s topovskim ognjem na grobu proroka Samuela se uahajajoco mošejo. Na južnem krilu mirno. Sovražni letalci so obmetavali z bombami tnesio Ha-lipoli. Ova -iroka In ena žena so bdi t:L*ri. Sicer nobenih pt^ebu« dogodkov.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Ital!!an?ko poroko.
29. novembra. — Ob fronti molilen ogenj obeli ar t H je rij. Ob doinji Piajvi b>b-najoc (jgenj našili baterij m plava; ,'če sovražne cilje. — Albanija: Zjutraj ?S. t. m. so bile so\ razne akcije ob združenju Sušite / \<hušo odbite s krvavimi ' tubami.
Lord Land^d<>wne za ktiordiniranie vojnih ciljev.
LONDON. 29. (K r.> Reuterjev urad iors>ča: LorO Latidsd-Avne priporoča v posebnem pismu v Daily Telegraj hn« kor>r;i;:;;ra.T5jc vojnih ciljev in pravi: Mi ne bonto izgubili ve.)ne, toda podaljše v anje bi pomenilo pojrin civiliziranega sve-Ui. Naj- rže bi mirovna stranka v Nemčiji nui'tgo trid<vbi4a, ako bi postalo znano, cUt nočemo uničiti nemške velesile, da n y-čeint vsilili Nemčiji druge vladne oblike, da ii ne odrekamo primernega mesta med drM^iitii velikimi trgovskimi narodi sveta in ia sipo, ko bo k; :ilvana \Tina. pripravljeni, i>reizdvfusiti skupno z drugimi vlastmi probieine, ki: so vr zvezi s svobodo morja in da smo pripravljeni prfstopiti mednarodnemu dogovoru za poravnavo spornih vprašanj z mirnimi sredstvi.
Za^tfpnik Anglije v vrhovnem vojnem svetu entente.
LONDON, 29. Kor.) Reuterjev urad javlja: Generallaitnaiit sir Heury \\'ilso«» je bil imenovan za vojaškega pooblaščenca Anglije pri vrhovnem vojnem svetu
zaveznikov.
Nova vojna poslanica Wilsona kongresu.
13LKN, 30, (Kor.) Progres de Lyoiu peroea iz VVashingtena: Predsednik Wil-sou le izdela' novo vojno poslanico, ki jo predloži kongresu dne 4. deceiribra. Poslanica ne bo zaostajala na pomenu za ono. v kateri je zahteval vojno napoved Nemčiji.
— ~ P O P t i S T E K.
Slovanska strast.
V<Miian. Francoski spisal Danijel Lesueur.
(>dšla sta dalje in morda nista niti opazila, da je Brenaz, da bi bila njegova pretveza še verjetnejša, izročil pazniku denarnico. po kateri ni vprašal nihče nikoli več.	v
Hubert je odšel za njima s pokopališča in je mogel še videti, da sta stopila v voz. loč'm je prodajalec slik klical za njima:
Peco. signora---- Lo*>k bere____
H campo santo.... il duomo____
Voz se je odpeljal... bil je navaden iz-vošeek. a na kozlu je Hubert z veseljem opazi! majhnega kečijaža. mladega Ho-! rentkica s črnimi očmi in kodrastimi lasmi, lepega kot Luinijcv Janez Krstnrk.1 Tega kočijaža >c tiKli rti sam bi! najdi prc;'ni: drm :n bH ic prepričan, da gn
kratkem najde na postajališču izvošeekov pred železniško postajo.
Hubert je odšel peš v mesto.
— Zakaj je neki pobledela, ko me je zagledala? — se je povpraševal medpotom a. — In zakaj mi potem ni odgovorila? Tako tud bi bil čul njen glas! Toda kako neumen sem bil, da sem io nagovoril italijanski! ---- Morda sem storil tako, ker
le imela črne lase? Vendar bi bil moral
opaziti, da nima južnega tipa____Gotovo
je Francozinja. Moj Bog. kak tepec sem bil! Tc.Ja kaj hočem sedaj? Izvedeti moram. kdo ,ie. Ah kako? Ha, stoj! Kaj bi bilo. da strpim tia k železniški postaji? Moj mali kočijaž iu je v tem odpeljal domov in ic gotovo sedaj že na samjem mestu.
II.
Ne, malega kočijaža ni bilo pred železniško postajo. To razočaranje jc le šc
podnetn radovednost gospoda de Bre-
noza. še boij pa jo je c.io, kar je izvedel j potem zvečer.
Hubert je večerjaj pri stari prijateljici svoje matere, vojvodi nji de Carlione. lastnici ene najlepših in najrazkošnejših hiš v via Nuova. Ta odlična, visoko naobražena dama je povabila nekoliko izbranih gostov, da bi ž njim i prosiavlla Hubertovo vrnrtev s potovanja in ga vendar ne izpostavljala vsiljivosti in radovednosti nadi ežnežev.
Vzlic temu pa bi se bila Hubertu ta družba zdela precej dolgočasna, ko bi se bil r- govor vrtel samo okob njegovega zadnjega potovanja po srednji Afriki. To-da ko je družba pila kavo pod oran; ni mi ! drevesi na malem, z ni »zafkom tlakanem, is stebri m balkoni ob danem notran eni dvorišču. Hubert ni mr,gef več zaniclčati onega srečanja na jr ^pali^Cu. Mlado deklico jc fjncnil le minirgrede. ofcširne>e pa ^e je bavil s starim gosp<xlom.
Z Dunaju.
(Od	posebnega poročcvalc«.)
!	27. novembra.
Proračunski odsek.
