Poglejte na feevilke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA PERfODl FEB S Lisf slovenskih delavcevv Ameriki. i i U VKC KOT S NA DAN DOBIVATI C "GLAS NARODA" ro poŠti hakatnoot na svoj dom Telephone: CHelaea 3-1242 CUM MatUr September 2Mb. 1940 »t the Poet Office M Ne« York. N. i; wider Act al Ctofmi •( March 3rd. 187». :: Citajte, kar Vas w>nhf H No. 27 — Stev. 27 NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 9, 1942—PONEDELJEK 9. FEBRUARJA, 1942 Volume L. — Letnik L. JAPONCI SO SE IZKRCALI NA SlNbAPUR OTOKU JAPONCI SO SE VKRCALI NA VZHODNI STRANI SINGAPURA NA OTOKU UBINU. OTOK JE SAMO POL MILJE OD OBREŽJA — TE2KA ARTILERUA V AKCIJI. Včeraj so se Japonci izkrcali na Ubinu, malem otoku na vzhodni strani vboda v Jahore preliv, ki loči Mala jo od otoka Singinpura. S tem so pridobili strateško važno postojanko za splošni napad na Singapur. Kot pravi fioročilo, jih pri tem Angleži z otoka ni-o prav nič je Japoncem na Filipinih zopet ovirali. j prekrižal račune, ko je njego- MacArthur se ne poda Japoncem Junaški Filpinci in Amerikanci so razbili japonsko artilerijo, ki je bila postavljena, da brani vkrcavanje Japoncev v napadu na m anil, trdnjave. Oeneral Douglas MacArtliiii Medtem ko je celina Malaja po Jahore prelivu oddaljena od toka Singapura eno do ene snilje in pol, se otok Ubin nahaja Mimo pol milje od otoka. Kmalu popoldne je pO stalo artilerijsko streljanje čez Jahore preliv mnogo močnejše in grmenje topov je 'bilo sliša va artilerija razbila japonske baterije na jugovzhodnem o-b rež ju Manilskega zaliva, kjer je sovražnik najbržo nameraval pričeti velik napad na trdnjavo Corrigador. Toda pri Lingayer.it. kakih 100 milj severno od Bataan I>olotoka se Jaiponci izk-vaje- ti celo v trdnjavi Singaipur, ki jo iz 9 transportov. se nahaja 14 niitj južno od Ja jliore preliv«. Japonci skušajo ovirati promet po jeestab na o-tolni, Amrloži pa skušajo razbiti japov»ke baterije na Malajskem | 'dotoku. Angleško poročilo iz Singa-pura pravi, ca so se "liajbrže sovražne patrole izkrcale" na Ubnn, kjer Angleži niso imeli nobene posadke, pač pa je otok "včasih obiskala vojaška straža." Angleška artilerija je streljala na Japonce na eelini onstran Vibina in "mali mož vzhajajočega sonan je najbržc s te strani prišel na Vbin", pravi poročilo. Poročilo Lz Tokija pravi, da v soboto v Johore prelivu "ni gorelo olje", katere taktike se poslužujejo Angleži v namenu, ^la preprečijo jaj>on. lati jam, da ne morejo Dluti čez nreliv v »Singapur Japonska artilerija obstreljuje žične ograje ob severnem Vojni department poleg tega tudi naznanja, da so se pričeli Japonci posluževati propagande ter so vzeli v službo generala Emilio Aguinau'o, v katerem so našli filipinskega f», leta 1939 in lansko leto za vi- Ruska industrija v Uralu Lansko leto je bilo zgrajenih veliko tovarn onstran Uralov. — Tudi okoli Moskve indutrija nemoteno posluje. , Iz zanesljivega 4 let, toda prosto-' Propagandni minister Jo-i soph Paul Go^bbels je nehote priznal, da se je med nemškim li vojne v Rusiji ter pomanjkanja živeža in kurjave nezadovoljstvo zelo razši- lavei aeroplane, strojnice, tanke in muuieijo, da te ubranijo vsakega nemškega prodiranja v marcu tili aprilu, ko bo uem-£ka armada rešena luule ruske zime. Ruski generalni .štab ji» že pred vev leti nvidel, da bosta nekega dne Nemčija in Japonska o1> istem času ibombardi-rali Rusijo. In četudi Japonska Rusije do sedaj še ni napadla, eliti. Neko diplomatsko trgovsko poročilo naznanja v Washington : "Da so mogle ruske armade ubraniti, da Nemci niso zavze-11 Mnfekro in Leningrada in da 'so se zopet polastile Rostova ob Donu na jugu, pomeni, da General \Y admiral Ilusiba dva najvišja častnika, katera je preiskovalna komisija vi-hovnega sodnika Rober t s a zvrnila vso odgovornost za katastrofo v Pearl Harl»or, sta vložila prošnjo za pokoj. Vojni tajnik Stiin.-on in mornariški tajnik Knox iiosta vsak posebej odločila glede prošenj. Posebni odbor, ki je j*od vodstvom vrhovnega sodnika Owcna J. Robertsa preiskal i vse okolščine na HavajskHi o-dognal, da je nenadni napad na Pearl Harbor 7. decembra tako n>pel, ker sama nista nikdar razpravljala o tem in tmH ni>t« i»Wa itikakib oo-retFb za varnost otokov. Kimmel je star (M) let. Short zav Nejr York, Vermont in Pennsylvania. Predsednik farnierske unije Holland R. Foster je rekel, da se 'bo mlekarska unija pridružila okrajni uniji št. 50, ki pripada k United Mine Workers, pa so v tej uniji delavci, ki so zaposleni pri vztlelovanju plastike, ki se izdeluje iz kazein, ki se prideluje iz mleka. Odbor petih članov unije prireja sedaj seje v 28 okrajih, da po izve o mišljenju članov iclede pridružitve mlekarske organizacije k CIO. Kadar se bo izksizalo, da večina članstva želi tako zvezo, tedaj se bo od-jbor mlekarske unije sestal z Lewi so m v Washingtonu in bo dogovorjeno glede ■združenja. Prejšnji mesec se je v Miclii-ganu pridružilo TTMW okoli r>t)00 mlekarskih farmerjev. obrežju Singapura m pri tem . ' .. 1 . . i narouom zaradi voine v ji pomagajo tudi aeroplani.' Japonci so z aeroplani v veliki premori nad Angleži, vendar . .... . .rilo. pa so se včeraj spustih angle- , . v, . , , , . , . . . I \ nekem članku ski letalei z japonskimi v boj ^n so izstrelili en aeroplan. Kako ua so se Jaiponei ne- listu med "Reit4i" piše dr. Goebbel I drugim naslednje: j "Ni čudno, ako nekateri ovirano izkrcali na Ubinu, An- včasih kake stvari preklinja-gleži niso pojasnili. Tekom jo. vzrokov za to je več. Neka-ftveh mesecev, ko se je armada teri se pritožujejo zaradi mra-borila z Japonci na Malajskem za, drugi zaradi »pomanjkanja polotoku, so najbrže topove in krompirja ali premoga, tretji vojaštvo prepeljali na otok zaradi prenapolnjenih vlakov, Singapur. četrti zaradi Znano je, da je bil otok U- peti zaradi vojne v severni bin, preduo se je pričela vojna> Afriki. Vse to pa ni nič siabe-na Pacifiku, močno utrjen, tra, kajti vsi smo se zdelali in med drugim orožjem tudi s 14- smo razdraženi, palčnimi tojiovi, ki so vsi ibili, "Vprašajte tisoče Nemcev, obrnjeni na morje. Ravno tako ali imajo lajsi vojno kot mir in je bil močno utrjen sosedni o-j vsi vam bodo rekli soglasno: [tok Tekong in Oba sta imela j "mir.