List slovenskih delavcev v Ameriki.
The unij Slovenian Dmiif -z in the United States*, s=
lined dray daj axeeptt Sanaa?* m —: aad Legal Holidays. s— IL
•s 50.000 Readers. s«
TKLSTOM FISAftNE: 4687 OOETULNDT.
Entered m Second-Class Hatter, September H, 1903, at the Poti Ottoe aft Hew York, N. Y., under tho Act of Oongzeaa of March 3, 1879.
TBLKFOH PUAXMX: 087 OOETLANDT.
»0. 128. — toV. 128.
NEW YORK, THURSDAY, JUHE 1, 1916. — ČETRTEK, 1. JUNUA, 1916.
VOLUME XXIV. ~ LETNIK XXIV«
Avstrijci so začeli z veliko naglico prodirati v Benečijo.
POLOŽAJ PRI ASIAGO IN ARSIERO. — LONDON SKO POROČILO PRAVI, DA JE ITALJANSKA PO SADKA ZAPUSTILA ASIAGO. — AVSTRIJSKI NAD VOJVODA FRIDERIK JE IZJAVIL, DA JE ZDAJ NAPOČILA URA PLAČILA. — V SEDANJI OFENZIVI SO VJELI AVSTRIJCI PREKO 30,000 VOJA KOV IN ZAPLENILI 300 TOPOV. — ITALJANI dE
VEDNO TAJIJO.
Berlin, Nemčija, 31. maja. — Sovražna armada se na eel i črti urnika. Avstrijci neprenehoma nadaljujejo s svojo ofenzivo v beveriu Italiji. Glavna sila italjanske armade je zdaj koncentrirana med Asiago in Arsiero. — A vstri j<-i morajo zavzeti obe utrdbi, če ne. si niso veliko na boljšim.
Sovražnik se brani z zadnjimi napori. Kot kaže. ni \eč daleč čas, ko bo moral zapustiti obe utrdbi.
Uradno avstrijsko poročilo se glasi:
—	Avstrijske čete pod poveljstvom avstrijskoga nadvojvode Friderika so precej napredovale na fronti med Asiago in Arsiero.
Severno od Asiaga smo pognali sovražiuka iz Gallio. Monto Fiaro ju Monte Baldo sta v naših rokah.
Zapadno od Asiago smo vtrdili našo fronto pri Punta Cordin. Odkar je bila uvedena ofenziva, pa do včerajšnjega dne smo vjeli 30.088 Italjanov in zaplenili 299 topov. Med jetniki se nahaja 694 častnikov.
Naši zrakoplovei so skoraj neprestano v akciji. Škoda, ki vi> jo povzročili v italjanskili mestih, je ogromna.
London, Anglija. 31. maja. — Italjanske čete so zapustile Asiago in se umaknile na postojanke, ki se nahajajo vzhodno od mesta-
Berlin, Nemčija, 31. maja. — Ob obletnici, ko se je začela vojna med Avstrijo in Italijo, je izdal nadvojvoda Friderik, vrhovni poveljnik avstrijskih čet, sledeče amiadno povelje:
—	pred kratkim časom so samo naše bojne ladi-je in naši zrakoplovei napravijali sovražniku v njegovem ozemlju veliko škodo.
Celo leto smo morali čakati ure napada in povračila.
Slednjič je napočila ta ura.
Preženite iz dežele vsiljivca ter napravite na jugo-zapadu monarhije meje. ki nam bodo v bodoče zasigurale
varnost.
Rim, Italija. 31. maja. — Italjanski poročnik princ Mrksimiljan Dentice de Frasso se je pri nekem zrako-plovnem poletu tako ponesrečil, da je kmalo zatem umrl. Princ je bil nečak Amerikanke Georgine Wilde, nečakinje admirala Wilde-a.
Rim. Italija, 31. maja. — Danes je bilo izdano tukaj več poročil, iz katerih je razvidno, da je avstrijsko ofenzivno prodiranje na eeli fronti ustavljeno.
Med reko Adizo in Astico si sovražnik na vse nači-ve prizadeva, da bi kaj napredoval, toda ti nameni so se Uiu drizdaj še vedno izjalovili.
Dunaj, Avstrija. 31. maja. — Avstrijski prestolonaslednik Karol Franc Josip je na čelu svojih čet prodrl že precej daleč v Beneško nižino.
Avstrijski letalci so obstreljevali italjanska vojaška skladišča v San Giorgio in Dinogari.
Povzročena škoda je precejšnja.
Rim, Italija. 31. maja. — Italjanski generalni štab je podal danes sledeče uradno poročilo:
— Na višinah severno od doline Ledro in v okolici Rive se opaža veliko sovražniško gibanje. Avstrijci neprestano utrjujejo svoje postojanke in koncentrirajo čete.
U Lagarina dolini so začeli Avstrijci zopet napadati s svojimi težkimi topovi Pripoznati moramo, da je avstrijska artilerija boljša od naše. opraviti pa ne more veliko, ker so nekatere naše postojanke sploh nezavzetne.
Pred par dnevi se je vršila zelo vroča bitka pri Col di Buole. V bitki sta se najbolj odlikovala 207. in 62. infan-terijski polk.
Pri Pasubio se je vnela vroča bitka, v kateri smo bili mi zmagovalci. Sovražnik se je zelo hrabro boril, slednjič je j>a izprevideL da mu nič drugega ne kaže kot umakniti se. IH I i Hj Si
Na planoti Asiago smo zapustili Punta Corbin.
Ob Soei se vrše noč in dan artilerijski spopadi. Ti Spopadi so najbolj vroči pri hribu sv. Martina.
Iz delavskega sveta.
Železničarji
Danes zjutraj se je pričelo New Yorku eno največjih poga janj za boljše plače in skrajšanje delavnega časa.
•Sestalo se bo petsto zastopnikov železniških delavcev in devetnajst ravnateljev največjih železniških družb v Ameriki.
Prva in najslavnejša zahteva, ki jo bodo stavili delavski zastopniki. je skrajšanje delavnega časa na osem ur. To bo gotovo najte žavnejsa točka in mogoče je, da se bo posvetovanje že pri tej razdrlo nakar bo sledila velikanska stavka. —
Železniške družba pravijo, da ako ugodijo delavcem, se bodo njih stroški povečali od sto do sto-petdeset milijonov dolarjev. Predsednik unije kurilcev je rekel, da je to le nekak trick"' družb; namreč, da toliko stroškov vsled te ga ne morejo imeti, pač pa hočejo tem pokriti velikanske dobičke, ki jih delajo.
Železniški maguati so žrtvovali zadnji čas velikanske svote denarja, da bi zadušili zavedanje delavcev. Izdajali so posebne časopise, tiskali raznovrstne brošure v vseh mogočih jezikih itd.
Telegrafisti.
Danes se bo odločilo ako bodo zastavkali telegrafisti. Imeli bodo veliko konvencijo, na kateri bodo glasovali "za" ali "proti". V slučaju. da bodo "za", bo šlo takoj na stavko nekako 115,000 uslužbencev.
Najbrže bodo pričeli s stavko, kajti ne bodo imeli kmalu take prilike, ker prihodnji teden se bodo pričele vršiti razne konvencije, ki bodo potem trajale par mesecev ali še več, vsled česar bodo telegraf ične družbe zelo zaposlene.
Krojači v New Yorku.
Gospodarji krojaenic. ki spadajo h Cloak. Suit and Skirt Manufacturing Protectice Association, so včeraj sklenili, da zopet odpro delavnice, katere so zaprli, ko so krojači zastavkali, — Delavcem so sporočili, da vzamejo nazaj vse o-ne delavce, ki ae prijavijo k delu v teku današnjega dne. Ugodili jim bodo samo nekaj neznatnih zahtev. namreč, da bodo izboljšali razmere v delavnicah. — Glede osemurnega dela in povišanja plač nočejo nič govoriti.
Baje se bo večina delavcev vrnilo na delo, ker so v to primora-ni, kajti stavke ne morejo več vzdržati.
Carranza zahteva v svoji noti pojasnila oziroma odpoklicanje ameriških čet. — Gibanje Mehikancev na meji
Izpred Verduna.
Boji neprenehoma divjajo, ne da j bi bilo opaziti na kateri strani kak večji uspeh. — En milj on Nemcev pred Verdunom.
Washington, D. C., 31. maja. — Včerajšnje poročilo, da je Carranza zahteval svojo noto nazaj, ni odgovarjalo resnici.
Mehiški poslanik Eliseo Arre-dondo je danes dostavil noto državnemu departmentu, katero je Carranza poslal po posebnem poslancu.