P«;J predscdiivoiii načelnika dra. i>yl-veštra je od-ek nadaljeval razpravo o proračunu irgt.Vinskega ministrstva. — Pesi. Bf mkifi: ;c slikal obširno prometne razmere v Dalmaciji. Za poštne zveze je na razpolago ie malo avtomobilov, pa še !i so v zelo sj«»boni stanju. Nezad-os'fia jc tud; služba drašicv DalmatUi in vJnga-ro-Croa a . i'redlaga resolucijo, k; zahteva izboljšanje Nezn; »snih in ne\*ai n .i pro metrih razme \ Dalma :iji. posebno na paroplovnih č' tah Zadar-Sibcnik. in Splii-Metkovič. \'atf> ie slikal nem<»sne težave v preskrbovar-ju živeža, čemur so vzrok edinote slabe i rometue zveze. Toži. da ljudstvo dobiva i re*;iaJo sladkorja, po-sebnt> vinogradniki: srovori! ic o pomaiij-kanju ne jpo;rjbne.-šiii reči za gospodarstvo, posebno obleke in obuvala: pritoževal se je nroti brezobzirnim rckvizicijam, proii zaninui rja nji! dalmatinskih mlinov, [tamošnje cbra Ln industrije, proti veliki |škodi, ki nastaja vsled pomanjkanja oglja iza promet, industrijo hi prebivalstvo ! sploh, ter jc Končno predlagal resolucijo, ki zahteva zadostno množino premoga. ' posebno za p u e-pk>vstvo. — Drugo resolucijo, ki zahteva uporabo velikih dobičkov raznih central v olajšavo aprovi-zaeijc. S posebno resolucijo je zahteval usta., i r. vite v posebnega mmrstrstva mornarice. Posebno ojstro iu obširno ie pobijal načrt mornarskega zakona, ki ga je vlid.t -pred iiekaicrimi dnevi predložila gosposki zbrruici in ki prav nič ne ustreza najnujnejšim pr rebam trgovine.
Poslanec Smrček je predložil resolucijo, ki ?a hteva »>! vlade, naj v bodoče opusti takozvani novi poletni čas, ker prav nič ne ustreza interesom delavstva, šolstva in posebno ne znanstvenim opazovanjem.
Poslanec Angermann je izjavil, da je pač zaenji čas. da se začne sirogo na d zorova-i vse centrale, kajti te pospešujejo lc oderuško trgovanje. Ni res. da Je mogel zastopnik trgovinskega ministrstva zapaziti. da bi mogle ob one kot • «'-jcui:.'.ike uganjati oderuštvo. Občine in poljedelske organizacije dajejo marveč največje jamstvo, da se morejo pridelki in izdelki prav razdeljevati in tudi prodajati. P-edlo7.il je resolucijo, ki pa zadeva le Galicijo.
Posh Pacltfv je go\ orii zn razdelitev velikih postnih ravnateljstev, kajti le tako bo mogoče bolje nadzorovati in oskrbovati poštni promet. V Avstriji bi morali imeti namesto 12 poštnih ravnateljstev najmanj 22— i4. S tako delitvijo bi se moglo ustreči ta Ji raznim nar< d nohtnim zahtevam.
Posl. dr. Lovro Pogačnik ie ostro žigosal narodnostne ivmere pri poštnem 'ravnateljstvu \ Cei«.« v en. kjer uradnisivo po veliki veeini n; zuufMio sit>venskega jezika. Po\ sem enako je pri ravnateljstvu na Štajerskem. Pri poštnem iu brzojavnem ravnateljstvu v Trsiu, pod katerega okrožje spada do 4/5 slovenskega prebivalstva, s:» med 33 uradciSci le Jugoslovani. ravnatelj in ogromna večina ostalih uradnikov pa niso zmožni ne slovenskega ne hrvatskega jezika. \'i torej čudno, da se slovensko ljudstvo, ki se zaveda svoje inteligence, svc'ega gospodarskega in Kulturnega n?\redka in v te} vojni o:di svojih ogronoiih žrtev, čuti vsled takega ravnanja zatirano in zapostavljeno. Končno je predlagal, naj se ustanov i v Ljubljani noštno in brzojavno ravnateljstvo: da!je jc predh^nl. naj se ohranijo in še razpletejo vse važnejše v vojni nastale telefonske >n brzojavne Črte na Kranjskem. S posebnim predlogom pa je za aeval, naj se čim prej ^višajo odškodninske pristojbine oismonošem na deželi iu poštnim slom.
Od ek za ljudsko prehrano.
Prcčitari bi! .'< / is preiiraiiievaluega uraJa. so \'7rok edino le i-r^metne težave. ako v mžniii deželah ni dovolj sladkorja. Po izkaz::i sladkorniii rafinerij se je nagromaai.Vi ai^ rro nj nego -JS00 vago-j nov sladkorja, ki ^a niso mc^Ii odi>os ati:« mce?r»a potrebr>*;iTa zraša pa !e 2 >i»0j vagonov. — Težave v tein ozirn poiasnju- j je dejstvo, da je urad zahteval 19. t. m. j 25f» vagonov, dobil pa jih jc le 49. I* a-ravno, «ko siadkorja povsod zmanjknie, J ne Ic v južu'h deželah.
Posl. Ja»c je ,:realožn resolucijo, ki po.-zivije vlado, i aj sporoči odseki- kai je ukrenila, tla si zagotovi in orgai*«zovano uporabi itali!?n^ki plen na živili*i. ' >a!je resolucijo, ki izreka obžalovanje o zlora bab, ki so se zgodile v zadnjem času pri rekvizicijah: i ozivlje vlado, da vrši rekvizicije na jKxl!agi individualnih popisov in! se czira ra zadostno preskrbljen je pride-, lovaleev. — irj reje to.
Posl. Wusc je predlagal graio državnim oigaiiom, ki se pri rekvizicijah niso ozi-j rali no. zado^:!iO oskrbo revnega prebi-j val siva. Sprejeto.
S (j e ij11 npo j u i ši' i od5ek je Si>r». jcl raC i >:.vkoii.., ki določa zakoni- j to varstvo < '.roškega dela povsod, iudi \ ; domači hio. '/itn?-. 7a poljcJcNka delaj se šc'e i. »: :io . prihod/o! seji.
! Urnim in zaiitece južnih Slovanov.