*' Nemci tudi niso zavzeli velikih tekstilnih središč, kot so v okolici Moskve: Ivanovo, Gorki, ("eljabinsk in druga mesta in so mogle te tovarne izdelati dovolj gorke o-bleke *za ruske vojake, metitem ko je nemški vojaki nimajo. Rusko časopisje poroča, da e to more vsak čas zgo- ^so'bile onstran Volge zgrajene nove tovarne iza tanke, aeroplane in muuieijo in celo velike jeklame. Lansko leto je bilo -zgrajenih iposebno veliko novih tovarn onstran Vrata v Sibiriji. Jz izpraznjenih tovarn na zapadu so vzeli vse delavce, ki so najprej delili >pri zidavi tovarn, sedaf, pa os"ta prišla pred vojno sodišče. Z ozirom na četniŠko vojno in njene uspehe v Srbiji bo jugoslovanska vlada po vojni -zahtevala od Italije vse Primor-je s Trstom in Reko in Dalmacijo. J ugoslovanska vlada v izgan-stvu v I^omlonu poroča, da so , iiitiavno Wtnttrt-^apntif^¥< katere Jugoslavija Italiji ni nikdar priznala in vsled česar st»> bili obe državi skozi JO let vii I no sprti. Kot pravi poročilo, je bilo ubitih 1*24 italjanskih fašistič- nih vojakov. Novica o četni-škem napadu na Reko Ve je bliskovito raznesla po vsej o-kolici in Italjani, ki so se jkj U*h krajih naselili po prvi svetovni vojni, so vsled tega v velikih skrl>eh. padH RekQ. v povračilo, ker so Italjani po nemškem zgledu požgali nekaj vasi v okolici Ogulina. Boječ -e napadov čeitnikov italjanski vojaki v Dalanaeiji več ne izvršujejo povelja, da bi požiga-li vasi. NEMČIJA POTREBUJE DELAVCEV logo zabraniti vsak sovražni ladji vhod v Jahore preliv. Tudi veliki topovi v t angi, na vzhodnem koncil otoka Singa-pura in nasproti otoku Ubinu čas preliv, ho bili prvotno Obrnjeni na morje proti vzhodu, sedaj pa so jih obrnili »proti severu. Tffliin se nahaja nekako sredi preliva med Malajskim polotokom in Singapurom; je dolg štiri milje lje širok. Kot naipovedujejo nemški viri, bo Hitler letošnjo pomlad pričel novo veliko ofenzivo, toda pričeti bo moral tudi industrijsko ofenzivo, ki bo sto-vzhodne fronte, pala vzporedno z ameriško industrijo. Nemški vojaški krogi se dobro zavedajo, da je FineriŠka industrija v )>opolnem razmahu iu je vsled tega neobhodno potrebno tudi povečati nemško industrijo. V ta namen je felu-maršal Goering imeucval dr. Wernerja Mansfelda »a delavskega ravnatelja za v^e dc-io v Neančiji. Nomško časopisje vedno pri-j>oroča, ila je treba delavec, po zasedenih deželah prisiliti, a delajo za Nemčijo in s Um za "novi evropski red."Drugi pa zopet trdijo, da prisiljen delavec nikdar toliko ne napravi kot prostovoljni delavec. Zato "Ako pa jih vprašate, ako se rajši bojujejo, kot pa bi se (podali, tedaj vam bodo odgovorili, da se bodo borili, ne dede na to, kako dolgo. In vsled tega to zimo vzamemo vse težke, probleme z velikim izaupanjem. dve in pol mi- jc rekel dr. Mansfield: — "Z manjšim številom delavcev moramo izdelati ravno tako veliko, ali !>a še večjo produkcijo. Pariški listi Paris-Midi, ki je pod neškim vplivom, pravi, da je Nemčija iz drugih dežel dobila 2,000,0110 delavcev, ker je vsak Nemec, ki je sposoben nositi orožje, na fronti. Od teb je 130,000 Francozov, katerih število pa vedno narašča. Japonci zasedli kraje na Borneo Japonci >o zasedli zelo važno središče za ipetrolej in presno? Hamarinuo na vzhodnem bregu Bornea. Predno pa so se Holandci umaknili, so uničili vse pet role jsfee in premogar-Kke naiprave. Hitler vstvar ja nove generale Adolf Hitler je imenoval -'2 novih generalov, tla napoini {nestsi, ki s<» jih iztprazniSl generali, ki so bili ali odpuščeni, ali pa so sami"zaradi bolezni" odstopili. S tem ho;V imeti j^o-veljuike. za svojo novo veliko pomladansko ofenzivo proti Rusiji, ali pa proti rl'i rčiji. Kot pravi poročilo iz Siock-holttyi, lw> za o ofenzivo Hitler poraibil vsakega zmožnega moškesra od 17. do leta. VESTI IZ NEPOKORLJIVE JUGOSLAVUE Poroča J. (\ Ousek,', Washington, l>. C. Zagrebško hitro sodišče je obsodilo na smrt Milutina Kremzira, šoferja iz Srska, ker je poiimu meti 22. in -'A. avgustom v baru na Jelačieovem trgu streljal na. nemškega častnika Jakob Hermana in podčastnika Josepha Worticha. K re 11 »za rja so ustrelili. Lani v ajprilu je bilo v štajerskem delu Slovenije 4,421 u čiteljev, med njimi 1257 v današnji "Provincia Ivnibiana'*, vsi drugi ]>a v krajih, ki so jrh zasedli Nenw-i. Od zadnjih jih jt> bilo .'J(»0 pregiuiuili v Srbijo, okrog osemsto pa jih je pobegnilo v planine in gozdove. Od j2000 preostalih so jih največ prli v ječe in v koucen-tnt%jjska taiiorlšča, manjše število pa so preselili v Nemčijo. Vse slovenske šole so zaprte. Prav tako slovenske gimnazije. Oblasti so razpisale tiralico za osebami, ki so zakrivile razna ]>oškodovanja in izdelovale peklenske stroje v Osijeku. Te so: Vjekoslav Bakulič, a-grononiski inženir iz Raaije Luke, Mihajlo Klajn, agronomski inženir iz Danivarja; Stc-vo Libr^njak, delavec iz Sinja ter Milica Križan, dijakinja iz Dopsina. (Halje na 2. sttani.) UJETI NEMCI NA NORVEŠKEM Ko so nedavno Angleži neprič akovauo vpadli na Norveško, s o vjeli več Nemcev, k-i-gorenja slika. Angleški "komando'' vojaki vpadajo, uničijo zaloge rti tovarn-mejo kolikor mogoče N eiwcev in "Qiuslingov" in zopet zginejo nazaj v Ang .j ca ze Ja- ' *8lag NAHODA'-Sem Monday, February 9, 1 942 yglAWOTiJIS L 1M1 To in i Ono JEBRT KOFRIVŠEK Id njegov orkester na ploščah Tercziitka Polka Na planiacab—valček Štv. M 575 in DUQUESN'E UNIVERSITY TAMBURICA — štv. M 571 Za toz. cenik In cene plofe se obrnite na: JOHN MARSICH Inc. 463 West 4 2nd Street, New York "GLAS NARODA" _(wkm or mi pioru) OwBOd Ud rabil abed by SUveale PobUakln« CMapaay, (A Corporation) rrmnk Sakser. President; J, Lopsba, Sec. — place or ImstMM of tbt wrporatloa aad addrew of above officers: 216 WSST 18th STRUT NEW YORK. N. X. 49th Year ~ "Was Naroda" ts tamed every day except Saturdays, Sundays aad Holidays. Boftaerlptloa learly 18.-. Advertisement on AimmmbI. žm ealo I sto velja tlst sa Ameriko la Kanado »6.— : ia pol leta 68.—t ar —trt ista 61.66. — Za New York s« celo leto 67.— ; sa po! leta 66.60. Sa lnoaesuCvo as oelo lato 67.