Carranza v noti prav odločno zahteva. da Združene države odpokličejo svoje Čete. pole^ tega pa izraža voljo, da je mehiška vlada pripravljena se še tozadevno di-plomatičnim potom pogajati, v slučaju. da bi Združene države ne hotele takoj ugoditi.
Pravi ,da so ameriške čete v Mehiki brez vsakega pomena, ker Vil-lova tolpa je že tako ali tako čisto razkropljena.
Mehiška "de facto" vlada odločno zahteva, da ji vlada Združenih držav že enkrat razloži kakšen namen in pomen imajo Per-shiugove čete.
Carranzova vlada tudi protesti ra, ker se obnaša vlada v Wash-ingtonu s takim nezaupanjem na-jram nji. Protestira proti temu, ker je vlada Združenih držav dala prepoved in izvoz municije in orožja.
Vladni uradniki se niso hoteli tozadevno nič izraziti. — Noto bo-Jo jutri predložili predsedniku VVilsonu.
El Paso, Tex.. 31. maja. — Me-liške čete. nekako tri tisoč po številu, so zapustile svoje prvotne postojanke in se približale meji.
To je obmejno prebivalstvo ze o razburilo.
Sem je pa došla še neka neuradna vest, da je general Obregon, mehiški vojni minister, pozval pod orožje vse vojaščine sposobne Mehikance.
Mehiški konzul v E1 Paso je nabil o?las. v katerem poziva mehiške državljane, da se pripravijo.
Konci aa potu v Anglijo.
Norfolk. Va.. 31. maja. — Pet-sto tisoč kuncev je danes peljal parnik "Cumberland", ki je na potu iz Willittjftona, Nova Zelandija, v Liverpool, vstavil tukaj, dobil premoga. Kunei bodo
Nemški cesar se je peljal s 'karo'.
Bbtttff, P ruši j a. 31. maja. — Kemiki cesar se je včeraj, ko se je mudil na ogledu v ladjedelnici v Schihau, peljal s cestno železni-
Plača delavcev na farmah.
Harrisburg, Pa., 31. maja. — Is
uradnega poročila poljedelskega department«*! je razvidno, da prodajo farmarji v Pennsvlvaniji za $400,000.000 pridelkov na leto. — Od tega zneska plačajo $43,000,000 za plačo svojim delavcem; ženske delavke dobe plače na leto 3 milijone 972.000 dolarjev. Na posameznega delavca pride povprečno $17G.
Dva parnika potopljena.
London, Anglija, 30. maja. — Lloydovo poročilo se glasi, da sta se včeraj potopila zopet dva angleška parnika, namreč "Dale-grath" in " Southgarth". Moštvo obeh parnikov se je rešilo.
Nemško ljudstvo in časopisje za mir.
Berlin, Nemčija, 31. maja. — V Reichstagu je včeraj socialistični poslanec Gustav Noske protestiral proti govoru poslanca Hirscha. nacionalnega liberalca, ki je zahteval, da se prepreči, da ne bodo nevtralne države pričele s posredovanjem med Nemčijo in zavezniki. Bekel je: "Zdaj ni več na razpolago nemških živ lien j, ki bi se jih moglo žrtvovati za fantastične načrte. Ljudstvo doma in ua frontah pravi, da je dovolj kr-voprelitja. Ako se vojna se naprej vršila, bo to zločin. Človečanstvo zahteva, da se ljudje med seboj razumemo."
Rooseveltova kampanja.
V St. Lonisn se je zelo trpko izrazil o Zvezi nemških Amerikancev. Wall Street sanj.
Tudi nemško časopisje se na vso eo. Voz j« bil natlačen ljudi; cesar moč zavzema za mir; zlasti "Vos-je plačal svojo vožnjo in nato se sisehe ^eitung", "Berliner Gazet j bo ukrenila tozadevno nikakega sprevodniku podaril deset mark. I te" in drugi večji listi.	'koraka.
St. Lonis, 31. maja. — Kolonel Roosevelt je danes tu končal svo-io kampanjo po Zahodu. V svojih
■*ovorih je neusmiljeno udrihal po svojih nasprotnikih. — Zlasti po
predsedniku Wilsonu ter Fordu in Bryan u.
Zadel je tudi struno nemških Amerikancev. Zgražal se je nad akozvano Zvezo nemških Amerikancev, ter pripomnil, da on ne nasprotuje samo nemškim Zvezam v Ameriki, temveč tudi angleškim, ali kakim drugim, katerih namen bi bil kaj drugega kot amerikani-2enx. Nemške Amerikanee, ki spadaj k tej Zvezi je imenoval izdajalce.
Pri napadu na predsednika Wil-sona je rekel .da bi morale Združene države braniti Belgijo, ko so jo Nemci napadli.
Poslušalci so mu zelo aplavdira-H, zlasti ko je udrihal po Nemcih, celo ljudje nemške krvi so mu pritrjevali.
Svoj govor je končal: "To jesen bo ameriško ljudstvo izvolilo ameriškega predsednika, ne pa kakega privrženca nemškega cesarja".
Avstrijska nota.
Washington, D. C., 31. maja. — Državni department je dobil danes od ameriškega poslaništva v Parizu poročilo, da se nahaja na potu po posti avstrijska nota. — Nota se tiče vojevanja s podmorskimi čolni. — Avstrija navaja več slučajev, v katerih so zavezniški čolni potopili avstrijske ladje na nepostaven način.
Uradniki državnega departinenta so izjavili, da ako ni bilo ua do-tičnih parnikih ameriških državljanov, vlada Združenih držav ne
London, Anglija. 31. maja, — Francosko uradno poročilo ae glasi, da so se vršili na zahodnem bregu reke Meuse grozni boji. v katerih so Francozi izgubili nekoliko ozemlja. Infanterijski boji so divjali od La Mort Homme do vzhodnega bregu Meuse. Francosko poročilo pripozna. da so nji-hoče čete morale zapustiti prvo črto strelskih jarkov.
Večerno poročilo francoskega vojnega urada se pa glasi, da so vzeli Nemcem več postojank jugo zahodno od La Mort Homme in okoli ujeli 250 mož. pet častnikov in zaplenili sedem strojnih pušk.
Berlin, Nemčija. 31. maja. — N"emško uradno poročilo se glasi, da so bili Nemci na zahodnem bregu Meuse uspešni in da so osvojili oni del vasi Cumieres. katerega so Francozi nedavno zopet zavzeli. Nemški vojaki So ujeli okoli sto Francozov. — V pondeljek so zaplenili en težki top. osemnajst strojnih pušk in več municije.
London, Anglija. 31. maja. — Angleško uradno poročilo se glasi •
Vkljub slabemu vremenu so naši zrakoplovei vseeno imeli velike uspehe. Preteklo noč je sovražnik bombardiral naše postojanke pri Fricourtu. severno in južno od Neuve Chapelle in vzhodno od La-ventie. Bombardiranje je trajalo dvajset minut, toda sovražnik je moral nazadnje utihniti., ker smo mu napad vrnili še s hujšim o-gujeui.
Pariz, Franeija, 31. maja. — Nemci so zadnji čas dobili velikanska ojačenja, ker hočejo Verdun '.a vsako ceno osvojiti. — Nekateri vujaški izvedenci domnevajo, da mora biti na zahodnem bojišču uajmanj en miljou Nemcev. — Iz-srube Nemcev so velikanske. Vsako tied zemlje morajo plačati s tisočimi življenji. Tudi izgube francoskih čet so grozne, toda se ne morejo še od daleč primerjati z nemškimi.
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRIJO, KOROŠKO, HRVATSKO, in droge kraje v AV8TRO-OGBSKI blizo 7 m i-lijonoT kron. Vse te pošilja-tre so dospele v roke prejemnikov nt tako hitro kakor prej v mirnem čaru, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljali, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa BO pošlje sorodnikom, ali znancem, ki ga od tam pošljejo rojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nun pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Va! natančen naslov in na-alob osebe, kateri se Ima izplačati.
s I
Grof Tisza pravi, da so zavezniki vsega krivi.
PO NJEGOVEM MNENJU BI BIL MIR LAHKO ŽE ZDAVNAJ, ČE BI NE BILI ZAVEZNIKI ODLOČNO PROTI TEMU. — ANGLEŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK JE IZJAVIL, DA MIR SE NE BO TAKO K« MALO SKLENJEN. — KAJ MISLI TISZA O RAZNIH PREDLOGIH. — NEMCI SO PROTI WILSONU. — ZNAČILNA BRZOJAVKA PREDSEDNIKU WILSONU. — MIROVNA KONFERENCA.
K.
B. • * • 10....
15____
20.... 26.... SO....
BO.... ss.... eo.. . es....