; ^	h.
j Svojedobno, že pred sedanjo vojno, io bivši nemški kancelar Betbmann-Hoilv.eg izjavil v neki debati — šlo je menda za vojne ah mornariške kredite —v nemškem državnemu zboru, da je veliki boj n:ed j Germaustvom in Sloanstvom neizogiben, :da se ta lK>j mora izvojevati. Ta izjava ! bivšega nemškega kancclarja jc pobudila v vsem svetu veliko pozornost in temne slutnje, da sc zbirajo črni oblaki na hori-izontu mednarodne politike. | boja mora priti med germanskin, i:; = sT< vanskim svetom! Težkt;, usodno besedo je izustil Bethmatm-Holhvog. Mi* J, da je io besedo izrekel lahkomišljeno, J a bi se ne bil zavedal te teže, da ne bi vc-; del, da bi bil ta boj gigantski, ker ne bi j ostal omejen le na germansko in slovansko pleme, da se ne bi zavedal, da more pritegniti v svoj vrtinec tudi ostalo Evropo in da se more razvneti svetoven požar: to misel bi bili morali z mesta odklo :iti pri možu, ki zavzernlie tako visoko mesto, spojeno z ogromno odgovornostjo pred lastnim narodom in pred svetom.*
In vendar! Vprašanje je: odkod ta ideologija — to presojanje brez ozira na realnosti — glede razmerja med Germau-stvom in Slovanstvom? N^mci so veliko, velekulturno, bogato in mogočno pleme, ; ki se tudi zaveda svoic močk A jc tudi sa-( mozavesrtMi v L«>liki meri. da je nverjeiio, j da mu je usojena neka posebna, viša na-I loga v rodbini evropskih narodov. Seveda igra pri tem svojo vlogo tudi a-_Ka, rekli bi: velepraktična okolnost. Nemško pleme ima hiperprodukcijo na ljudeh. Njegovo ozemlje je pretežno industrija' » in njega agrikultura ne daja toliko pridelkov, ! da bi preživljali vse to 70-inilijt;jtsk<. p'_v-j me. Ima pa tudi ob svoji vist ki s-opnji kulture hiperprodukcijo na inteligenci. Potrebuje torej odtoka za svoj človeški ma-! ieriiai in za svoje industrijske izdelke v jvuanji svet.
Tuko je ideologija bivšega kanceiarja t prešla v ves nemški narod tudi gledL raz-! ineria med Germanstvom in Slovanstvom. glede neizogibnosti Ji« ja, k: naj o-'doči o bodoči poziciji Neuištva v Evropi iu \ daljnem svetu. Iz vseh označenih svv j-J stev nemškega Hemeaa se je v vsem nemškem narc>du izkristaliziralo uverje-nje, da v boju, napovedanem j>o Betli-niann-Hi llvvegu, (iermarstvo mora zmagat!, da mora zagospodariti v Evropi iu postati nioorpčno iu odločujoče v vseh delili sveta. Kdor razume to psiho nemške daše, sc ne čudi več tisti nemški ekspanzivnog t i, samozavesti, žilavosti hi jekleni volji nemškega plemena, ki je termi ; <>-slednjemu pridobilo toliko nezaupanja 11 ■
■ uasprotstva pri drugih narodih.
Nemško pleme si prisoja kakor smo I že rekli — neko posebno nalogo v redbi-| ni narodov: nverjeno Je, da je poklica;: . j za nekaj višega, smatra se za izvoljen«* pleme. In kar priznajmo: v njem je vel:kc sile, visokih sposobnost ii voljv in energije za tako domnevano poslanstvo. To so vsa kak o odlične prednosti, ki si!: • j v spoštovanje do tega naroda! ASi iz za-! vesti vseh teh odličnih svoj ste v se je :/> ! cimilo za nemško pleme tudi veliko > !. : njegova samozavest in ujego\a strem!.'e-nja segajo daleč preko meje: ob vsej veliki inteligenci uma mu nedostaje inteligence srca, kar mu donaša velike morali ene škode, kakor pričajo sedanji d< -godki.
A to še ni edino, ni najhujše. Najhujše je to. da je oh svoji veliki moči izgub I vsako merilo za resnično moč drugih, materijalno in etično. I>a ni temu tako, tevo ne bi bil Bethmanu-Hollweg s tako lahkim srcem govoril o neizogibnosti boja med Ncmštvom in Slovanstvom in ne ' bi bil svojemu plemeni sugerira I uveriema, da jc Ncmštvu zagotovljena popolna zmaga; ne bi bil ucepljal Nemcem vere. da bo to !e nemški triumfalen j pohod: mislil bi bil marveč tudi na nevarnosti. ki bi bile združtne s takiin boljem. in na ^iteantske komplikacije, ki iili more ta boj donesti.
Do take ideologije jc moglo priti v i nemškem plemenu, ker mu v njega du-Iševnem razpoloženju nikdar ni bilo do i tega, da bi prav izpozuavak> ostali svet, druge narode, posebno tudi slovanske — da bi bilo znalo prav ceniti tudi moč m čntstveuo življenje drugih, da bi izpozna-lo realnosti, resnico! Le tako je mogio priti, da je v sedanjem svetovnem konfliktu doživelo marsikatero presenečenje, marsikatero razočaranje, da je bilo iz i«--nada postavljeno pred potrebe, probleme in možnosti, na katere popred uiti mislilo ni. da ie rišlo marsikaj drugače, nego je imelo ono v svojih računih.
Tako se je zgodilo Ncmštvu sedaj tudi z našim hiznoslovansklm problemom! — Tudi glede nas je bik) doslej in je še danes popolnoma dezorijentirano, ker mu nt bilo nikdar do tega. da bi nas prav izj j-znalo, cziretna: koli Kor jc biio informirano o nas, jc bilo vse zajeto iz kalnih virov, prežetih od.prav tistih svojstev. ki smo jih Korl o/aačili kot lmd tk-'.kt na organizmu Nemšiva in -ledečih isti j ideo-

.»MOST* attv. &S2
t Trstu, 4at 1. decembra 1917
r . Ki ; 7«ivedla ficthtnajin-HoHvega.j
da ; • t. t- j lah'iiin srcem govoril o neizo- ; gih ii i,. t. Ki da sc m >ra izvojevatimcJ ; C utstvoin in Slovana vom!________
f	vesti.
prebit azi deželam. Vlada je pred i l Jne 27. u >\embra poslanski zborni- | cfVj&o« <• drža v'»i ni preodkazu deželnim z ' ^om za !c*t«» IM17. in 1918. — Po tem , t' ?m di)b«' dežele: Dolnja Avstrija 33,152.«;W K. 'i jja A 5,907.850, Solno-j *'r:išk< 2,3<>?.45m. Štajersko 7,258.47n. Ko-i roško 2,292.530. Kranjsko 2*246320. Trst 1,178.300, Istra 77A590, Ooriško-Ora diščansko 5S9.860. Tirolsko 3313.770, Prcdarelsko 650.510. Ccško 45.401.650, Moravsko 14.212.810. Šleziia 3,909.680.1 Galicija 14.525.010, Bukovina 1.587.370. j Dalmacija 742.940. Te preodkaze dobe debeli-, ki nis< naložile na osebno dohoda-rdii ) rrikakili d< .klad in ne pobiralo užrtni-ne na ž^anjnie in pivo.