— ; aa ped leta 68.80. "«»as Naroda" labaja vsaU dan Israernil sobot nedelj in pravnikov. HXLAB NARODA," 616 WEST 18tk STREET, NRW YORK, N. Y. Teiephsae; CHelsea 6—1648 Ali mi—ali oni KONGRES MORA BITI BREZ STRANK V petek je predsednik Roosevelt izjavil, da potrebujejo Združene drŽave v vojni kongresnike, ki se ne ozirajo na stranko in ki 'bodo podpirali vlado in o katerih je znano, da pomagajo deželi, kadar je v stiski ne glede na politično stranko. Predsednik je podal to sv bjo izjavo na časnikar, konie- , renp z ozirom na govor narod neg* predsednika demokratske stranke Edparda J. Flvnna, ki 30 rekel, da bi kongres, ki bi Nasprotoval vladnemu vojnem u programu, pomenil isto kot kak -velik vojaški poraz. "Nastala bi zelo veliko zmešnjava," je rekel Flvnn, ■ako bi predsednik pripadal eni stranki, kongres pa (Jmgi. Repiiblikanski kongresntki ^o fbili nekoliko nejvoljni na I- lvnnovo izjavo ter so mu očitali, da je prelomil politično premirje, ki je prišlo do veljave, ko so bile Združene države zapletene v vojno. Predsednik je dvakrat posebno povdaril, da se ne ozira pri kongresnikib na to, kateri stranki pripadajo, temveč na to, kako podpirajo vlado v njenem vojnem programu. "Kadar je dežela v vojni," je zaključil predsednik, "tedaj hočemo imeti kongresnike 'brez razlike stranke, ki bodo podpirali vlado Združenih držav in o katerih je znano, da podpirajo deželo, kadar je v stiski, ne glede na svojo stranko." KAJ POMENI KITAJSKA Ako bi bile Združene države štiri in pol leta v vojni s sovražnikom, kaiterega ni bilo mogočo premagati, kateremu pa se podati bi Ibila sramota; a ko bi bila izgubljena V3a atlantska in pacifiška pristanišča; ako bi se sovražnik [polastil celega severozapada do Običaja; ako bi izgubili na stotisoče vojakov in miljone ljudi vsled lakote in Ibolezni; to bi vodili guerilla vojno v Appallaškem gorovju in v močvirjih Floride; ako ibi se proti takemu sovražniku bojeivali Ibrez tankov in brez aeroplanov; ako smo pres elili miljone ljudi od obrežja v dolino reke Missourija; ako bi se ves ta čas (bojevali le z majhno pomočjo, ki fbi j o dobili iz Mehike in iz Rusije preko Aiaske— če bi se to dogodilo (Združenim državam, tedaj bi 'bill v nekako iprimeruem položaju s Kitajsko. O Ameriki bi bile pete junaške pesmi, kot bodo pete o Kitajski. Kitajska se trdno drži. Bori se okoli Kantona, izvojeva la je veliko -zmago pri Čangši, njene čete so v Burmi, toda -e vedno potrebuje mnogo vojnega materjala. Združene državo so ga ji nekaj poslale, toda še vedno ne dovolj. Imeti mora vtč vojaških potrebščin, toda imeti mora tudi več upanja. In t > upanje je prišlo, ko je ameriški kongres dovolil ipol biljona dolarjev posojila. Anglija pa ji 'bo posodila $200,000,000. Vs-e to velikansko posojilo pa mora biti premenjeno v orožje, da tbo moigTa Kitajska iz te vojne priti kot zmagalka. Kadar bo Kitajska za vseh $700,000,000 dobila potrebno orožje, se bo tudi vojaška slika na Pacifiku in v Aziji naglo iz--premenila. V to pa moramo pomagati vsi. ki znamo ceniti svo-l.odo in jo ljubimo. VESTI IZ NEPOKORLJIVE JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje s 1. str.) Kraj Sremski Karlovei je moral spremeniti ime v Hrvatski Karlovei. Prevoz s čolnom ali ladjo čez Savo in Donavo je ponoči prepovedan. Ponoči pomeni eno uro pred sončnim nahodom in uro po sončnem vzhodu. Od 539 duhovnikov mariborske škofij« -so bili 503 zaprti ali pregnani. Ostali — med njimi je o?em duhovnikov, ki so jih poslali iz 'rajha, — izvršujejo svoj poklic pod nadzorstvom gestape. Nobene besede ne smejo spregovoriti v slo^ venščini celo izpovedi morajo !>iti izključno samo v nemščini. V:-ako pridigo morajo nositi gesta pi in preden je ta ne potrdi, .je ne smejo govoriti raz prižnico. Mariborski škof dr. Toanaižic se je uprl nacijski zahtevi, naj razpise neke nove * * cerkven«" Hnvfrp "V#>rr»Vi kro- gi zahtevajo njegov izgon iz Maribora. Siprva so poiskušali vse mogoče, da bi se sam umaknil. A skof jim je odgovoril, da ne bo poslušal nobenih zapovedi ali namigavanj, naj zapusti Maribor in da se bo vdal samo fizični sili. Razmerje med dinarjem in pongom v predelih, ki jih je zasedla Madžarska je 1:10. Predvojna vrednost peng-a je bila približna £5 centov. V borbi s četiriM je blizu Ključa padlo 30 vsta&ev muslimanov in 15 žena, vsi iz vafri Veli je. Iz vasi Rastoka je padlo 8 vstašev in dve ženi. Iz Ključa je v bojih s četniki poginilo 11 vstaških muslimanov. Vsi vstaški oddelki, ki so bili poslani proti četni kom na planini Romaniji so bili uničeni. Med ulbitimi je Kalačic, član iPaveliceve telesne straže. IZŠLA JE NOVA KNJIGA V ANGLEŠČINI O ŽIVLJENJU AMERIŠKE DIVJAČINE POD NASLOVOM ^p WILD V knjigi jc uatančuo popisano življenj« posamezuili živali, Živetih na suhem, v morju in v zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo in njeno pestro živalstvo, knjigo bral z velikim zanimanjem, ker bo v njej naSel marsikaj iz življenja divjih živali, kar mu doaedaj So ni bilo znano. Prvotno je bilo nameravano to veliko delo izdati v petih knjigah, toda je slednjič izSIa v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prinaša POrOLNl POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker navaja, in popisuje vse živali, ki jih je dovoljeno in prepovedano streljati; farmer, ker .so popisane "Živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi naštete VSE RIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VO-DAH. \ Poleg jK)Ijudnegsi popisa ill pripovedovala vsebuje knjig? 327 SLIK (fotografij); 6 sGk v naravnih barvah, v velikosti cele strani, ttr ima 778 strani. Velikost knjige je jf x 6 inSev. Knjiga opisuje sesavce, pdtei ribe. kare in urali, ki so ravnotako na anbem kot v vodi doma. Vezana je v močno platno z zlat fini črkami; P03TI.SLITE, TO KNJIGO LAHKO l KVBITK SEPAJ ZA CENO : Sedaj $3.5° i Naročil t: pošljite .... KNJIG AKNI I SLO VENI C PUBLISHING COMPANY 1-1« w. mil STREET, NEW YORK. L—H—...............................,—,-_■—,.- . . (JČO ) — Ocl mogo'nih vrhov Gara'ke verige, ki kozi Mako donijo, z Bolgari zasedeno, ir Grčijo, prebil do Turčije, z laž nimi papirji in železnimi živci Beograd je zapustil zgodaj ^ januarju. In tu je njegova po vest. Natančno in do najmanj šili podrobnosti se skoraj do pi i*-ice ujema s podatki, ki jih j< imenovani dopisnik dobil iz du cata zanesljivih virov, vj&t-vš tajne poizvedovalne kroge ne kih velesil. Razen posameznih v hitrost organiziranih četniških napa dov v predelih okrog Beogra da, v zahodni Srbiji ol> Drini okrog Sarajeva in utrdb v C*rn gori in Hercegovini zasedn« vojske Neničije, Italije, Ha diarske in Bolgarije niso naha jale mnogo odpora Prevlado valo je tiho nezadovoljstvo ii prezir. To je trajalo Ho noč 25. junija. Tedaj so eetntk udarili — v številnih mestih 11 vaseb in v sto in sto obcinal istočasno, t ČJetnišfki oddelki, urejeni p< \"iča in Jovana Ba bunskicga — nesmrtnih srbski! iunakov — izurjeni v torvništvi r metanju granat in izvrševanju r poškodovalnih del, do podrob- « nosti pripraveljeni za svoje de- d lo, so napadli »svoje sovražni- 1 ke ponoč-T. Smofdnišniee so le- j tele v «rak in vojašnice so se I praznile. Bombe so odntevale i v Beogradu. Din am it je rušil j mostove. Napaden je bil arze- 1 nal v Kiagujevcu, srbskem du- «■ hovnem središču v Sumadiji. i ['darili so v Zvorutku- Uži<>a,li, 1 Oačkn. Krupnjn, Valjevu, Lez- 1 niči, Šabcu in Obronot\cn, vo- 1 jasko važnih