TS.... 8S....
eo.... 100....
uo____
.90 1.00 2.35 8.06 8.80 4.50 B.25 S.95 «.70 T.40 8.111 8.85 8.00 10.80 11.05 11.7S 13.50 IS. 20 14.50
i&oe
K.
120....
130____
140____
150.... 100....
170____
180....
200....
250____
800.... 850....
450..!* 500.... 800....
TOO....	10U50
800...»	110.00
800....	180.50
1000....	142.00
8
17.40 18.35 20t0 217» 28.20 94.68 28.10
87	JB 80.60
88	28 48.90 S0.7B 5800 80.15 72.50 87.00
Ker ae adaj cene denarju skoraj dan menjajo, smo primorani račnnatl po najnovejifli cenah ta bomo tudi nakasovaU po njih. <— Včasih se bo zgodilo, da dobi na~ Blondk kaj več. včasih pa tudi kaj manj. List dospe
ar dm kasneje tn ko dobi win i all Ust i prim
.; ROJAKI NAROČAJTE BE NA "GLAS NABODA**, NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNIK V
Budimpešta, Ogrsko, 31. maja. — Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu:
—	- Toliko časa. dokler bodo vodilni krogi Francije in Anglije mislili kot govorijo, ni nobenega upanja, da bi se sklenil mir.
Te besede se tičejo v prvi vrsti izjave angleškega minislrskega predsednika Asquitha in predsednika francoske republike Poincareja.
—	Umevno je. — je nadaljeval grof — da bodo Zdr. države posredovale. To posredovanje se bo začelo šele tedaj. ko bosta obe stranki pripravljeni skleniti mir. Zaenkrat ni o tem niti govora. Kdor bi se prvi uklonil oziroma, kdor bi se prvi začel pogajati in staviti predloge, oni li bil na slabšem.
Po mojem imienju je doba miru še precej daleč.
Pred kratkim je podal nemški državni kancelar par precej značilnih izjav. Nemški državni kancelar je povedal celemu svetu, da hoče Nemčija skleniti mir. ker ve, da imajo isto željo vse bojujoče se države. Škoda, da ne prid»; ljudstvo do besede. Zdaj govorijo v njegovem imenu samo diplomati, ki niso še nikdar okusili trpljenja in ne vedo oziroma nočejo vedeti, kako hrepene vse bojujoče se (težave po miru.
Mirovna pogajanja se bodo tedaj začela, ko bodo voditelji zaveznikov razjasnili ljudstvu vojni položaj in ko bodo prevzeli nase del odgovornosti.
S tem še ni rečeno, da je moj namen govoriti o miru.
Mi se branimo in se bomo toliko časa borili, dokler ne bomo dobili dovolj koncesij, da bomo v bodoče vami.
Ko se je začela vojna, so izjavili zavezniki, da ne bo prej končana, dokler ne bomo mi popolnoma poraženi in dokler ne bodo naše dežele razdeljene. Mi nismo nikdar gov >riii o naših namenili in naš namen ni bil uničiti druge narode. —
Ko je časnikarski poročevalec vprašal, kaj bo s predlogi predsednika Wilsons in svetovno konferenco, je odvrnil grof Tisza:
—	To vprašanje je veliko lažje staviti kot pa odgovoriti nanj. Dolžnost vsakega posameznika je delovati ua to, da bo sklenjen trajen mir in da bo sklenjen prejko-mogoče. Sedanja vojna je največja nesreča za človeški rod in za človeško pridnost. Ta vojna je strašna in bo imela tisočkrat slabše posledice, kot so je imele Napoleonove vojne.
London, Anglija, 31. maja. — Liberalec Sir A. Mark-ham ie vprašal danes v poslanski zbornici, kako bo z mirom. Ministrski predsednik Asquith mu je odvrnil, da Nemčija noče sprejeti pogojev, ki bi zasigurali zaveznikom trajen mir. Nemški državni kancelar je baje izjavil, da so pogoji zaveznikov nespremljivi ter da ne vsebujejo niti ene točke, s katero bi bila Nemčija zadovoljna. Značilno je, da ni ministrski predsednik niti enkrat omenil, da mora biti prej Nemčija uničena, predno se bo sklenil mir.
Haag, Nizozemko, 31. maja. — Meseca oktobra leta 1914 se je vstanovilo tukaj "Nizozemsko protivojno društvo".
Predsednik društva je poslal včeraj predsedniku W^sonu sledečo brzojavko:
—	Z ozirom na vaš govor, ki ste ga imeli pri seji "Lige za izsiljen je miru*', se predrznem vprašati vas, če bi hoteli delovati na to, da bi se prejkomogoče sestali delegati nevtralnih držav in začeli razpravljati o bodočem miru.
Mirovna konferenca se bo najbrže vršila v Haagu.
Berlin, Nemčija, 31. maja. — V današnjem zasedanju državnega zbora je rekel liberalni poslanec dr. Stre-seraan, da predsednik Wilson nikakor ne bo nastopil kot posredovalec med bojujočimi se državami.
—	Predsednik Wilson ne sme igrati ulogo posredovalca, —■ je izjavil poslanec, — ker je največ pripomogel našim sovražnikom, da se še vedno lahko bojujejo. On ni niti poskušal izrabiti svojega ogromnega upliva, da bi dobivala Nemčija iz Amerike razna živila in druge potrebščine.
On je vedno dvigal roko proti nam in je stal vedno odločno na strani naših sovražnikov.



GLAS NARODA, L JTTN. 1916.
!6LAS NARODA"
(Slovenie Dailj.)
Owned and Published bj the
SLOVENIC PUBLISHING GO.
(a corporation.) FRAVK SAKSER. President. LOUIS BENKD1K. Treasurer.
Place of Business of the corporation
and addresee* of above officers: 82 Curt land t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za celo leto velja list Canado ..........
Ameriko in ........ $3.00
pol leta..................................1.50
celo leto za mesto New York.,	4.00
pol leta za mesto New York..	2.00
Evropo za vse leto....................4.50
»pol leta....................2.55
„ četrt leta................1.70
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan izri!4>mši nedelj in praznikov.
-GLAS NARODA"
("Voice of the People") Issued every day except Sundnys and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advert!
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne
priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi-bivalile naznani, da hitreje naj-_demo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov:
"GLAS NARODA"
«2 Tortlandt St.._New York City,
Telefon 4687 Cortlandt.
Ameriška prosperiteta.
Zadnji obračuni kontrolnega urada za premoženje kažejo, da je
bankah Združenih državah za $3,000,000,000 več premoženja kot v vs.-h bankah Anglije, Francije. Nemčije, Rusije, Nizozemske, Švice ia Japonske skupaj.
N< k trgovski eksj>ert je rekel: 4'Se nikdar poprej ni toliko ljudi nosilo svilnate nogavice, svilnato spodnjo obleko iu opažati je tudi druge pojave, katerih poprej v najboljših časih ni bilo."
I reilnik nekega finaucijeLnega l.sta je pa v »vojem članku napisal sledeči srtavek: 44 Svetovno igro smo mi dobili; da se bo mogla igra nadaljevati, bomo morali tvojim soigralcem posoditi."
Kako je do te prosperitete do-fclo in kdo jo čuti?
Vsak, kdor je zadnje in to leto zasledoval ameriško industrijo in trgovino, ve, da je jeklarska industrija danes na najvišji stopnji, Odkar je v Evropi vojna, se je izkopalo iu ruzpečalo 40 miljo-iiov ton železa. Prodajalo se ga je za tako eeno kot še nikoli poprej.
Od mesca marca 1915 do zdaj so vloge narodnih bank v Združenih državah narasle za 2.198 mi-1 j odo v in fee vedno naraščajo za $200,000,000 vsak mesee.
Ameriški podjetniki baje plačajo letos za štiri petine vee plače kot prejšnja leta.
Brezposelnih oseb sploh ni, raz-ven onih, ki nočejo delatL
Do marea 1916 so Združene države poslale v Evropo za 600 ini-Ijonor dolarjev samo vojnih potrebščin, kot munieije in orožja I)o konea tega leta bo eksport tega blaga gotovo dosegel biljon dolarjev. Povprečno vsak teden se odpošlje zavezniškim državam za kake $18.000,000 streljiva in orožja.
V«led velikanskih vojnih naroČil" je treba tudi veliko več železniških zvez in vozov. Letos so železniške družbe v enem samem mesen naročile vee železniških voz in tračnic kot v celem letu 1913.