Kfe je logika? Nadškof dr. Siadlcr se; Iz: vlja / \ Veliko Hrvatsko in hoče žrtvo-va.l Slovence m Srbe. Vendar hoče tolažili prve s tem, da povdarja za sedajj . j Naglasa, da za deklaracijo so se izjavili skoro-vsi Slovenci m del Hrvatov. Ostali; Hrvatje, posebno pa Srbi. da se niso izja vili zanjo- Niti er>a. pa bi bila tudi najne-j 7Ti;it;ieja srbska skupina da ni storila tega, dočlm da je hrvatsko-srbska koalicija, v kateri so Srbi v večini, proti deklaraciji. Uv !žajoc vse to se dr. Sladler — glasom nie^ove izjave - noče spuščati na opolzla tla. — Čudna lo?ika to, s katero hoče na-d- j fckof Stadler opravierti svoi korak Ker sel Srbi nočejo izdaviti za deklaracijo, naj se Hrvatje ločijo od Slovencev!! Ker je e ia stran, na katero so računali Hrvatje, recimo: odrekla, naj se ti postavko proti drugi. ki se jc izrekla za zedtnjenie žtiii-ii !! Res. čudna logika to!
Odprlo pismo nadškofu StacHerin. Neki j »slovenski kulturni delavec, za katerim j ii; *toj: samo 51 meščanov, ampak ve-j lika večina naroda -, ie naslovi! v »Slov. j Narodu odprto pismo na njegovo prev-f v\ i se nos t nadškofa Stadleria. Obžaluje, da. ni v nadškofov i izjavi niti sle-ls tistih kul-lur iih podlag narodnega življenja, ki da ji-j<» vsaki politiki znak večnosti. Nadškof jt pozabil na velike boritflie krščanstva.; ii ^ i v borbi s trivijalno reubrnstio zasno-; vali trdne podlage veliki bodočnosti svo ! jih načel. Cerkveni knez ne sine biti oportunist v smislu: previdnosti in začasnega j us-eha. Edino prava oportunost ic dandanes v jugomlovanstvu kot delu za pri-j r^id io in traino ureditev razmer vsega j našega naro.ia. — Nadškof se sklicu jc na /g<» jo vinsko resnico kof podlago poli-i turnega delovanja Potemtakem moraj Iiosno vrniti Turk.Mn (ket jc tv!a ta de •: fcela najdalje rod turško vlado). a Ualma- j eijo — Italijanom, ki so bili rde gospodarji,!, skozi dolga stoletja. Zgodov ta. ki ne stoji' r.a naravi naroda vsako deželo, je z^rad ^ ba na pesku. — ?i;.Jler »rdi. da ifirizmu j ju Siro-siiiaverjeveniu Jugoslovanstvn ni j, bii usnjen neposrtduo praktičen u>peb. Ta | trd "ev rte velia. Ilirfzetu je rod j-! velikoj b i o Hrvatov 1.	a brt z U borbe;
7 MaJjari ne bi bili Hrvatje do^egii nitij, današine avtonomije. Ta ilirizem in jugo-j sk;vanstvo živita še danes visoko čivli nie: vsa velika k u h ura Imatske 1c;k knii J ge. imunosti. lirvat-kega vseučilišča in J" • vanske akadeiuoc — ie to živlie n--.-. ilirizem in Jugoslovanstvo sta podala v-eitje. kc m ni <: držala samo iv etrah zgctk»\inski*i p- it ičniii mei. marveč >i\e in široke naravi, ki »e pri nas ■ase narodno jugoslovansko ednstvof Sicer pa raše danasn-ie .lugo>lovans»tvo ni; le kopija ne Hiri/ na i»e Siro^tnajrerjeve- j ga JugoskfvansKa. P sec očita nad-j sk<>fu. da se ie še v a tobru izrekal za na-; čl ! deklaracije. V novembru pa So negi-1 ra! To ne nh>re biti razvoj mišljenja am
4'ak je prelom____S s\*>jo izjavo od 2<
iiove?u!>ra je nadškoi s.;opil z visokega 1 utesta cerkvenega kneza :n dale1, »vidne-i ^ pastirja ^ vtuega narod; v ni/avo \ sak ] d. iidela\cev. — Pisc^ obžaluk. da ne t»- r^ ti v obljubi potr oči Slovencem n:č drugega, nego prazno irazo!