mlftetih in želez- I nizkih križiščih zahodna Srbi- 1 je. ! Močni četnijški oddelki so popolnoma uničili neunfke vojaš- 1 nice v Kraljevi^ Kruševcu in Novem Pazarju, jažno od Beograda. V Nisu je bila teuwr. : Eldjftkrične naprave so bile i razdejane |n ^lezniška proga Beograd—Niš—Caribrod je bi- i la pognana v zrak na šestih mestih, četniki so navalili na, presenečene popadke nemških j vojašnic v Zajeearju, Negotinu: in di*ugih mestih w.hodno Srl)i-| Je. V Smt dere\m ob Donavi—. znamenitem po svojem vinu! "(^anedero^a" in največjem skladišču orožja za Kragtrjev-cem — je odletelo »kladišče s toliko silo v zrak, da se je štirideset milj oddaljeni Beogpad po tresel. Promet je obstal. Neniškj generalštabni častniki ,so besni kričali v gluhe telefone. Italijani v Hrvatski, Dalmaciji in Črni gori so izgubil' glave, postavljali v vsej nagli-ei vojaške radijski postaje in kakor nori vpili po pomoč. Zagreb se ie tresel ob pokanm bomfb. Povsod je vladala zmešnjava in nered. 'Ko so Nenrei prišli do sape, ko napadli. Manjši oddelki o-fclopoiii edinic so z velikim sa-moza upa njem zapuščali Beograd in se razvijali v napadalni postroj da zadtwb 4'demon-stracije." Četnimi oddelki so jim padli na cesti v bok in jih z granatajiii in zažigalnimi ■boiribaiiii uničili. Četniki so z dinamitom poruišili italijansko vojašnice na Cetinju in v Danilov gradu v Črni gori" in uničili štiri polke pehote. Y splitskem pristanišču je zletel v j zrak italijanski rušikc- Neka italijanska oklopna edinica ^ odkorakala proti Podgorici, da "zaduši vstajo" v Danilov -gradu. Podgorice ni nikoli videla. En sam vojak je pono-| rel prispel do C-etinja in sporo-čil o pokolju. Iz Kotorja, središča italijanske zasedne vojske »ie italijanski poveljnik po nndiu zahteval pontoč in bomb- Mini> je avgnst, minili so prvi dnevi i*? -i ojno. Štiri ntm^ke oklopire ivizije so pridivjale skozi Mia-žarsko. ^fimo Beograda so rihramele na jug. "Vlačilci so azmcžčali 155 man toipo^e, da svojim ognjem zasujejo sre-išče odpora. Z zemimskega 'tališča so se dvignile v zrak ite- Heinkelov in Stucka, tež-o obložene z bombami. Tri talijanNke oklopne diviziji so ! revidno vkorakale v Črno go- } o in I Hercegovino i n dalmatin- ■ ko ' Sredozeimlckm monn in Afri> so Imnibardiralt Bar, Ulcinj n četniška "gnezda" nad strni no Bieniaka in nad Beranoin - Črni jgori. Nenici so bili značilna učinkoviti in značilno brezsrčni. >abec, srbski Verdun, je poru-Jen do tal z boiWbniki in topništvom. Krupanj je v razvali-lah. Ijoznica in Valjevo prav :akc. Višegrad, slikovito staro utrdbo v Bosni, so obstreljevali trinajst ur bi*t-z orestan-nogih vasi, moške, ženske in otroke ^o pokosili z ognjem iz strojnic. V Beogradu in Pan-r-evu so sjjet obešali v množi-1 cah. Na Terezijah in Slaviji, v Bk-ogi adu in na beograjskem I trgu so postrelili talce. Tiiipla so pustili ležati za opomin. Nem£ki kazenski oddetki so pobili 4800 Srborv v Kragujev-cu. Ifašau Jovanovič je to videl. Žrtve so streljali s strojnicami v skupinah po'petdeset. Od čas'a do časa so Nemci morali prenehati. Strčiijnicfc' so se pregrele. Hfona oddelka vojakov so morali zamenjati. Pri-Člo jim je slabo. Častniki so! jim dali piti močnega žganja in potem so "opravilo" nadaljevali. Tiste, ki so preživeli oh-stiel jovan je šabea. so pob:-?ili ali poistreljali. Podobno se jt zgodilo v Ivru-pnju, Čačkit in Užicu; v I<|ra-ljevu so pobili 6000, v Kruševcu prav toliko. 4000 je bilo ustreljenih v Gornjem Mila-novcu na jugu in v Zaječarju 11a vzhodu. V Mačvi sami je bilo ubitih 11.000 Srbov. Število Srbov, ubitih v Bosni in ECrvatski, znaša skoraj 400,000. Tako pravi Dušan Jovanovič. To Sštevilo omenjajo tudi zad-. nja tajna poročila o nf;m'škik in \-s+aških pokoljih. NemjŠka lLsta "Novo Vreme" in "Donau Zeitung" kr časopisa srbskega fašističnega voditelja Dimitrija Ljotiča "Obnova" in "Naša borba" ki izJia-jajo \-si v Beogradu, so redno objavljali poročila o poteku teh borb. Walter Gruber, ne- 04danji be^graj^ki dopisnik ^ tr^^W-.' jwrodevalske agencije , DNIB in sedaj načelnik propagandnega oddelka SS, je napisal za 4rJ>3avo Vreme" in 4'Do- J n;ru Zeitung" več člankov s ,po-drobnimi opisi obešanja, »tre-j ljanja irr mori te v — vključno:' tudi izstrelitev devetbtne^de-'j; kli.^e zaradi "komunističnega^ delovanja" Nemški poveljnik Beograda j'pldh ne poizkušal prikrivati nasilnosti in divja^tva. temveč je celo poudaril, da je vse to pdtiMmo. Celo naznanila- so nalepili pa ulicah. Deset Srbov 741 \>akega Nonfea. Pozneje so število jx>višali na dvajset. Ti-upTa v Beogra ste oblegani. Vojašnice, dode- ■ ljeri - pro-ne3i|ški vojski — pln- ■ can i skupini kakih 4000 mož ■ — generala Milana Ntdiča. lut-. ke-promierja, so obkoljene v ■ VJšegTadiu Tuzli, Han Pijesku 1 in Bihaču. I^Kbajlo%ričeva redna vojska - in četniki nadzirajo vse pro- > motne zveze in veČhlo promt t-1 nib središč v zahodni in sred- ■ nji Srbiji. Njihovi oddelki so - 40 WEST 37th ST., 1 NEW YORK CITY J _(2x) Danes zjutraj o3> dveh to bile ure pomaknjene za eno uro naprej in je sedaj v veljavi nori Vojni čas. S tem bo mogoče prihraniti približno 736,000,000 tilovatnih ar elektrike. Ivo je poitavadi prišel v veljavo Davlrglit Saving Time, se je povprečno ravnalo po njeni v celoti oz. deloom 17 dr-jtav. Po novem Vojnem času se bo pa ravnala cela dežela. * ■ To je tragična vest češkega dela\-ca Vaceka, ki je bil uslu-žben v Skodovi mnnicijski tovarni v Pilsnu.. Bil je strojnik pri močnem dvigalu v livarni. Stroj je prevažaj kotle stopljene rude od. enc^n dela tovarne do drugega. Nekega dne je prišla skupina štirinajstih Biemških častnikov na inšpekcijskem obisku v livarno. Pot jih je zanosila ravno pod dvigalo, s katerim je ravnokar prevažal Vaeek kotel stopljenega svinca. Nekaj je vki|>elo v Vaceku; vse gorje, ki ga je njegov narod pretrpel pod 11'a-. pi ji, je bilo osredotočeno v Usti >"kupini, ki je stala pod-njim. Pri.iel -je za spodtiko 1*11 kotel ■'se je nagnil in stopljena kovina je plnsknila na Nemce. — V istem hipu je pa Vaeek sko-t-il Lz visoke kontrolne kabine stroja in je obležal mrtev na tleh. + JČO urad v Washingtonu poroča naslednjo vest iz Londona : • — Jugoslovanski krogi so danes (30. jan.) sporočili, da je drzen oddelek četnikov pod poveljništvom židovskega častnika osvobodil 430 zidov, zaprtih v nekem prisilnem taborišču in osvobojeni ujetniki so se takoj vpisali v rodoljubno vojsko.