Na neverjetno visoko stopnjo je prišla tudi avtomobilska industrija. Vojskujoče se države kupijo toliko avtomobilov, kolikor jih imajo tu otziroma kolikor jih morejo izdelati. Poleg tega pa zdaj tudi domačini zelo kupujejo avtomobile. Več avtomobilskih podjetij je zavrnilo velikanska naročila agentov evropskih držav, ker imajo polovico preveč doruačih naročil.
Vprašanje nastane: Ali bi bila
do Združenim državam brez dvoma odprla nova pota za trgovino.!
Skoro opravičeno je domnevanje, da bo delavcev tudi po vojni' zelo primanjkovalo; najbrže še bolj kot zdaj.
Petindvajset odstotkov današnjega delavstva bo šlo po vojni popolnoma v Evropo. Najmanj dvajset let bo priseljevanje v A-meriko popolnoma izostalo, kajti evropske države svojim ljudem ne bodo dovolile izseljevati se. Ako bodo Združene države upe-ljale kako bolj splošno vojaško službo, bo to imelo tudi velik upliv na "delavski trg".
Velikanske so svote denarja, ki so prišle zadnjih petnajst mescev v Združene države, toda prosperiteta se skoro ne pozna drugje kot v tem, da ni več nezaposljenih in pa da so si nekatera že prej mi-ljonska podjetja nagrabila še večje kupe premoženja. Največje dobičke so imele družbe, ki lastuje-jo različne kovinske rudnike.
Železniške družbe so sicer imele lepe dobičke, toda mislilo bi se. da bi morali biti večji. Vodstvo neke jugozahodne železniške družbe poroča, da so morali letos plačati za neko gotovo množino ma-terijala. namreč vozov, tračnic, zic i. dr., $5,091.000, medtem ko so za isto množino inaterijala leta 1915. plačali le $3,314,000.
Zdaj stane družbe, ki grade ladje, vsaka tona (namreč vsaka ladja tehta toliko in toliko ton) $155, medtem ko je bilo pred vojno mogoče zgraditi ladjo po $90 tono.
Amerikanci zdaj kljub tako visoki ceni na vso moč hitro grade ladj*\ kajti rajše zdaj še enkrat dražjo plačajo parnike. kot pa da bi po vojni vsled pomanjkanja ladij irpela njihova trgovina iz inozemstvom.
Torej tudi različna podjetja nimajo posebnih dobičkov, ker gotove družbe, zlasti jeklarske svoje surovo blago vedno dražijo in dražijo. Cena surovemu železu je poskočila za 55 odstotkov, jeklu za IVOfc, bakru za 115^. svincu za 100rr. dotičnim tvarinaui pa, iz katerih se izdeluje streljivo, za od :Jinj do 700 odstotkov.
Izmed vseh pa najmanj občuti to prosperiteto delavstvo. Res je, da so plače za 15 do 35 odstotkov višje, toda zdaj se je pa tudi življenje podražilo za skoro 30fc. To pa tudi vsled velikega izvoza blaga.
Tako je ubogi delavec vedno tam. kjer je bil. Ako ima malo boljšo plačo, mora pa za življen-ske potrebščine toliko več potrošiti.
Dopisi.
New York, N. Y. — Slavnim newyorskim društvom in občinstvu naznanjam, <ia bo naše društvo sv. Ane štev. 105 K. S. K. J. priredilo svojo slavno&t ob priliki desetletnice društvenega obstoja dne 25. novembra. — Mary Koin-pare. tajnica.
New York, N. Y. — V soboto dne 3. junija se vrši v Sokolovni na 72. cesti med Ave. A in East End Ave. koncert "Slavca". Po koncertu je gledališč na predstava. Na vsporedu je kita pestrih slovanskih skladb, za vsako pa sledi kot prijeten prikladek naša divna slovenska narodna pesem. Koncert se pričenja z nastopom jugoslovanskega tamburaškega zbora. Sviral bo kot prvo točko: ''Far-kašev venec jugoslovanskih narodnih pesmi"! Pesmi "V hribih s dela dan". "Soča voda je šumela". 4 4 Hrvatsko j", "Sinoči sem na vasi bil'* in "Sextet iz Lucia di Lammermoor*' tvorijo prvi del koncertnega vsporeda. V drugem delu nastopi zopet jugoslovanski tamburaški zbor. svira: 'Triglav* valček. In pesmi: "Nazaj v planinski raj". "Slavec milo je nagla šal", poje mešan zbor "Slavca". "Bog in strah", "Kdo bo listje grabu', 4'Svoboda", poje moški zbor 'Slavca*', "Memories", poje baritonist g. Ivan Ribič, spremlja ga Miss P. Ribieh. in "Good night, Good night". quintete, pojejo Miss Finy pi. Koesiger, Miss Mimi Reins in gospodje: Ivan Čargonja, Josip Rems in Ivan Adamič. — S tem je koncertni vspored končan.
zgodovini Slavčevi se se
Kadar kupite- Uneeda Biscuit, ste zadovoljni, ker veste, da ste prejeli ono kaj ste zahtevali — soda krakerji so vedno sveži kot iz peči, krhki, čisti, okusni in redilni.
Uneeda Biscuit so vedno enaki v kakovosti in aromi to so soda krakerji na katere se lahko za-neseš. — Zato, ker so Uneeda Biscuit izvan-redni soda krakerji zaviti na izvanreden način.
Pet centov povsod v zavitku, v katerem ne morejo postati vlažni.
NATIONAL BISCUIT COMPANY
ameriška industrija in ta toliko'Prvikrat v IKUUUtuu omvcew s opevana prosperiteta kaj prizade- je spomnilo i božiče Thalije kar s ta, ako bi danes nastal v Evropi je seveda lahko zgodilo, če se nam inirT'	^	I je posrečilo pridobiti tako izvrst-
Na to vprašanje se zdaj sicer ne no moč v gospej Augusti Danilo-more 6e z gotovostjo odgovoriti,' vi. Domovina je izgubila mnogo z vendar gotovo je, da bo jeklarska njo in "Slavec" se ponosi, da je in municijska industrija navado-1 gospa — prvikrat tu, ponudila
j bas 44Slavcu" svoje sile! — Glu-Na tisoče delavcev bodo podje- m a "Kdor se poslednji smeje" ni tj« te vrste gotovo odslovila, to-' sicer bogve kako klasično delo, d* brez dela j mi najbrže ne bo kjer bi mogel igralec ali- igralka
^ati, kajti po vojni ee bo- pokazati svojo umetnost, vendar ne" rm stavkamo, ki emo bfli capo-
pa i ta euodejanka zahteva od igralca mnogo, predvsem pa izborile mimike. In te je seveda pri igralkah naših mnogo! Pointa igre? Že napis sam nam jo odkriva isto. Mlada vdova se norčuje iz namenjenega ji ženina, ki je slučajno tudi njen bližnji sorodnik. Baron se prelevi začasno v fotografa. za promeni tndi malo zno-ri. konec vseh koncev je pa vedno eniisti. da mu mlada vdova pade okrog vratu — takrat je že davno preveč norel, ali pa je popolnoma (opomba pisca) — in poljub je zvezal dva — srca! In smejal se je graščak — poslednji. Čudno, da je i v življenju tako. da se gospodje stvarstva večinoma smejejo — poslednji. — a pa saj to ne spada k stvari. — Lloge so v dobrih rokah in pričakovati smemo najboljšega uspeha! Po koncertu in predstavi je ples in splošna zabava. — Pevci Slavca"' se zwvedajo svoje dolžnosti in ko bi jih naša greater-neuvorška Slovenija ob večerih vsaj tako izza kulis gledala in z obžalovanjem 'seveda' opazila, kako se i pevovodja tudi v znoju ■'čednega'^ svojega obraza, da. takrat bi pripoznala trud oralcev narodne njive in ''unisono zaključila: '4Tja. h koncertu moramo vsi. vsi brez izjeme!" — Vstopnina pri nas Slovencih sploh nobene uloge ne igra, ker kavalirjev menda nikjer ni takih razen pri Slovencih. In simpatije do društva? Deljene so. a ne bi smele biti! Slovenska pesem bodi most. na katerega moramo vsi in v sredini njegovi se najdemo in združimo! Do tega priti — mora. — A o tem o svojem času — dalje. — Tudi daljava do dvorane se je kritiko-vala. Da, a žal, da so to le puhle fraze. Kdor nosi v grudih pristno slovensko srce. kdor ve ceniti trud in silno požrtvovalnost pevcev (vaje so namreč ub takih važnih prilikah dvakrat na teden), ta se obotavljal ne bode! In da tudi gleda-liščna predstava zahteva mnogih osebnih žrtev, menda vsako ve! Ne preostaja torej nič drugega, kakor položiti novo žrtev na oltar domovine in ko se bodemo 3. junija v elegantni Sokolovni — seveda točno ob uri drug drugega pozdravili, da. takrat nam bo rekla zavest naša, da slovenska pesem cvete, raste, živi....