<i Madiarski izpiti. Z Duu oa nam pi-j še i o dnt novembra; Današnja tZeii^j j^ pr tesla poročilo v iuJn^in dogodku iu j < -. >kem: ki»ez Odcscaiebi in neki , siu ; udia pri iz,«iT Ode>^alebi. n.čak IiSzia. je izposlovaL. da se mu je od ini-! n slr>iva dovolil nov i/oit. Predsed iik L'ime ,-K- e i/po ustavil iz nekih \ ir.::..a ih razk^.A. Na.o mu jc mijusteri u ^ i "»azal. Jo v mi^ik) izda spričevalo. Ker s^ pr^d eJni> brcnil, je minister j kratkort !.# imenoval novo komisijo, kije i/.j«!a L4< -a » spričevalo, ne da bi bil knez! OiHrscalebi r»ri izpitu. O tetn je izvedeli K'-*, ki je tako dolgo rova!, d kler niso;
;uu nJemu spričevala. Daties so dr. I v bar in ovariši i nt lt pel i rali miuistra-l-eds^J : in ministra za tik m bogo-ta„tje. - J sia voljna, naročiti uradom |M>-Imo , ? ]Ui glede ogrskih spričeval in j tio\ me ; Mi izdati posebne i^redpise \ ki-, ' j notr ' cij. Ker namreč bivši mi-nisi-jr j jaokovich ni mogel dati v ( rariuaiewiu zadov Jjivilt pojasnil, je posl. Pclonyi izjavil, da je Jankovich pravza-' jaav p' trdil. če>ar se ^a diiižt. Obstoji to-: rv.i sian, da je maiistrstvo zagrešilo \ l editev ja.ne list;: j in zlorab< javne i i -lasti. Ogrska spričevala lahko pri na> nostrificirajo. Jako mora zj^nimati rudi nas. kakšna je rodla'/a tej nostriiikacili. <1 Enakopravne« n^ro-ino^ti na Ogr-eni. Zeit je priobč ia dopis ogj-skega! nemškega reser\ ">ta. ki žigosa znano iz- i ja^'0 ministrske: t predse.-nika dr. \Ve-f erla. če^. da so vse narodnosti enakopravne z MaJjari, da bn;ik> v cerkveni in fcolski avtonomiji deianski celo več. nego jim po z' * tiče. in končno, da uživajo pri volii-a jo-^vici nre-a Madjari celo pred-
nos'i, ki jim ostanejo tudi v novem načrtu i vol'lnega prava. Nato našteva »enako- i pravnost'- Nemcev na Ogr.>kem: Staral častitljiva nemška krajevna imena se na-silina toadjarizuieio, nemška gledališča se zistematiški preganjajo iz nemških mest. nemško besedilo na poštnih nakaznicah itd. je izpodrinila — francoščina. — Kar se tiče nemških ljudskih šol, so Imeli leta 1K69 ljudskih Sol 1232. leta 1880. le šc č>67. leta 19ou. še 3<S9 in končno leta 1910. je to število padlo na 1M. Kar se tiče prednosti, ki jih uživajo narodnosti glede volilne pravice, omenja, da dva mi-liiona Nemcev nitna niti enega zastopnika \ l>ariamentu. dasi bi jih morali imeti najmanj 40. Pri volitvah so nemške kandidate terorizirali z vsemi možnimi sredstvi, celo s kazenskim preganjanjem io korupcijo ludi novi volilni red pridržuje vse določbe, ki morajo vplivati po madiarski volji na uspeh volitev. Dalje pravi, da je ministrstvo dra. Wekerla izdalo 1. t m naredbo, vsled katere je v koinitatib. kier prebivajo Ukrajinci. Slovaki ali Rumuni. prepovedano nakupovati zemljišča brez dovoljenja upravnih oblasti, — to pome nia. da madjarske upravne oblasti ne bodo dovoljevale Nemadjarom nakupovanja zemljišč, kar bodo pa smeli delati edinolr Madjari. Ogrski Nemci so sicer začasno obvarovani pred tako kovarsko odredbo; če pa doseže Ogrska kdaj za žel i eno personalno u-uijo, ali bi Madjari še imeb take ozire vsled zvez z avstrijskimi Nemci?! — Končno je napisal ta Nemec avstrijskim Nemcem v album naslednje očitanje: da morajo ostati ogrski Nemci v svojem boju za obstanek brez sleherne pomoči, to pač ne bo v posebno čast avstrijskim nemškim strankam. Tako je zakuril ogrski Nemec bridke resnice pyd nos vsem avstrijskim Nemcem, ki v strupenem sovraštvu do avstrijskih Slovanov dva milijona ogrskih Nemcev žrtvujejo madjarskemu molohu, samo da bi tudi oni imeli vse avstrijske Slovane pod svojo peto.__
Af^rovlsmcUsfc^ stvari.
Pazite dobro na krušne izkaznice!
Na krušne izkaznice, ki se sedaj izdajo, naj vsakdo skrbno oazi. ker se za izgubljene izkaznice ne bodo izdajali duplikati. Zato se priporoča družinskim poglavarjem. da ne izročajo izkaznic otrokom ali tujim osebam. — Aprov. komisija pričakuje, da I>o občinstvo samo pripoinagaio k dobremu us^elm odredbe, ki ji je namen, da vsakemu posamezniku zagoiov? njegov dnevni odmerek kruha
fiovedina za mani iuto\He.
Jutri, v nedeljo, se bo. kakor že javljeno. prodajala govedina za mani imovite proti predložitvi izkaznice za živila, ki se
preščipne v notranjem delu pod št. 16 in proti izročitvi izkaznic št. 15. serije a, b. c. d in e Na vsako izkaznico Št. 15 se bo r.ioglo dobiti kg mesa — Prodaja se prične ob 7 zjutraj v naslednjih mesnicah:
Smiraglia, Barkovb'e 41 Bin. Rojan 6. La isiach, u 1. Poste K«. Pc1IK ul. Ceci'ia de Rittmever 9. Concilia. ul B Cel lini 1. Tave* a. P. Ponterosst 4. Visintini. ul. Ca-van:j 22. Borzer. ul Tigor 7. Zadnik. P.
0	\'}c. 7. Bruna. nI Beccherie 1, Levi. ul Bcecberk? 6, Pasqual?ni, ul. Marije l e-rezuc 41 Zadnik. \\ S Oi ^vanni 6. Si-tv tetin ui delle I.egna 4, Pinter, ul. r r leto 9. Saulicb. Kjadin-Sv. Alojzij.
1	l:!^- uuzzi, ul. Amalia h3. Poli, ul. Acque-dotto I ; Z\veian. Sv. lvan-Vrdela, Pan-l^oni. ul. Oiulta 17, Oodigua. uJ. Oiulia 24. Periaiti. ul Barriera vecchia 4. Depace. tt| Bjrrieta veccbia 26, Polli. ul. Istituto 2s, Ferluga. ul. Media 46. Polacco. ul Settefontane 44. Pozzi. ul. SetKiomane 1 Jenco. ul. Rigutti 5. Rivolt. ul. Molin a vento Roeol 7. Cooperative Operai^ tH S. Marco. Rrzzian, ul. deli' istria 76, Pou-sebe. ut del Rivo 38. Culot. ul. Oiuliani 3X (iatznig, Škedeui 50. Godina, Skedenj 138.