- ■ — Napad Se je zgodil, blizu mest Dvornik in Suvobor, kjer fso čete ipod poveljništvoru generala Draže MrhajloViča na-'.padle, da bi osvobodile svoje feaprte tovariše. — Poroča se> da ž id je v vedno večjih številili vstopajo v Uporniško vojsko, da bi se ma--ščevali za divjaistva in preganjanje svojih sovernikov. * V New Yorku se je danes pričela registracija sovražnih tujcev. Vsi prizadeti, ki so preko 14 le-f v starosti, se morajo registrirati. Registracija se i končuje dne 28. februarja ob f. zvečer. : Izračunano je, da je približno 287,500 seVražnili tujcev v mestu New Yorku. ■ Registrirajo se la-hko v poštnem uradu, ki je najbližji njih domu. Ko gre sovražni tujec na poštni urad za identifikacijsko karto, mora vzeti seboj tri enake slike od sebe, ki so bile napravljene ne kasneje kot 30 trin'.Mn, po - »ircu in dežju, • " potfi-;»ljal in plaval ter konč- Tour ne r :\.\a ■ na to, kdo jo prvi parček gotovo je, da *e jima je dobre godilo, «cer drugače hi so tolik- poteiitstva ne vpreglo v jarem in peljalo tin 1 io. V žen i Ivi je opazi i 1 mnoge morale: pred vs « j«- ženitev ona malta, ki ->.»aj.: družabne c peke. •Nekateri se ženijo, ker jih je prvotna ljubita ali ljubček o-stavil; tako poroko nazivi jamo 'kr'/janjc". Pri ženitvi ima pa vsakdo Hvoje o&bne nade in bas to je tako zapeljivo. Vsakdo se rad igra z nadami in prilikami, kajti vsakdo pričakuje, da bo ijnel dobiček. Toda jaz imam pravico, da vsakdo nt* more pri Nekateri se ž.nij.> iz ljubez- jigri dobiti, ni — brez oenta v žepu, brsezj 'Nekateri ljudje se nikdar ne (prijateljev na sveiu in brez oženijo, toda te> je ravno tako jMsakega ponoea. To izgledajriskont no in bolezon je Isia. ue t lok.*.'j obupno, toda kljub 'V-cj mizeriji, imenujemo t;:ko poroko "krepostno." Ako ženitvi iz ljubezni no Blede uspehi. imenujemo 'ako poroko ''pulilo iikso'\ Nekateri se oženijo, ker mi-' si rjo, da naslednje leto ženska letina ne bode rlobr ■> uspela, tako da bodo ženske redko. NVkateii se ženijo, da-se rešijo .samega sebe, nakar pa pm-najdejo. da so igrali igro, pri koj! sta obe rtrank: izgubili. Nekateri se v d', ugie oži ni jo," dn >e tako maŠČ-ujeio prvo poroko; ti pronajdejo, tla igrajo spreminjajočo -Je igro, Čim- da l>i jej za m ogli dati knko drugo ime. :Človek, ki stoji na obrežju in *e vsied mraza trese, se preje prehladi, kakor oni, ki skoči t akoj v vodo. Je le malo ljudi na svetu- ki se ne oženijo, češ, da tega "no-«Vjo" storiti: te vrste ljudje vedno odlašajo in večina teli ljudi "strada," dasiravno sr jim nudijo sandwichi . Tuke vrste ljudje niso dovolj nadarjeni. Oženite se-, dekler ste mladi. To je moj motto. tli, včasih tu4i omedli. Kf^fa jo vlažna od potu, telesna temperatura pade potfrteto na 35 jstopinj C. Po vročimi izčrpani. Človek se telesno skruši. Toploto proiaVajjfcgtVči procesi pakt^ ejo.p;čno toploto-, potu."^Idealno bi bilo, če bi mo-To «em namreč sam po-kusil. Tennort-gulacijska centrala v gli vzdrževati temperaturo te-in tako tudi vem, K.;j pi>en.. | inožganib reagira na iaiprt- lesa namestu z obleko samo z Vendar jo pa 11: svetu pro- več zastavijo., tem manj dobe. 'Ako vas l;tio vpraša, !-emuj »>«n^»o toplot v po žilah preta-i izolačno plastjo. . k leto malo ljudi, k; j naložilii Ne.katieri se oženi.10, minjate. v koži. (V nam "je vroče, .lson p s h pismeno mr. i: o vzrokih, ča. kadar umrje. j ^nitrv if. dokai VrtTna-;gm ^ žilice raztegne:o, koža po- • mu . 0 se ožendt. * 1 Petain bo obiskal generala Franco Kot pravi francoska-časnikar- ^ca agentnra "Telepress*'V bo prihodnji teden* načelnik francoske vlade maršal Henri ;Fhi-lipe Petain odpotoval na Špansko, kjer se bo sestal Ti genera^-lotri Francisco m Francoffi. V Španiji Ibo ostal kakih 10 dni. Te dejstvo pa moramo smatrati najteineljitcjšifr' dtkaYnrn, da -padajo poreko rn« • povse ! nftradae nezgod, fct s«- morajo ravno tako dcg:*j*It Irakor :-e pri pticah reeHo «1. godt, da oistavijo svoje gu -7-fo, kadar dolie toliko perja, da znajo leteti, ne da bi vedele, čemu se je to zgodilo. .Nakateri se ženijo vfeled med 41 bojnega dopadajenja i« n -kdar ne pronrr idejo svoje pomote; ti so srečn>. Nekateri se ženijo vsled denarja — ki ga pa nikoli n. vidijo. Nekateri se žeiiijo v«Hed slavji i'li imen; potem mislijo šest mesecev, da s > slavni, nakar so jim pojavi -pričanje, da slava ni nii" b^iišn od po?nete-ga n>teka. Nekateri se oženijo, tla ugo- ne de. .11 ne da bi Nekateri se oz.ii .io vedeli čemu, ter rive, del i kako. . Toda skoro \-sakdo se oženi in bits v tem je največja šala. Nekateri se oženijo v naglici nakar imajo do vc]j časa, da se de premišljajo o svoji neumnosti. Nekateri pa r.ajprejc natančno premislijo, nakar še vsede- jo in oženijo. O. adVa načina sta pravilna in z obema se isto doseže."' v * Nekateri oženij » izgubljena dekleta z naanonom. da jih rešijo pogube. To je nekoliko riskantno in človek mora biti pri tem opravki dokaj premeten milijonar. Nekateri se oženijo z koke-tami. To je ra^uo foko, kakor akr> človek kupi slabo farmo, ki je zelo zadolžena, nakar mora ostanek svojega življenja de- VA2NO ZA NAROČNIKE Pole« naslov« je rtzvldna do kdaj Imate plafiaoo naroCntno. Prva Številka pomeni mesec, draga dim tn tretja pa leto. 1» nam prihranite nepotrebnega dela In »tro&kov, V m prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. PaWJlte' naročnin6 ntarncšt nam aH Jo pa plačajte uafteu.u castopnikc v VaEeic krm Ju ali pa kateremu lamel ■astopnlkoT, kojlh i mirna eo tiskan* »deMimi črkami, ker ao upravičeni obiMkatf turn dr«>fo naselbine, kjer Je kaj caJHb rojakbv nese-IJenlb. Zastopa.k bo Vam IsročU potrdilo aa pUCano naročnino CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laaahln -jOLOiiAUO: ' f* Pueblo, Peter Colic. Waiaenburg, U. J. Barak INDIANA: Indianapolis: Frank Znpančlf ILLINOIS: Chicago, J. BcvClt Cicero, J. Fabiaa (Cbtcago. Otoere — In Illinois) Jollet, Jennie Bamblch La SaUe. J. Spelled Maseoutah, Martin Dolenc Nbrtb Chicago tn Waukegan, MMk. IfAAILAMD: Kltaminer. fr 7odoplvSa MICHIGAN: Detroit. L. Plsatai MINNESOTA: Cklsbolm, J. Lnkanieh Ely. Jos. J. Peahel Bveletb, Louis Goals .. QObert, Louis Vessel Bibbing, John Povfe MONTANA: Bbandup, M. M. Pan Ian Washoe, L. Cbassps NEBRASKA: Omaha. P. Brodetick NEW TORE: Brooklyn, Anthooy Bert Oowands Sari ^truls^ ■ Ufl* Falls Frank RMH Worcester, Peter Bode OHIO: Barberths, Prsat Trska Cleveland, Anton Bobek. Cbmm. EW-linxer, Jacob Kesnlk, Jot>< Šiipnls Glrard, Anton Nas od« Lorttn, Louis Balant, Jofcn EumJs Yonngstown, Ante« KlkaU OREGON: Oregon Ofty. J. KoMcr Bessemer, John Jevnlkar Conemaagh. J. Bresaves CovWdale in okolica, Joa. Paternel Klport, Louis Supanči£ Farrell, Jerry Okorn Forest City. Mntk E—da Fr. Blotfnlknr Qi WDibui^ iTrt&k