"Slavec".
Moon Run, Pa. — Tukaj nas je precej Slovencev, toda zdaj malo-
sij en i v Pittsburgh. Coal Co. pre-mogorovih. Štrajkatno zato, ker nismo zadovoljni s kontraktom,| ki so ga delavski zastopniki odo-' brili pri zadnjem posvetovanju v New Yorku. Ta kontrakt vsebuje, kot sem slišal, take postave, da ima vsak boss pravico delavca za vsako najmanjšo stvarico spoditi, oziroma bi moral plačati od 50? do kazni. Takih razmer najstarejši tukajšnji delavci ne pomnijo. vsaj kazni še niso plačevali. Nadalje je kompanija podražila stanovanja in premog za pet oziroma deset odstotkov. Ko so se delavski voditelji posvetovali z zastopniki družb, so nas silili, da naj delamo naprej in počakamo, da bodo dosegli sporazum. Mi smo delali in delali, ne da bi vedeli. kaj bodo ukrenili. Ko je prijel prvi dan plačila, smo pa videli. da «0 v nekaterih premogo-rovih dobili povišane plače, ponekod ne, v nekaterih krajih so pa še celo odtegnili. Zato smo bili priinorani, da smo pričeli s stavko. Torej delavske razmere so nadvse slabe. Pozdrav vsem stav-karjem širom Amerike! — Stavka r.
White Valley, Pa. — Tukaj nas je približno 35 slovenskih družin in nekaj samcev, mogoče nas je vseh skupaj kake 2(H) do 300 Slovencev. ne pa toliko kot je nek dopisnik v nekem drugem časopisu pred par dnevi poročal. Ni uas sicer veliko, toda ako bi bili malo bolj složni, bi lahko kaj več dosegli. posebno kar se tiče Slovenskega doma. — (.'lanom društva sv. Barbare št. St> naznanjam, da se bo vršila seja dne 4. junija. Prosim, da se vsi člani udeleže seje. ker je več važnega na dnevnem redu, kajti to je polletna seja. — Delamo zdaj še dosti dobro. toda izgleda, da tako ne bo dolgo ostalo. Pozdrav! — *lurij Petrič, S. R. 1. Box 125, Export. Pa.
Boswell, Pa. — Nikdo se ne o-glasi 'iz naše naselbine. Zato sem se jaz odločil, da nakratko opišem naše razmere. Delamo vsak dan, toda zaslužek ni poseben, to je odvisno od delavca iu prostora. Slovencev nas je tukaj malo in se jako dobro razumemo. Podpornih društev nimamo, ker nas je premalo ; zavarovani smo pa pri društvih v drugih naselbinah. Ustanovili smo si pa pečlarski klub, ki prav dobro napreduje. Slovenska dekleta, pozor! Pozdrav vsem Slovencem, posebno pa še Slovenkam! — Blaž Jež, predsednik kluba.
Strah pred operacijo
Gerardov atašej na potu v Ameriko.
London, Anglija, 31. maja. — Londonska "Daillv Mail'* je dobila iz Haaga sledeče poročilo:
Lithgow Osborne, eden izmed atašej ameriškega poslaništva v Berlinu, je na potu v Anglijo, odkoder bo potem odpotoval v Zdr. države. Domneva se. da nese važne dokumente, tikajoče se miru.
Roosevelt "napaden".
Na **Spominski dan" se je bivši predsednik Teddy Roosevelt mudil v Kansas Cit3'-ju, Mo., kjer se je udeležil parade. — Ko je po končani paradi hotel vstopiti v svoj avtomobil, mu je zastavil pot nek opit mož in ga hotel zabosti. toda nek član Rooseveltove družbe je to še pravočasno preprečil s tem, da je napadalca zagrabil za roko. v kateri je držal nož.
Juanšikaj zastrupljen.
San Francisco, Cal„ 31. maja. Juanšikaj, predsednik kitajske republike. je bil zastrupljen in se nahaja v zelo opasnem stanju. Tako poročajo sem iz Sanghaija. kjer se nahaja glavni stan Zveze kitajskih republikancev.
Neko poročilo iz Pekinga se glasi, da je predsednik zelo bolan, toda ne omenja kako bolezen ima.
Rooseveltova popularnost na Wall Streetu.
Včeraj se je več bankirjev' in drugih kapitalistov na Wall Str. izrazilo, da so za to, da Teddy Roosevelt kandidira za republikanskega predsednika. To pa zlasti radi tega, ker je Roosevelt unet apostol "preparedness" gibanja.
Frank V. Vanderlip, predsednik ne\vyorške National City Bank in American International Corp.. je izjavil, da bo on z vsemi silami podpiral Roosevelta.
Tako tudi drugi.
Rojaki!
Columbia gramofone in slovenske plošče je dobiti
]J) Tedna pri:
IVAN PAJK,
je marsi'zojni že najx>iil ol na^ih zaslovellb zdravil, da jih je poskusil pred-u< je -k'L na operacijo. In kakor ču-ležiio se je zgodilo, da si je z našimi zdravili prihranil nevarno operacijo, bolečine in velike stroške. Imamo zahvalna pisma, ki pričajo o tem jasno kot beli dan, notarsko zaprisežena. Ker smo prepričani o čudežno zdravilni moči naSiii zdravil, jih našiin rojakom iskreno priporočamo. Posebno vsem tistim, ki tri« na kroničnih Jmleznih. Bodisi revmatizmu splošnih boleznih, oslabelosti, želodčnih, melnimih ali ledičnih boleznih itd
Naslovite vsa pisma ua:
J. F. DOLENC,
P. O. Box 819,	Milwaukee. Wis.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
M. G. — Hvala za Vaše pismo. Tvarino porabimo v enem prihodnjih člankov. Dnigo je vse v popolnem redu.
J. G., Lorain, O. — Iz New Yor-ka do Masse ne. N. \\. je po železnici 100 milj. Massena se ne na-! liaja ol) morju, pač pa je v bližini ! Lawrence reke.
I Mrs. M. C. H.. Pittsburgh, Pa. -
Nuvie iz stare domovine zato ne (priobcamo. ker jiii ne dobimo, kajti vsii poročila in C-asopise, ki jih dobivamo po pošti Lz stare domovine. nam zaplenijo oziroma zadržijo Angleži. Ako bi po vojni iz-^« ! skupen seznam vseli slovenskih vojakov, ki so padli v sedaj-ni vojni, nam ni znano. — (Jlede oglasov Vam bomo odgovorili pismeno.
Zasedanje dume.
Petroffrad, Rusija. 31. maja. — Te dni se je pričelo zasedanje ruske dume. Ob tej priliki bodo pro slavili desetletnico odkar se je ruska dnina prvič sestala. — Razpravljali bodo o bodočih načrtih, s pomočjo katerih bodo prišli preje do končne zinajre. — Ko se je ear pojavil v dumi. i*a j«* vse navdušeno pozdravljalo. — Xa jrale-1*1.1 i je sedel tudi ameriški poslanik David R. Francis.
ZAHVALA.
Podpisani se iskreno zahvaljujem društvu sv. Jožefa ši. 12 •>. S. K. J. v Pi-ttsburghu. Pa., in društvu Št. 55 S. S. I'. Z. v Brougit-tonu. Pa., za ločno izplačevanje bolniške podpore. Že deset mesecev sem bolan na revmatizmu iu vedno me točno podpirata. Zato rojakom priporočam slovenske Jednote in Zveze.
Anton Mrl a k. Box J'23.	Brougliton, Pa.
Dr. Richterjev
PAIN-EXPELLER
za rtTutku balrči-
d«. •karelvst in oegib-čMti ilUftv in Mišic.
Pristni prihaja v zavoju, kot je
naslikan tukaj.
Odklonite vse zavoje, ki ni?o zapečateni z Anchor varBtvecu znum-| ko. —
25 in 50 centov v lekarnah ah n« ravnost od
Človek, ki iiikomu ne zaupa, kakor samemu scl>i. ve vedno povedati, kako je ta ali oni r-lovek nepošten. Zakaj? Zato, ker tak človek sodi druse po samem sebi. Kadar torej nameravate kupili 1jxšo ia -naletite na takega Človeka, ki vam pripoveduje, kako je eden ali drujjri prodajalec krivičen, in če pri tem sel>e niti ne omeni, vprašaji«- ira in si dolu-o zapomnite, kaj bo rekel o meni. potem pa ga pri|»eljue v moj urad ali v moje stanovanje, da obračunamo z njim v pričo vas
JOSEPH ZAJEC
1378 E. 48th St. Cleveland, Ohio.
Tel. Central 6494 R
F. AD. RI CATER & CO.
74-80 Wuki*ztM St.