CENE:
Prednji delt s priklado po K 3'36 kg.
zadnji deli s priklado po K 4*— kg.
Samaritanski tede« Od 2.-9 decembra bo prirejen samaritanski teden z namenom. da se pripravi našim ranjenim vojakom, ki so žrtvovali svojo kri in /dr ie /.a osvoboditev od sovražnika in žiVt.;artjo sedai daleč od svojcev \ bol-! ; iŠ!iicalt. primerna boričnica. V palači1 "•'lodello (Capo di piazza št. 2) se ustanovi! \ to srvbo nabiralnica. kjer se bodo spre-1 jemali tudi na'maujši darovi. (Uradne urei od 11—1.) \ nedeljo, dne 9. decembra, j Iv »do j> , rieojjenjem cerkven ili in politič-j ruii oblasti gospe damskega odbora za • vojno oskrbo pri cerkvenih \ r; ih nada-! lic vale /J 1'k.c ia sicer pri vse^i cerk . ah v; liicsiu in Golici. I>obrodošel bo vsak v-j tiar! v V palači ode Ho se bodo sprejemali tudi drugI darovi hi pisalne po: eb-i ščine).
^e \euno nas zapostavljajo! Pišejo j nam: \ poštucm uradu v stari borzi je nt s. do pred kratkim vprašal za nakaznico. Uradnica na to vprašanje ni vedela, kai naj da* i ie poklicala na pomoč uradnika. ki pa' ravnotako ni razumel, kaj za-hteva sloveJiska stranka. Vse to tako strahovito zapleteno ^tvar >e rešil neki ; spod, ki je pristopil in pojasnil zahtevo stranke. — Ali ni to sistematično preži-1
ranje našega jezika? Najodločneje prote-! |stira;iM> ]>roii takemu ravnanju jn zahte-| vam od vseh uradnikov znanja našega i jezika. Na take siučaie. ki se ponavljajo! danzadnem opozarjamo naše poslance, i
Ćujte in strmite! Da bo9te imeli nekoliko pojma, kake — sladkosti mora požirati včasii! slovenski žurnalist. Včeraj smo n pr. preieli pisemce v katerem nam i eden za vseh- med drugim grozi tako-le: »Draga . ! ;!' ■ st ! K j m-sliš kadar pišeš o sladkorju! Kai te vest čisto nič ne gant? In pri tem ljudje umirajo gladu! in še to si privoščav oa nam tržeš »z ust še tisti četrt sladka ;;.., (Sledi grozn a, ki ;e ne sm*m • poi.a.;ti.)... (>j čuvajte se tUteg.. dneva, ko se bo treba l*a*i konca
—	Torej še enkrat vas opominjam, da povišajte zopet za tisti lA sladkorja, če ne... sledi grožnja, ki je ne smemo ponatisniti.)« Ali ne strmiš, dragi čitatelj? »Edinost« ie potemtakem tista, ki določa odmerke. ^Ldinost« trže iz ust ubogemu ljudstvu. -Edinost« je tista, ki viša in krči racije! Aprovizacijs^a komisija je torej v uredništvu »Edinosti«! In »Edinost« za^ den>- strašna kazen! Pisec in tisti »vsi«, v katerih imenu piše. morajo biti strašno
—	pametni ^udje!
Kruh naj bo za vse enak! Preieli smo: Po novi odredbi giedć nakupovanja krti ha smo odšle' navezani na enega in istega najbližjega preprodajalca Naš najbližji preprodajalce ima Bertošev kruh — tako, da borno primorani leto in dan ie*ti kisel neokusen, neprijetno dišeč kruli, med teii». ko bodo drugi', ki so tako srečni, da se v njihovi bližini prodajn kruh \7. pani-ficia, uživali rahel, sladek in okusen kruh. Zakaj tako? Ali ne plačujemo vsi enako in ali ni denar vseh enak? Će se nas šiloma navezuje na eno prodajalno, na i se nam dajC užitnega kruha, enakega, ka-koršnega imajo drugod Ce je moka enotna. mora tudi kruh bir eden in isti, mora biti za vse enak!
Generalni polkovnik pL Boroević se je •tako-le izrazil o sedmem vojnem posojilu: »Upam, da bo uspeli 7. vojnega posolila vreden uspeha 12. soške bitke!«
Poslanec Fon je podal v parlamentu interpelacijo. ker begunccm jemljejo na kolodvorih živež, ki so ga sami pridelali in so ga hoteH vzeti seboi v domovino.
Izvrševalnl odbor Narodno ~ napredne stranke »Jugoslovanskemu klubu«. Izvr-ševadnt odbor Narodno-napredne stranke je v svoji seri 28. novembra v Ljubljani sklenil sledečo resolucijo: »Izvtsevalni odbor Narodnonaprcdnt stranke izreka jugoslovanskemu klubu, posebej še njega načelništvu, iskreno zahvalo in priznanje za neustrašeno, smotreno m ' "ledno delovanje v zmtslu majni^kedeklaracije. Na-rodno-napredma stranka obžaluje in obsoja. da so se našli politiku ki s svojim nastopom kršijo narodno solidarnost v boju za naše ujedinjcrji. Izvrševalo i oilnor po življa svoji somišljenike, da zastavijo vse svoje moči. da pride volia ljudstva, ki pr> svoji ogromni veČini trdno stoii za Jugoslovanskim klubom, do pravega izraza.«
Soglasje z deklaracijo z dne oO. m on 1017. so sporočili Jugc?slovairskemu k.nbn nadalje sledeče cbCine: Mesto Lož. Jarše pri Kamniku, Ajdo ščina. Kapele, Jeseni-ce. Vrhnika. Vlsnjasora. Cerknica, Adlc-šiče. (»riblje. Lepljane. Volčjipo-tok, Trzin, Mengeš. Radomlje, Oo'.sko. Nasovče. M-) ste. ^rnaiie pri Ljubljani. Leskovec. iSt. Vi J pri >'ai;Č:ni, /agorica, okr. Litija, enako tudi athovšeina trnovske dekan rje na Konjskem Z» izraženo soglasje se Jucr Jslovanski klub zahvaljuje tem potom mes^o posebnega dopisa vsem občinam.