Novtk Homer City. Fr. Ferenebak Imperial, Vence Paleich Johnstown, Jab* Pel ants Erayn. Ant. Tauielj f-nSerne, Frank Baltoeh Midway. Joun 2ust Pittsburgh tn okolica, Philip Pragar Steelton. A. Hren Tnrtle Creek, Fr. Schlfrsr VvMt Newton, Joeeptr Jovan WISCONSIN. Milwaukee, Wen Allla, Ft. 0k«k SBeboygan, Jo*4fcff KaH WYOMING: Roek Springs, Lsals Twtar DiamottdvlHe, Joa RoUea TaaK sAale^ntk fsda xa dks >•, lusters Je prejet Zaatopalka W tapis jrko dobite^ potem dobite mnosro, ako pa ]>ri i^ri iz?k odovan ja, uničevanja prometnih zvez- napadi. Streli odmevajo po Beosgradu od- večernega zvona ob osriiih, dokler zora ne pokaže. Čet- stane rd <*a in izloča se pot, ki z izhlapevanje^ kožo ohlaja. ( o nas z**1m» in če ne zadostuje imiakne kri iz žil v telo, prihaja na pomote fizikalni re-imlaciji toplote še kemična re-i^nlacija. Zdrav elovek- ki bi ne imel na s«bi tople oblrike, ki bi pa mogel po mill volji piti, ki zdr-ial na suhem zraku toiploto tk> 120 stoprnnj C. Pri tej temperaturi voda že davno vre in-meso -so ziu'renja peči. Toda z vodnimi hlapi nasičeni zrak i o neznosen že pri 37 stopin jah C. se felo m«- jtjoto ohlajati z iahlapevanjem poln. Telo ne more mnogo znižati samovoljnega secrevanja. "ki sprremljo življenjske proeeee. Afaščoba varuje pred toploto- siceT trikrat bolj nego vodn, ima pa samo eno devet ino izolacijske KposObno.wti zraka. V večin! telesnega tkiva je irmogo vode in zato dobro prevaja toploto in me m temna ko-tudi pri viočieL Znano je tudi, da, alkohol greje, čeprarv v resnici telčteaSa teirtperatura pade, če k a pij t m o. Koža na rokah in na <»l>razu postane sčasoma odpornejlša in ni tako občutljiv za mraz.. Nagla izpremeftriba temperature je znak obolenja. Pri starem čiovefcu koleba tem-| peratura čez dan približno v osejs-h ene stopinje. V vroči koipeli se lahko dvigne tudi na 41 stopinj, toda po kopeH se h; tro vrne na normnio. Kemična kontrola temperature je ne* irčtnkovita pri anesteziji, pri ploboki omedleric.i, po zasLrup-Henjn z alkoholom, ogljikovim kisikom ali naiicotionimi s*le<kiii prifmerrh telesn umetno ne se-enrevala. Alkohol v manjši-količini vpliva na fizikalno regu-laerio t^mperatrrre tako. da raa^za kožne žilice. Pri zunanjem: otoeiTtiku toplote TTflde lo vodo ali kopljemo v mrzli |eez neka.i minut smrt. (Jlotvefc 'kopeli, •ki ga zndeme sotnčnari-ea. jb i dmiračon od človeka, ki' ga je . izčrpa la vroč i na. V obraz za-rdi. ko^a j? vreča in suha. srcc-ntrfplje hitreje, telesna temperatura! doseže tudi narl 43 pinj:G. Ken-r-diri' «olTrV-n«rVi? podleže vsak tretji tlovefe. Nekateri io prematrajo bi^z posledic. toda navadno so potem zelo občutljivi za vroč:no. Pri iKtkaterih zayiu-ti pe^ledlee. da ne morejo več tako duševno osredotočiti in da imajo tudi slabši lai4ti in tako ?e zviša- toplota, iiiki, ki delujejo v sami pre- £ . PH •itAinjfii i n ki jo dovaja kczi. Ta toplotna stolnici in uničujejo ngm%e obhodnice. Ou-dež isrb^ke^a. odpora preseneča mnopre, ki ne razumejo prbiake miselnosti. Strokormja'-ki za balktfLTiaka vprašanja raz-lajrajcJS st^hsiko miselnost, navadno prihajajo do zaključka, da je pri Srbrh mfed vsemi Evropejci najbolj razvita vroča lju!bezen do svolnxle, neodvisnosti in dourtovnne, neukrotljiva hrafbroFt in disciplina, 'ki je o-mojr&eila eetnfkom v prednji in eetmikoni v sedanji vojni tffepešen nastop proti niočnjej-inm silam. - • Pojasnilo Itušana Jovanovi-ča je.mnogo bolj prosto: ""'Sfirno Sito lahko - vlada v Srbiji. NSihiS? m ti ne moTc vzeti prVfetoode. Ljnlbimo življenje. Ijjnfbimo vino in >smeh in nase žgaaije, radi igramio mjše kolo in pojeii^o in pcmo^ujemo, 'se namnf' Udi. točilnice' m pesma pozneatfo tako dejbro kot drugi narodi. Vedno m v^i fedatr strjio naredi za borbo do iadnje-če nam to kdo poisfcoMa od-vtfxfr.. Pri^-aktrjemo vrnitve ira-šo^ta (kralja. pravega Kana-džofdiževlža — in sarnjamo onO-' vi Jmg«ei6laviji Sifl>ov, 3rvafcov in Slovencev. In o balkanski federaciji za' zaščito. Ita^ sein videl v domovini, je ojf^denHo moje srce; nobenih podajanj, bc&lo oiii. iaf^mba pa ni podvržena nepo-uHcdni kontroli kakor krvna toplota. Zato po eksfremnih temepraturali ne pomagajo telesu niti predebele niti pretanko mašecft)ne plafsti. Neprijetna izjema ostane da poonti inTšar\- vlovek bolje od debelega. Vri nas, kjer ne izpostavljamo zraku več nego petino telesne površine, lahko živimo skoraj brez kemivne regulacije. Ostale štiri petine povrtnne pod obleko ali ponoči v postelji žive f^koraj vedno v tropičaem )KKlnebju eig^r teanlperatura je le nekoliko nižja od teiesne, TvTaše "zn^ebno podnebje je torej troprčno podnebje. Tudi ne more poseči vmes kemična terniorcfiTulaeija. ker je koža topla. Da je vročina nefprijetna, ni kriva zvišana telesna temperatura, temveč termoregnlacijsko priizadcivanje telesa, da bi se preprečilo povišanje teantpera-ture Vsak človek ne čuti enako take napetosti. Nekateri prenašajo vročino dobro, čeprav je njihova telesna odpornost manjša, nasprotno pa dru-ari, zlasti otroci, v vročini trpe in imajo neprijetni obraitefe, še preden se je zvišala njihova ten*peratura. Vročina je zelo nevarna za ljudi slabeora srca in notoričnian pijancem, ker velika lrfnožina po žila!h pretakajoče se krvi preveč obtežuje srce. Za vročino zelo občutljivi ljudje težko prenašajo tudi ne- FEBDO JDVAJfBC; Zjutraj........................ Slovanska ................,..J26 PETER JEREB: Pelin roia; VASI-'-LW MrRK: Podoknl^a........jf />ORKO PRELOVBC: Ko m faritje proti rast SI____ bi enkrat 8e ................,20 Slava dela .....^............J| HR. VULABIO: Boimarln; J08. PAVClO: Potrkan ples ......M ' t i . ■ . . n .j . IZ ŠTABE ZAL9QE pa.ima- mo ie naslednje pesmi, katerim smo znižali cene \ Ameriška stevensfta Un. (Hslmar) M Orlovske himne v vojJikiMof {KUtt AdMmm Trije ateftanfr zbari (OUijkiaa Matica) ________________J« V pepetolfor nefi, kantaU m sala. zbor In orkester, (Sattner).... JI »lladfid, pesntf « mladine t klSVfr-Jem (E. Adssal«) _________M Dve pesmi, ' (Prelovee) aa boM xbor in Mi« ......__________________ JI Naši himni, dveclasne __________- JI ftorakl odmevi. (Lahsrnar), O. 