N«W York. H- T.
V A BILO na
ŠESTI LETNI PIKNIK,
katerega priredi slovensko podporno društvo
• liKATSKA ZVEZA" štev. 140 S. \. P. Jednote
v Urooklynu. N. V., v nedeljo 11. junija 1916 v prostorih '"Hotel zum <r ni neti W aid . vogal Columbus Ave. in ELin »St., Maspeth. L. I. Začetek ob 1. uri popoldan. Vstopnina lOč. tVujenim. gostom bo na razpolago srečolov. kegljanje za dobitke $10, .f.~> in -f.'i. Za vsestransko zabavo in d'>bro pijačo bo skrbel odbor.
Tempotom vabimo najvljudneje vsa sosednja društva ter ostalo rojake in rojakinje iz Hrooklvna in New York a. da se izl-ta polnost i-vi!n<» ud'-ley.e.
Z odličnim spoštovanjem in bratskim pozdravom Odbor.
Opomba: Tja se pride, ee se vzame na Brooklyn liridge Flushing Ave. karo. na Williamsburg Hridge tlrand St. karo. na 34. cesti pa Ferry in Lutheran Ceme-tatv karo, katere vozijo vso na M a spet h ; izstopiti je treba en blok pred stojnico in na levo je Columbus Ave. ter se pride naravnost v park.
Na veselo svidenje 11. junija l
1 ^^BB	ti. t i
jBaSjy's Safety! 1-i	
t
I) fleccmmended II for infants fer ti t Wind. Colic. IE i Gripping in the ll !* Et;\veU and »I ijTeethinK trouble^
It prece Z5 ct: t|
f Royal Mfg, CM
Dm«;-.?. Pj
Ne pustite svoja! dete jokati in trpeti
'BABY SAFETY* I
je najboljše zdra-! vilo za otroke, zo-' p«>r vetrove, riga-j nje in krče v tre- j buhu in nadlego z j zobrni
•BABY SAFETY"
ustavi jok in trp-1 ljenje.
Originalni 'BABY'S j SAFETY' v škatljah, j katero tu poleg vi-1 tiite naslikane, za I
3; c.. aii pa poSJjite ;
znamk na sledeči naslov:
Royal Mfg. Co. j
Box 430 Doqneue, Penita j
KRACKERJEV' BRINJEVEl
je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim
Ona sa "BBINJEVEO Jo: « »teklenlo 9 t-M
12 stekleni« 13.00 V ZALOGI IMAMO tndl čisti domači TROPIN JE VEG lil SLIVO V-KA kotlina v na« lastni dlstllerlJL Naše cene so sledeče: Tropinjevec per gal.	$2.50. f2.7ft lil »3 00
Slivovitz per gal.................1^.75—93.00
Troplnjevec zaboj .................... 9
Hilvovlta zaboj ...................... 913.00
"60" Kye Whiskey 5 let star. **boJ .... 911.00
Rodeča Ohio vina per 8*1.....M«-. ®)c-.
Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c,
Za 5 In 10 gal. posodo računamo 91.0C, ca S5 gal. 92.00, za večja naročila Je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar all Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Cn.
6102-04 ST. CLADt AVE., CLEVELAND, Q.
Kupite vse svoje potrebščine pri
ROS EN B A UM'S
v PITTSBURGH-U, PA.
V našem slavnem
Bargain Basementu
dobite vse kar potrebujete poceni, da prihranite denar.
Prav žzvanredna razprodaja od
2,640 ŽENSKIH IN DEKLEŠKIH MIDDY BLUZ!
$1.00 do $1.25	$1.50 do $1.95	$2.00 do $3.00
MIDDY BLUZE	MIDDY BLUZE
49c.	79c.
Točno kupovanje — odločnost — in koncesije nas omogočijo narediti tako nizke cene. Izdelane so iz težke pisane bombaževine, kotenine in platna. Všteto je 600 vzorcev iz izložbe. Otročje mere od 6 do 14 let. Ženske mere od 34do 40 čez prsa. Na prodaj v pritličju za bargain.
MIDDY BLUZE
9Sc
$3.00 ŠPORTNI KLOBUKI ZA ŽENE IN DEKLETA
$1.48
Klobuki s prosojnimi kapami ali okraji, okrašeni iz Milan Hemp. Pravi klobuk za izlete.
(Dobe se v pritličju.)
NOVA KRILA, ki se jih lahko pere.
VELIKA RAZPRODAJA! Omislite si eno tako krilo za nedeljo! Tisoče jih je v meri za žen* tn dekleta.
Honey Comb,	_ _
Waffle Cloth,	(i K p
Pique, Awning Stripes, **<C/i/o Loose Belts,
_Vsakovrstni pasovi._
Gabardine, Lin ene. Neat Cheeks, Patch Pockets. (V pritličja.)
Pri nas imam** oddelek, kjer se lahko
pogovorite v svojem jeziku.
_____
.../ife,«,-'- i
\
\

THE
R0SENBAUM
CO.
-Lirarrv Sixth amd-Pcnm GrvOTTr-4-9	« MMiom, to feiu—
>

. - . .

' "j/"-- - ■ ■

Kratka zgodovina Baše sove domovine.
VOJNA ZA TRGOVSKO NEODVISNOST.
Združene države so ua vso moč hitele s pripravljanjem iii ljudje
so Angleže z vsakim dnem bolj čr-tili iii sh navduševali za vojuo.
Vojua ne je pričela; federalisti ho jo imenovali "Madisonovo vojno *. drugi jo pa uazivali vuj uo za trgovsko neodvisnost."
\*a ameriško-kanadsko mejo so (»ustavili tri armade, ki so bile vsako minuto pripravljene, da vdrejo v Kanado.
Ena arinudu. pod poveljstvom Jiullona trovei-uerja ozemlja, ki je /daj Michigan, je imela nalogo prekoračiti reko pri Detroitu in prodirati proti vzhodu v Kanado.
Druga armada, pod poveljstvom K**nerata Van Keusselaera. je imela prekositi reko Niagaro. zavzeti Queens tow n in se pridružiti Hullu ter pozneje bi obe armadi skupaj navzeli Vork zdaj Toronto) in pot t-in prodirali dalje proti vzhodu do Montreala.
Medea>uo je pa tretja armada, pod vodstvom Dearborn a. morala korakati ob j<*/eru < 'hamplain in srečati Ilulla iu Van Keusselaera pred Moiitrealont.
Vse tri so pa imele potem nalogo zavzeti Montreal in Quebec ter popolnima osvojiti Kanado.
Ta načrt se je popolnoma poue-sreeil, ker Hull a >o Angleži hitro prepodili iz Kanatle. Njegova armada >e j«* čisto udaia v Detroitu. Van Keiissealer je bil poražen pri ^uwu»tow iiu in *e je moral radi tega vrniti. Dearbon pa sploh ui poskušal izpeljati svojega načrta iii v j<- na nev\ \"orško-kauadski meji ustavil.
Tako je minilo leto Iti TJ brez da bi kaj dosegli.
Ljudj. t-o bili v sled Hullovega poraza zelo razburjeni iu zahtevali od vlade, da /bere novo armado iu vzame Angležem Detroit.
Poveljstvo so izročili Williamu H. Harrisouu, ki je hitel z armado iz < iiiciniiati-ja skozi divje kraje v Ohio in v najhujši zimi prišel do jezera Erie. (Jeueralu Winehestru, ki j*- bil pod poveljnik, je Harri-sou naročil. da ^>podi Augleže iz Frenehtowua, neke majhne vasi ob reki l£a>*iu in leta lbjo fkoncem januarja i je poskusil. Toda nasproti jiui j« pridrla velika angle hka armada skupno z ludijanei. jih premagala, vjela iu potem so jih Indijanci na naj grozne j št ua-čiu masakrirali.
Angleži jut dobili zdaj pogum in pričeli prodirati v Ohio in napadli Amerikanee. katere je vodil Harrison. pri trdnjavi Meigsu iu se pozneje vrgli ua trdnjavo Stephen-sou, kjer je bil major Croghan s h>0 mužmi in enim topom, ki je Augteže iii Indijance, katerili je bila IllH). premagal iu zapodil.
• roghanov uspeh je potem A-merikanee navdušil in so postali aktivni.
< el ta ras je nek mornariški častnik, po imenu Oliver Hazard Perry, v Erie. Pa gradit majhne la-dj»*, ztrrauil jih je devet.