Občinski odbor preserski je v svoji seji dne 25. novembra t. 1. soglasno sklenil na-stopno resolucijo: 1. Občinski odbor preserski stavi v Jugoslovanski klub in njegovega načelnika dra. Antona Korošca svoje popolno zaupanje, obsoja poslanca dra. Ivana §uj>teršiča in Jakliča, ki sta v usode polnem trenutku i>osta4a klubu nezvesta: 2. pridružuje se z vsem srcem klub. vi deklaraciji / dne 30. maja t. 1. z odločno zahtevo po združitvi vseh Slovencev. Hrvatov in Srbov v monarhi v samostojno državno telo pod žezlom iiabs' urškolorenske dinastije; 3. z vese-1 ief ; pritrjuje ljubljanski izjavi zastopni kov \ seli naših političnih strank, ki so se pod vodstvom presvitlega knezoškofa dr. Jegliča dne 15. septembra t. 1. izrekle za skupno de!o na po"3gi dcklaracnskega ptoe ama iit miT. vnstremlieni papeža Beile .kta XV. in našega vladarja Karla l.; A. Jugoslovan- en - k\v>u izraža sv oje naigioblje sožalie ob >rezgoJaii smrti naj-večiega Slovenca in prvoboritelja za svo-b^ - Jugoslovanov dr. Jatieza Ev. Kreka. V . iegovem duhu složno in odločno pre-j ko nezvesifli iu malt-dta nih laprej po ure-; sn;eenja v elike jug« slovanske ideje. — P; ^se?ie 2r>. nov. 11>17. Ivan Rogelj mp. župan.
Peticije prt»;i iivcuoi \ Insl'cga davka so , -■ie Jugoslovanske nu klubu občine: jBaieina, okr. Poreč, ls ra. Roč. Materija. Seeovo, I akače v o. Višujaves, Vrabče, \ ojranci. \ av; okr. Postojna. Sv. Mohor. okr. Kogaiec, Paribijc, Moravci, Ci-vleiice, Sj'oj. <iasterai. Z am ar kova Lor-manje. Sulzta), Sv. Anton v S'ov. (V>r. iRadislavci. itjaševci. Sv. Martin pri Vur-iberku. Pesii.^M dvor. Vrtiće nad Mar borom, Križeve:, Gi^bonoš, Sv. Marjeta nu Pesnici. Terbt^o ci. Klub je i>ettcuo vlo-
■ poslanja, k' zastopaj > okraic roso-, ntezttii; občin, kar naj vzamejo na Ziia.j'e medio posebiiega obvestila vseni oc-.;a-1 nužnim občina:ri.
Dovoljenja za nabavo obleke, perila in blaga. Deželna poslovalnica za obleko na Primorskem javlja: V smislu § 26. mi-1 nistrstvene naredbe, izdane 21. septembra' 1917. drž. zak. št. 383, je dolžan vsak-do, | ki prodaja obleko, perilo in blago za obleko in perilo, podvrženo dovoljenju za \ nabavo, da preščipne dovoljenja, ki jih preirnt od kupcev, da tako postanejo ne-porabna za ponoven nakup, jih lastnoročno podpiše ali opremi s pečatom svoje tvrdke ter jih ob začetku vsakega meseca v svrho kontrole izroči pristojni deželni poslovalnici za obleko. Vsi inte-resiranci se torej pozivljeio. da do 5. decembra t. 1. oddajo tekom meseca novembra od kupcev prejeta potrdila poslovalnice za obleko v Trstu pri Trgovski in obrtni zbornici. Tvrdke. ki niso še oddale meseca oktobra prejetih potrdil, se pozivljeio. da jih v izogib prisilnih ukrepov iz-ro-ee obenem z onimi, ki so Jih preiele. meseca novembra.
2en*ka podružnica CMD vljudno vabi na nastop rojanskega Sokola, ki bo v nedeljo. 2. t. m., ob 4 pop. v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu. Sedeži z vstopnino 1*60 K; lože 5 K, stojišče 60 vin., otroci 30 vin. Vstopnice se dobivajo že danes pri gc. Biček-Rnzbornikovi. Ker je polovica dobička za žensko podruž. (za Božićnico) in druga polovica za »Soški sklaJ«. se odbor nadeja obilne udeležbe.
Opozarfamo na sestanek mestnega uči-te list v a. k; se bo vršil v nedeljo. 2. t. m.. v slovenski šoli na Acquedottu, s sledečim dnevnim redom: 1. Pogovor o aproviza-ciji učiteljstva. 2. Pogovor o določitvi članarine za bodoče leto 1918. 3. Eventualnosti Načelnik odseka.
Izredna odborova seia ženske podružnice CMD se vrši danes 1. decembra ob 4 in pol pop. Prosi se. da se je udeleže vse odbornice.
Prodaja konl In tovorne živine. Vojaška oblast namerava v Pažinu po nizkih cenah prodati konie. mezge in osle, ki so bili kot nekoliko oiuršaveli izločeni z vojaškega operacijskega polja. Osebe trgovskega. obrtnega in poljedelskega stanu, pri čemer pa so Izključeni trgovci s konji in tovorno živino, ki bi želele kupiti take živali, seveda če imajo dovoljno množino kime, se poživljajo, naj do 15. decembra t. 1. naznani]'* z dopisnico mestnemu sta-tistično-anagfaiičnemu uradu v ul. Sa-nita Št. 25 III , koliko takih živali, kak-šne vrste in kakšnega plemena žete kupiti, in na i napovedo tudi natančen naslov in po-klic.
Mestna zastavljalnica. Danes, v soboto,-1. deeembra^ se bodo od do 1 pop. prodniale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca avgusta leta 1916. na zelene listke serije 140 in sicer od štev. 208.901 do št. 210.300; popoldne od 2'jdo «> f> t nedr-agoceni predmeti, zastavljeni meseca marca leta 1017. na bele lisrke seriio 141 in sicer od št. 21.301 do štev. 23.900._
DAROVI.