'zvezek, moSri zborf -------- Jt ZA TAMBURICE: NA GORENJSKEM JE FLETNO, podponri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Hajnk •.............. .75 Slovenske narodne pesmi za iimfc« raSkl sbor (Bh|ak)---^u-. Bom fiel na planince, (Bajnk). podpori .... ..i...... JI • ■ , .J* S' ZA CiTRB: 4 Poduk ta eitre. — « zvezki — T (Roieljztd)--- ZA KLAVTlt: , ■»H pridejo. KeiMd ^ J^ JI P.4NTJB m VšfU, IS narodnih sa moftkl »bor. Ciril Pre«eU.. M sesalci in ptice, žive z ^^ izpromeIlibe ^mperatu- večino *Jvojeera telesa nepreata-no v t repičnih krajih. Izolira-joča lastnost obleke je odvisna re. Takoj so telesno izčrpani in oelajbeli, ali pa se jim prilcne vrteti v glavr. VeSkrat se tu- od množine v tkanini prestreže-jdi du5c ^ ^-ne jih mučiti na-nesra rrnka^ Isto roW.a pepe j dTlha pH nekaferih nastanejo podobne neprijetne reakcije, tudi če vtaknejo "roko v mrzlo vodo. Milejša oblika toplotrfe idepresije je nesposobnost xa delo in odpor proti |edL Pt5 otrocih se pojavi včasih: pol eter tesra še vročica. V teb prinae^ rih. flpovorimo o izčrpanju pč> nblienegia miru s ^chrražnikom. vročini. Znaki so glavobol; Ali m-i, ali. oni. "Mislim, da bljuvanje, slabo utripanje -erCa itil dlalko. Ziirtski kožnh živali nibsfo.ia ia 98 odstotffrov žrafka in sa(ir«o dveh odstotkov dlake. Živali in ptice smrtjo' dlako Ttf p^ri^ kadar j^h zefbe. Pri človeksu se pojavlja . NaroČilo poBJlte '■C" f. ?. in težka hoja. - Človek,prdble- - W.W^p.litk RTREKT NKWVORK. N T ^ . s RofrU* prosfmo, ** 1 pošljejo xa naročnino« i da sfl^posluioyjd^- ^ UNITED STATES iko je win le priročno Monday, February 9, 1942 Prijatelji Amerikanci! Hvar, klasični otok Dalmacije DEFENSE BONDS in STAMPS Note | P I AN O - 1 HARMONIKO = ali M KLAVIR M slovenian pamck ~~ =5 vanda polka__m PO JtlZKKU == KOL O__= OHIO VALLEY == SYLVIA POLKA_ SS tail na vrtni GREL>I = MARIBOR TVALTZ_ = SPA VAJ MILKA MOJA == orphan waltz_ == I»EKLK NA VRTU " == OJ, MARIČKA, PEGUAJ_ = ŽIDANA MARELA (potka* = VESELI BRATCI (mamirktl = BARCICA ~ = MLADI KAPETANR_ == KO PTICIPA TA MAIJ = ZVEDEL SEM NEKAJ _ == POJDI Z MENOJ ~ EE r>OL S PLANINE__ — GREMO NA ŠTAJERSKO = STA.TERlS__=E HAPPY POLKA ' j= ČE NA TUJEM 35 centov komad H 3 za $1. MOJA DEKLE JE ftE MLADA H Po 25? komad: NaroČit« pri KNJIGARNI SI.OVENIC PIHLISHING CO. EE ?1« w«rt 18fh Sf„ N>w Vnri. = Tnifll!lllll!1lllllllinilIflllilltlli!lllll!ll(fS meravajo Nemci »pomladi napasti Miliajloviea in da za to pripravljajo nove divizije z novim orožjem in novimi moto rizi ranimi edinicami. — J. C. O. SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PASSAGE PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO $2.50 Pri narocbi ae poslužite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $...... Moje ime —---------------- St., ulica ali Box št.-----------------*__ Mesto in država----------- Naročite Jahko to knjigo pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 WEST 18th STREET NEW YORK 70657093 *ti L A S NAKOPA' — New I«! TiTAWOTUIW L 111» KUPUJTE Kakor plaz... ZGODOVINSKI ROMAN". 2g iTIi^llllllillilllllllffllM • . . . ( Tulil- tudi v tem primeru, ki ,je mogel biti važen samo za I.odcčnost in čegar razvoj se je laliko u!snierilo v zaželjeni tir , . ])an>otnittit a sprotnim ude jstvovanjem. **Usoda, ki nama je naložila tako veliko odgovornost, nam \ pokaže tudi pota, po katerih namerava stopati, ako h oče v a i izvršiti svojo nalogo " je s povdai^koiu pripomnila. t Odpovedana ljubezen. j , Tako so se posvetovali o bodo&i- usodi nadvojvode Karla«, i On sam je v največj.: nestrpnosti čakal na trLaiotek, da se zo- t pet sestane k svojo ljubico. Njegovo dušo je vznemirjala t bolest spoznanja, da je bil varan v svoji Ijulbezni. V mi slih! >i je predstav ljal prizor, ko bo v drauiatskem: nastopu očital e kupljivi ženski njeno sraiiioto. Misel na ta obračun ga tolažila in lajisala bbkvs?t, ki mu je sedaj povzročala skoraj bi c tekli, pohotno uživanje. Sam sebi se je dozdeval s to iz-' 1 kušnjo bolj zrel in od v a žen.. Sštruiumo se je vzravnal, da bill dal tudi zunanjega izraza svojemu mošUtmihi na^to-pu. V tej okoreli poziciji je vstopil pri pevki. Njegov obraz je bil itir- ' kel, njegove bleščeče oči m> se iskrile ih! Uažkili groženj. Iva- s kor cesto v zadnjkm čiisu, je tudi to pot porabil za vožnjo iz-vošcka Hišna je opustila, da bi vsakokrat pi i javila vsako- r dnevnega gosta. Njegov vstop je presenetljivo učinkoaal c na umetnico. Glasno se je za»mejala in mu ponudila roke t',j t-prejem- rekoč: Jr *'Bubi! Kakšen pa .* Kakor kak tiran na odru, da r 'bi >»e te človek bal! Kaj lutki »e ti je pripetilo strašnega?" T S preračunanim kokctniim poklonom se je postavil užaljeni ljubimec: ^ "Hctel >em samo dovoliti vprašanje, ako že smatrate, , milostna, mojo vzgojo za končano * Naveličal sem. se že ( "vagoj*.vanju" in «em daues d? svoj maiui povedal, naj ni- ^ ■3;ar več ne trudi, da bi zame najela nove učne moči. Odslej j si hočem warn iskati svojo družbo in okolico." ''Kakšno m-utnna govoričenje je to?" .ie razjarjeno vpra- 1 šala Mici Lorente. 41 Ali nrisliš, da se Itom dala strrliovati od takšnega deeafea? Povij jasno in točno, kaj ti ni prav?" "Povedali so mi, da je v a*, milostna- kupila moja mama, e potem našla, ni bilo dogovorjeno." ' Kakor vesela nadiv je nekaj nablaščalo v uadvojvodovih očeh. "Vzljubili ste me i o roj radi mene santega?" <4T Tseveda. Menda vendar ne radi tistih par kamnov. ' k: mi jih j? poslala vaša mamtv? Taim-Te še vedno leže." Xt liote >e je ozrl na zrcalno mizico, na katere marinonii 1'losči je nK*d srebrnimi Šatuljami glavniki in steklenicami ležal ble^lčeč nakit. "To vam je poslala mama?" 1 Vprašanje se je gl&iiio dokaj neverjetno. Poznal je štedljivo^t svoje matere. "Seveda! Veselilo me je že, pomagalo pa bi to darilo listo nič, ako bi mi ne b*la ugajala/mala 'visokost." Nadvojvoda se je vziavnal. "UcJvolili n*i boste, :udostna, priponibo- da bi stan jedva bil tako siečen, da bi si izvojeval vašo ljoibeizen s Kvojo ljubeznivostjo brez podpore teh žlahtnrli kiinwioiv. Bal bi se, da bi vam postal nadležen s >vojo neprestano vsiljivostjo. IJ>o-' vol.te mi, da odidem in va* ohranim v prijateljskem spominu. Umetnica mi ostane vsikdar v livaležncun spominu in njeno umetnost bom rad vžival vedno znova." Sklonil se je nad mehko, rožnato roko presenečene d ante, ki se še vedno ni prav »poznala v njegovim ra^k orače nem nastopu. pač pa je takoj zaslutila, da namerava prekiniti ž njo. Postala je nevoljn« «n jezna. ^'»Prosim ^as, cesarska visrnkcst, da se preveč ne trudite ako mi hočete ohraniti svoje prijateljstvo. Jaz hočem popolnoma pozabiti na najino raznierje. Ako liovete s svojim pritrjevanjem in ploskanjem počastiti uail tnico, vam tega ne bom zamerila. To je pravica občinstva." Ts advojvoda je obledel. Njegovo lice se je skremžilo kakor da bi se boril s solzami, samo v njegovih očeh se je pojavila otročja kljtfbovalnost. "K; kor ukazujtte, milostna. ^ora mn'-eni in pozaprti v kotk^ntr:aeijskih talxtriseih no-moremo