S to mornarico je septembra odplul in iskal sov razno mornarico. Naše! jo je blizu Sanduskya. Ohio. Napadel je angleške ladje iu jih v '-«■ potopil ter tri zaplenil: sam je izgubil le eno ladjo.
Perry-eve zmaga je imela dobre poleti ice. Zdaj je imel prosto Erie jezero 111 to je ouio^očilo, da so potenj lahko UarriMjnove čete prepeljali v Kanado
Ob reki Thames je Harrison porazil Angleže iu Indijance.
Te dve bitki *ta prinesli nazaj vse izgubljeno ozemlje, ki so ga izgubili s Hullovim porazom.
Tudi na uevvvorški meji so bili leta 1» 13 Amerikanci aktivni. Enkrat so vdrli v Kanado iu požgali mesto York, kar je bilo obaojauja vredno. Pozneje so jih enkrat pri SaeketU Harborju Angleži napadli, toda Amerikanci so napad odbili. Proti koncu leta »o poslali proti Montrealu ekspedieijo. toda nje poveljniki so se že na potu skesali iu se vrnili nazaj v severni del države New York.
Leta le 14 so poataviii ua celo boljše poveljnike. In še pred zimo ao Amerikanci, pod poveljatvom Jacoba Brown« iu Winfieida Scot-ta iz vo je val i dve zmagi; .namreč pri Chippewa in Lundys Lane ter oavojili trdnjavo Erie. Toda Angleži ao dobili ojačenja. zažgali Black Roe k in Buffalo ter ae tako revanžirali za York, Na Amerikanee ao celo tako pritiskali, da ao morali zapustiti Kanado.
Kot vidimo je imela armada na auhem zelo malo, akoro nič uspehov. Veliko bolj ae je pa odlikovala ameriška mornarica. Dobili eo
ao veliko
Se uikdar dotedaj ni Anglija doživela toliko porazov na morju kot ravno v letih 1812 iu 1813 v vojni z Zdruežuimi državami. Angleži so bili v sled tega zelo razburjeni in so poslali v bližino obrežja Združenih držav vse lade, ki jih niso za druge namene neobhodno potrebovali in napovedali strogo blokado.
Z morja so osvojili Eastport (ua otoku Moose) iu Nantucket otok. Večji oddelki angleških čet so ko rakali proti Ilauipdeuu iu zažgali mesto Adaip=>- Osvojili so vzhodno polovico Maine in pričeli bombardirati Connecticut.
Iz Bermude je prihajala večja angleška mornarica in armada, plula po Chesapeake zalivu, pristala iu v Mary land u se je arma da izkrcala ter nato prodirala proti Washiugtonu. Amerikanci so se jim na vso moč zoperstavljali. toda so morali pred veliko angleško premoč jo podleči. Neke noči v avgustu le 14 so Angleži dosegli Washington. D. C. in vsa večja poslopja zažgali. Tedaj so Amerikanci dobili ojačenja iu preprečili. da niso Angleži uuičili še dr zavila poslopja in predsednikovo hišo. Takrat so se pričeli Angleži ua celi črti umikati proti Chesapeake Kalivu.
Ko so enkrat pribežali* v Chesapeake zaliv, so se vkrcali na ladje in se prepeljali v Baltimore, kjer so nočindan obstreljevali trdnjavo MeHenry. Ker jo niso mogli zavzeti in ker so izgubili malone vse svoje poveljnike, so se prepeljali ua Halifax.
Tisto armado so potem poslali v Jauiaico. z uameuom. da bo pomagala drugim angleškim armadam. ki mislijo napraviti največjo vojno ekspedieijo, ki jo je Anglija kdaj odredila. Imeli so na razpolago nad petdeset takrat najmodernejših ladij, tisoč topov in nekako 2U.OOU mož. Pripravljali so se celo leto 1814 in v novembru odpluli proti New Orleausu.
Ko je Madison zvedel za to uo-v ieo, je dal Andrevvu Jaeksonu poveljstvo nad armado in mornarico. ki je imela braniti New Orleans.
Andrew Jackson je bil eden najbolj nenavadnih osebnost i j v Združenih državah.
Jackson se je izvrstno utrdil in ko so ga Angleži napadli, jih je popolnoma premagal. Nikdar po prej še uiso Angleži doživeli slič-nega poraza. Imeli so 2036 mrtvih. Ainerikaneev je padlo pa le 71.
Po tej bitki so skleuili mir; toda. dva dni potem, ko je bil med vladama že sklenjen mir. se je pri Mobile zalivu vršila še huda bitka, v kateri je padlo zelo veliko »Ame-rikancev iu Angležev, kajti nikdo izmed "sovražnikov" ui vedel, da je vojna že končana. Takrat, kot je zuauo. še niso imeli brzojava!) Združene države s to vojno sicer niso dosegle vsega, pač pa toliko, da jih je Anglija in vse druge države spoštovale jednakim drugim morskim silam.
Za ameriške mornarje, ki jih je Anglija s silo uvrstila v svojo armado. se ni nič ukrenilo. Ravno-tako tudi za škodo, ki jo je Anglija napravila Združenim državam z zapleujevaujem ladij iu blaga, u so dobili uikakega povračila.
GLiAS NARODA, 1. JUN. 1916.
Begunci v Franciji.
Zrakoplovi.
Zdaj. ko je uastopilo lepše spomladansko vreme, je veliko več bojev v zraku kot poprej. Zavezniški. kakor tudi nemški, zrako-plovci so imeli velike uspehe.
Kolikor je mogoče razvideti iz uradnih poročil angleške, francoske in nemške admiralitete, so Angleži spravili predzaduji teden na tla enajst nemških. Francozi šestnajst nemških in Nemci petnajst zavezniških zrakoplovov. To raj so bili Nemci za davanajst strojev več ua slabšem kot zavezniki.
Angleži so omenjeni teden poročali o treh nemških zračnih napadih na angleško ozemlje, Nemci so pa poročali, da so vrgli ua šest francoskih postaj 210 bomb.
Zračni boji so se vršili tudi v Egiptu, Mezopotamiji in nad Solunom.
Iz Pariza poročajo, da so Francozi ravnokar dogotovili največji zrakoplov na svetu. Ta zrakoplov preleti v eni uri 213 kilometrov: drugih podrobnosti francoski vojni urad še ni izdal.
Foitena tatica.
Gospodinja: "'Sram te bodi*
V Franciji je 928,000, toraj skoro en milj on ljudi, ki jih je vojna pregnala iz njihovih domov. za katere zdaj krbi franco-ka vlada po najboljši moči. Nad polovieo teh beguncev je izpod šestnajst let starih.
Največ je Francozov, namreč 762,000. ki so pribežali v notraj-uost Francije iz različnih depart-mentov (okrajev), po katerih so divjale vojne grozovitosti- Po številu so ua drugem mestu Belgijci. katerih je 143.000: iz Alzacije in Lotaringije jih je pribežalo 12,000: in 11.000 je Srbov.
Takoj v pričetim vojue je bežalo iz mest Maugeube, Verdun. Toul. Epinal in Belforta in okolice nekako 25.000 žensk, otrok in starcev, za katere je morala vlada preskrbeti domove kjersi-bodi.
Po bitki pri Cliarleroi-ju in po rapidnem prodiranju nemške armade je bezalo proti Parizu in naprej 11 "».000 Francozov in Belgijcev. In pričetkom septembra. 1914. ko se je bilo celo bati. da pade Pariz, so bežali tudi prebivalci v pariških predmestjih, skupno s tja se zateklimi begunci iz drugih krajev, naprej od Pariza.
Begunce so najprej nastanili v prazna poslopja, šole, vojašnice itd., toda, ker se je število beguncev danzadnem množilo, so oblasti sprevidele, da bodo morale kako drugače napraviti. Odredili so ukaz. da mora vsaka družina. ki ima prostor, sprejeti toliko in toliko beguncev, za katere bo ulačevala država.
Bitka pri Mami je imela posledice. da je bilo vedno in vedno več beguncev; toliko jih je bilo. la jili že niso mogli prevažati z vozovi in vlaki, temveč eelo z ladjami so jih morali odvažati iz vojne zoue. Vozili so jih iz obmorskih mest Dunkirk. Calais in Boulogne v La Palliee. odkoder so jih potem odposlali v jugozahodne departmente.
Veliko francoskih žen in otrok je bežalo tudi v Nemčijo, katere so pa potem Nemci preko Švice poslali v Francijo.
Francoska vlada je določila dc-uarno pomoč za vsakega odrašče-uega begunca 25 centov iu za vsa kega otroka, izpod šestnajst let starega, pa deset centov ua dan.