Za božićnico CMD daruje ga. Eranja dr. Penotova 10 K._
Češko Budjevička Restavracija (Bos&-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. O. Galatti (zraven glavne pošve.) Slovenska Do^trcžba in slovenski jedilni listi.___
mu OGLASI._____
Vft"!fllH 80 oddajo prostori gostilne liane R^JKlll v ulic: Geppa fit. 18. brez dekreta Z £ Lisi t i se v ulici Geppa št. 16. T. nadst I6i4
91IMI*! gospod 7. dobr«. ttlužbo v spod. okolici U\m\ bi se rad oženil z mlado, lepo gospodično D it« postranska »tvar Glavno iskrena lju bneo. Ponrrtbe s al ko na odd. Edinosti pod šifro XV. Tajnost zajamčenu Slika ss vrne. 1632
fifAffffHI Te'T ™gonor bukovega lesa tud' v rrUUuin manjAi mnoiini Z^rlasiti nm pri Jnri:-a Jjatin ulica bcoizeria 11. III n.	1633
Ženske Me kupim takoj. Bittenz. ulica
Piccardi 2, I nadstr.	A 17
$Hltlfn v-ake vi ste kaptijo Jakob ilargon Via irllmJIS Solita rio 21 (pri mestni bolnišnici) (1627
Tnntonffim ^ jnnca od dveh let z enim volom LUlllwllJIIIII teže 0-7 q žive vage Ricmanje firer 139.	162»
tlMAlltia f0	sloveaska In hrvatska ko*
' JSjirUJlIIC Jv respondentin.il proti stalni ia i visoki idaći. C>sebno s« predstaviti s *p;ičevaii, I l.a'/are t to rcccliio it 3.	1631
isfrsbo vino na debelo za krčmarje.
Maks Oulič, Trst, Via Petronlo 2. (1860
JADRANSKA BANKA
Trst, VSa Cassa dl RUparmlo B
(Lastno poslej«) Kapital In murva K 13,200.000.-
n LIJ ALKE : Duaaj Te^ethofsf.dsse 7-9. Dubrovnik, Kotor, LJubljana, Metković, Opatij« Split, Siien!k, Zada%
VLOOITNA »ČNJ12ICE
31 o	-
9 o =====—
od dneva vloge do dneva vzdiga. Hentni davek plafiaje banka svojega Obrestovanje vlog ca tekoćem in iirora£unu po dogovoru - Akre leti ci. Čeki in nakaznice na vsa tu-ln inozemska triišia.
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, sastavna pisiaa. prijoritete. delnice, srečke, valute devize, promesc itd Daj« PREDUJME na vrednostne papirje ia blago ležete v javnih »kl» li«ih, SAFE DEPOSITS |
PROMESE.--Prod jb srečk rasredoe lote C
rije Zavarovanje vsakovrstnih papirjev preti I korzni lsgvbi, revizija ftrebj>nja *re4V L t. d. I brezplačno. Stavbni kredit, rombourn krediti. 1 Borzna naročila. — Inka-to.	*
MENJALNICA.---ESffOifT MENia I
Telefoni; 14«8, 1793 in 2676.
Uradu« ur« a od 9 do 1 popoldn«* •
Brzojavi: JADIiANSKA.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J- Čerrnak
v Trstu, ulica Poste vecchle 12 vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zobe v brez bo«
leeine. —- Plombiranje.
— UMETNI ZOBJE
IVAN KRŽE - Trst
Plaua San GiovanMi t.
ln\nA« kuhinjskih in kletarskih potreb-LUIU3U ićin od lesa (n pletenin. Škafov, brent, čebrov in kad. sodčekov, lopat, re-Set, sit In vsakovrstnih koSev, jerbasev fn metel ter mnogo drugih v to stroko spa-dajočlh predmetov. — PRlPOROOA svojo trgovino s kukinjsko posodo vsake vrste I bodi od porcelan«, zemlje, emalta, kosi-j ta rja ali cinka, nadalje pasamantorje, kletk ^ Itd Za gostilničarje pipe. kroglje, scsaijc I !n stekleno posodo za vino f t- d. I t. d.
r ———————------------ 1.
fitf Oi m HHHK
Trst - Corso štev. 39 - Trst
Razglednice v platinu. Specijaliteta : slike v barvah, fotosehizzf. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava —
MmlMš IKII
Trst - Uiu stadion 10 - Trst
Odprt od 812 zuežer naprel
yst«pnlni K 2
Herm^ngiid Trs^cs TRST, ulico Emriera uecti.in 6
ima veliko zalogu
mrtvaških predmetov
Venci iz porcelane in biserov, vezani 7. medeno žico, iz umetnih cvetlic s tiakovi in napisi. Slike na porcelanastih p'oščah za grobne spomenike itd. i*d. Najnižje konkurentne cene«
[ LEOPOLD WE!S
PooblaScerti mešetar nepremičnin
v Trstu« VI« Haria Ttresa 35, !. Uradne ure: od 9 do 12 '	In od 3 do 6 p poldne
j
VslSko skladlSie ki^buHov
dežnikov, belih in pisanih srajc, platna žepnih robe&s mcikih Roa^vic itd. itd.
K. Cvsnkei Trst Corso 28
Cene zmerne. Pcstrežba toina,
Narc ina	Karoir.s
Hranlltie vlofC
od cega tudi ie ni od udruge, ic. jih obre- Jg tj 0| većje r.neske po do-stuj« po	|4 jO govora. Trgi¥Cf
otvarja čekoTD« račun« z detvaim obre^to-▼ a njem.
Rtnlni 4av«k plif^t u*Mfa MM*
Vlaga se iakko po eno krono.
Mtn-kniilsieii Hm 71171 WBm 1H4.
TrgovsKo-obrtno zadrugo u Trstu
ngiitravm udmga s MomlMiim jamstvom
uilca L Fnikcsco ite«. ZO, IL nastnple« m listu „Edinih
Posojila
daje na osebni kredit in na xastava
ptoti 'ličilu po dogorora.
Uradne ure: vsak dan za stranke od 8 predp. do l popoldne.
Priporoča male hranilne Skrinjice, ki so posebno primerne za družine.