storiti ničesar. A vojnim ujetnikom je -se nmgoče po-ma,2rati. Tmanio doka«e, da je ameriška hrana prišla do njih s post edo-niTjem' ameriškega in tnr'd na rodnega Rrlevega križa; vfflno, da neiitmlno brmlovje lahiko nadaljnje prevažanje po-trolišrin Rdeeega križa. Xmi-in oflloe lno je. da z na^k) pomoT-jo nadaljujemo. NbŠa naloga je, da \7>držu-jemo upanje v srcili laenih. brez zfoudil sam, tenfveč bo opomaiil eivoje prijatelje. da ie mogoče v Nemčiii ali v Italiji v ujetništvu kak niogov sorodnik, njesfw nečaik, ali celo njesrov br^t, ki bo vesel. ako dobi kitko pošiljatev iz Am rike. . AinteriSki priiatel.ii Jugoslaviji:' pošiliajo potom Ameriške-ira Rdelčega križa zaboje'ke rr 7m :,h i>otre»bP3čin našim voj nim ujetnikom.. Vsak zaboj- ček velja $2.50. Kete je tulilo. kakor da je na koln. fiele ko sem poskusila «fmvati, sem zmaigala na vsej črti". POŽRLA JE KUSČABICO. Neka stara vdova iz Tiudim-pešte je zaspala te dni na ne-; kem travniku. Kakor so ptocve-dali oičividci. ji je zlezla med spanjem kuščarica v usta. Starka se je zbudila in jo v zme<*e-no>ti požrla. Začela' «e je du-šiti Morali so jo prepeljati ta-Ocoi v bolnišnico, kjer so jo rešili nenavadnega grižljaja. Hvar sicer ni največji, pač pa najlepši otok jugoslov. mor-■ !ja, je klasi&n aa/iadi oibilice spomenikov, ki so umertniško in ^godovinsJco znameniti; klasičen pa je tudi zaradi tega, ker se na njem, v le$pi ubranosti adružena, pojavljalo v neposrednem sredstvu vse one zaia-či'no«ti, znamenitosti in posebnosti, ki so sicer saino posamič in ločeno lfstne posajneenim otokom naše Adrije. Kakor vel^ji otoki, je tudi otok HŠvar prejel in do dane« le v malo spremenjeni obliki ohranil svoje ime v 4. stol rt ju prod Kr„ v dobi, ko s(o! grški izseljenci iz egejskega otoka Para ne.selili ta rodo\-itni kraj in vabljivi o-tok. Ako se otok ponavlja tudi mimogrede pod grškim ime-i Tiom Pvifliveia. se s to označil še dandanes strinjajo krasni gaji panvih visokih pinij, ki pokrivajo severno s-iram pomota. Treba j:, da napmvife v Hva-rn, tem pokrajinsko mikavnem in »gdovinsko zanimivem otaškt«u mestecu sprehod iz lu-^lega, lepo zaokroženega zaliva in pristanišča po "^egfšplov-«ki" promenadi v Mižnji sred-njeveški Frančiškanski samostan, da si ogkdaš njegjovo cerkev, njegovo knjižnico in samostanski vrt. ZaJcladi te samostanske knjižnice — med nji mi stari inkunrtbl'v *tar brevi-arij in koran — predstavljajo neprekinjeno nadaljevanje antičnega, klasičnega slovstva. Samostanski vrt se blešči v ■na,ibujm jšeiri krasu subtrop-skeiga rastlinstva' kakor promenada ob obali. Iiozrevajoče citrone in p/oiniaran«e, redke •vrste cipres in celo >obačnjo drevo >toji na tihem samostanskem vrtu. Za umetnostnega narodovinarja je cerkeiv Frančiškanskega sttmoetana z na-lirTobniikoin domačega pesnika Hanibala Lneiča posebno privlačna. {Ivlamnolomi na ofc^ku, ki dajejo prvovrsten marmor in Skriljevec, ^o dali mestecu gradivo za gradnjo njego\-i'h cerkva, samostanov, palač, gradotv in tixinjav. Ponoeno in dostojanstveno se dviga v notranjem kotu pristanišča hotel Grand Palace. Vzhodno od tu se širi slogoviti Stolni trg s stolpom, opremljenim z uro, z lepo stolnico iz 12. =toletja- z občinsko hšso. s škofijsko palrčo ter s palačama Palladini in Gazari. V občinski hiši se nahaja nekdanji atonal, nad njim Ijuib-ko. najsrk>rpjše gledališče. V bližini sanjavo gledajo v novi svet slikovite razvaline nekda-1 nje palače plemicev Leporini-Zečč, kTje v nji vzidana celo skupina novih hiš. Od nekaterih starih cerkva v Hvaru so ostali s"mK> še zvoniki, kaiti mestece je tbilo ponovno razdejano od litrskih ronarjev in drugih sovraJžmkov. Xa njegovo burno preteklost spominjajo tudi še d eioma ohranjene utrdbe, kakor Fort Spagunal nad mestom i« leta 1551, Fort Napoleon na še' višji vzpetini iz flrancosikili \tajn In utrdba) iz arvstrijeifcph časov' ob vhodu v pristanišče. Aiko se na vrilidonem koncu 68 km dolgega otoka, kjer leži sredi oljčnega gaja majhno se-lo Sučuraj. ozreš ob mirni morski gladini na morsko dno, si prikaže na dnu velika množin" antičnih žar. kakor da so jih nekoč sem skril pred lak on v nirnd barbari. Marsikje na otoku naletiš na apiljč s kapniki, kakor sv. Nedelja in Ghaleah, kjer je čloa-ek bival "ze v kameni ddbi. Ka otdčiču ŠcedTo. ki gleda na južni strani otoka iz sinjiih morskilh valov, žvrglja blizu razvalin opuščenega samostana rsatrgan pastirček; r»o samotnem grmičevju se potikajo in pa^e^o pol divje koze ir. pol divji osli. ISeverna obala otoika ima v svojih zalivih tri kopališča in letovišča!. Stari grad, najstarejše napelje na <«toku, zanimi- fTA fnyi 1 7D1*l>ltl Mi stavb, Jelša, ikjer izdelujejo najlepše opankle, in Vrboeka, kjer v trdnjavi podobni župni cerkvi laibko občuduješ različne Tizianove slilke V vasi Br-noje na gorskem \t1iu- preko katerega gre pot iz Hvara v Stari grad, izdelujejo rožmari-no^lo olje Tu pa tam naletiš na srednjeveške zapuščine in samote, na razpadajoče branike in stolipe. na samotne in ra-zte-sane vinogradniške vasic.e Južno obalo otoka obrobi ia vrsta majčkenih otočičev. Čarobna sl ika pa brž izbrisi iz sporni nana nepri.fetne predstave, aT. napraviš iz TTfvara na ladji izlet na nvajhni otoflc BLšcov, in tam obiščeš ter si ogledfš njegovo znamenito sinjo Spil jo, ki ie klasična po svojih oblikah in barvali. Novo Zelandaki vojaki so se pridružili generalu Mihajlovicu iLizbona, 3. februarja. (Posebno poročilo "The Christian Science Monitor "-ju g. Davida AValkerja.) — Lz zanesljivih virov so prišle vesti o oddelku angleške vojske iz Nove Zelandije, ki se je mesec skrival v grških planinah in se mu je končno posrečilo najti vojsko generala Dra-že Miliajlovica in ne ji pridružiti. Zaradi vojaških tajnosti ni j mogoče poročati, natančno c njihovi poti. Znano je, da so inženirji novozelandskih enot postavili pontonski most čez Savo v severnem delu Jugoslavije, tako rekoč pred očmi Nemcev. Potujoč skoraj izključno samo ponoči so te ediuice, nekatere med njimi angleške, vodili, hranili in zalagali z orožjem Grki, ki so tvegali nevarnost, da bodo ribiti, samb da bi jim pomagali pri begu. Iz istih virov prihajajo poročila, da je ostra zima za nekaj časa ustavila delovanje Draža Mibajlo-viča in njegovih četnikov in redne vojske, ki pripravlja spo^ mladi velik napad. Zaradi zadnjega četniškega gibanja je Hrvatska popolnoma osvcibojena izpod italijanskih zasednili obtahti. Italijani so preveč zaposleni in se v tej pokrajini sploh ne smejo javno prikazati, kajti maščevanje jih čaka noč in dan. Dalje prihajajo vesti, da ua-I_-___