Ko so se begunci enkrat prilagodili v novih krajih in so pričeli delati, ter si tako zaslužili za večje potrebe, je bilo treba rešiti neko težko vprašanje: Ali more vlada odvzeti ubogi ženi. ki ima v vojni moža ali sina. tisto uezuatno po t poro"
To vprašanje je vlada izročila v rešitev vladam posameznih de-partmentov. ki so potem odredili. da bodo dobile podporo le one družine, ki si ne morejo zaslužiti za življenske potrebe. Onim pa, ki delajo, oziroma onim. ki bi lahko delali, pa nočejo, se ne bo dajalo nikake podpore.
Mnogi begunci zdaj več zaslužijo kot so kdaj poprej, kajti delavcev na vseh straneh zelo primanjkuje, zlasti dobro so pleča-ui v tuuuicijskih tovarnah.
Težke misli.
Ameriška in nemška fi-nanca.
Ta teden so Amerikanci zopet
enkrat na spodoben način prazno-j	_
| vali velik narodni praznik, namreč Pretekli pondeljek je angleška i "Spominski dan".	vIada uaiožiia desetodstoten da-
| Amerikanci so se ua ta dan 6po-jvek lia dohodke. ki jih Angležem jiniujah junakov, ki so padli za pt.inaSaj0 ameriški vrednostni pa-prostot iu neodvisnost njihove do- pirji.
,movine-	1 S tem hoče angleška vlada svo-
| Spominjali so se jih z blagim in je državljane prisiliti, da ameri-hvaležnim spominom.	Ske vrednostne papirje prodajo in
vojne.
Že odpočetku vojne se je v evropskih armadah pojavljalo mnogo slučajev blaznosti. V nekem francoskem časopisu čitamo zanimive podrobnosti o teh pojavih.
Glasom tega časopisa je prve tedne vojne v raznih armadah ponorelo veliko vojakov, zlasti častnikov: in so se domišljali, da so vojskovodje in generali, kot n. pr. Aleksander Veliki. Napoleon. Cezar in drugi.
Ko so se pričele biti večje bitke, so se taki slučaji pomnožili, podvojili in potrojili. V francoski armadi so se taki "vojskovodje* * pojavili zlasti odkar se vrše boji okoli Verduna.
Danzadnem pridejo na dan ljudje z načrti, kako bi se vojno takoj vstavilo. Večina teh ljudi je popolnoma normalna v drugih naziranjih.
Nemški listi pišejo o enakih slučajih v Nemčiji. Med vojaki, pravijo ti časopisi, ki še niso bili v ognju, so pojavi začasne blaznosti številni.
V pričetku vojne so vozili Nem ci z bojišč cele vlake poblaznelih vojakov.
Par dni počitka jih je zopet napravilo normalne in so ponavadi potem zelo hrabri in dobri vo-
Ko je čiovek gledal zastave lia poldrogu v znamenje žalovanja in stare, osivele iu sključene veterane. ki so nosili ua grobove svojih padlih tovarišev cvetlice, je nehote pomislil ua našo domovino iu narod, katerega sinovi so tudi padli. toda ne za interese svoje domovine, temveč v njeno škodo, mogoče celo v njeno pogubo.
Nehote se mora spomniti na sto-tisoče slovenskih frantov. ki zdaj že trolinijo v Galiciji. Srbiji in na drugih bojnih poljih.
Koliko slovenske krvi je preteklo za stvar, ki ne bo prinesla narodu in ne človeštvu uikakega dobička. We zastonj!
Misli mu pollite v domovino, ki je popolnoma razrukana: zlasti Primorje. Primorska mesta. Gorica — vasi in trgi so porušeni.
Na tisoče slabotnih žena. otrok iu starcev je bilo primorano zapustiti svoje domove in si poiskati zavetja pri tujcu.
Koliko vdov in sirot ima danes naš narod! Reveži so brez hiše; po vojni se boodo begunci vrnili domov. čakalo jih bo mogoče le še podrto zidovje in pepel.
Kaj jim bo preostajalo pričeti? Stradali bodo in še" mučili, da si bodo mogli postaviti nov dom pri tem pa pozabili, da Slovenci, da so ljudje.
Veliko je žrtvoval naš narod, skoro vse, ostali so le še osemnajst letni fantiči in štirideset do šest desetletni možje, druge možke jc že prej požrla vojua.
Toda zdelo se jim je. da je še premalo dal: — naj da še vse kar ima!
Nova ofenziva! Pravijo, da je že več desettisoč Avstrijcev padlo.
Hočejo spoditi Laha preko me je in nato naprej v notranjost. Čemu ?
Obsojali so Italijane, ker so do bili pohlep po avstrijskih pokrajinah. Zakaj hočejo zdaj sami osvo jiti laško zemljo, kjer so res sami Italijaui?
Italijani so zadnje mesece mi rovali, da ni bilo skoro čuti o njih. Avstrijci bi lahko vedno držali svoje postojanke in lahko Lahe vsak dan zapodili preko meje. — Čemu prodirati v notranjost Italije in žrtvovati kakih 50,000 — nekateri praA'ijo, da so jih celo 100.000 — ?
Pa kaj je to. 50.000 mož gori ali doli: saj so padli tako večina le Slovenci in Hrvati!
Naklepi Italijanov so bili črni, toda tudi naklepi drugih niso čisti. —
V prvih vrstah so bili vedno Slovenci; ua gališkem bojišču so prvi padli slovenski vojaki, tako zopet na srbskem bojišču in zdaj na italijanskem. Zakaj se da ravno Slovencu vedno prednost, da pogine prvi?
Težke so zdaj uaše misli, a še težji bodo pozneje naši spomini.
Ameriško ljudstvo slavi svoje padle junake, svet mu je spomin nauje in moli. da bi ne bilo treba več takih junakov.
Slovensko ljudstvo ne bo slavilo junakov, kajti padli so v pogin naroda: ne bo mu svet spomin nanje: preklinjalo bo one. ki so to povzročili; in prosilo bo. da bi jim nebo dalo junakov, ki bodo pripravljeni boriti se in pasti za lastno domovino.
Sest Amerikancev padlo v evrop-__ ski vojni.
Ottawa, Kanada. 29. maja. — V zadnjem seznainku kanadskih izgub je opaziti šest imen Amerikancev. Padli so na francoskem bojišču.
V kanadski armadi se nahaja več sto državljanov Združenih držav.
t o 1 i i 1r o
podp. društvo
svete Barbare
kupijo angleške vladne bonde.
Dober "trick"!
Anglija je bila i>-»d vojno in je še zdaj bogatejša kot Nemčija, toda. ako vojna še naprej par let traja, bo Ang'-j.*. kar se tiče denarja. preje izčrpana kot Nemčija.
Anglije vse svoje potrebščine kupi drugje, med tem ko Nemčija to ne more in je primoraua se zadovoljiti z onim. kar more dobiti doma.
Nek ameriški finaueir je rekel:
"Nemčija je podobna možu. ki se uahajii v zaprti sobi in ima polne žepe denarja, katerega potem razseje po sobi. Ko ima enkrat prazne žepe. pa denar pobere in prične zopet razsipati."
S tem misli povedati, da nemška vlada, ko je suha. razpiše po sojilo. Posojeni denar potem raztrosi med svoje trgovce: iu ko je zopet suha. zopet razpiše posojilo.'j itd.
Za smeh in kratek čas,
Tolažba.
Sodnik: "Iiigelj. moje potrpežljivosti bo konec, če ne 'boste nehali pri ikinetih kruMi!"
Tat: "Potrpite nekoliko, go-»pod sodnik. pridem že še tudi k vam!"
Kakoršno drevo, tak sad.
Junoi*: "Kaj praviš. Jože, k te-
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
lakorpoririM da« 21, jumrja 1902 * driivi Pntijlruk.
G LAVNI L RADNIKI:
Predsettuik : JOŽ K K PtlTEKNFL. Bo* t»5 VViltoek, Pa
I.	podpredsednik: K ARU L ZALA It. Bo\ '»47. Forest City. Pa
II.	!Kti|>re«ls*nliiik : I,O t. IS TA 1*1 'H Alt, Box &\Z>. Buek Spriu£š>. VVyo. Tajnik - JOHN TELBAN. Box 707. Forest Oily. Pa.
II. tajnik: JOHN OSOLIN. Box itr_\ Forest City. Pa Blagajnik: MARTIN Ml HlC. Box 5-i7. Forest Ciiy. Pa Pool.la-eenee: JOSIP ZA LAK, loot North Chicago St.. Juliet. Ill
VRHOVNI ZDRAVNIK:
t»r MARTIN 1VLC, 1-00 Chicago St.. Jolict. 111.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASMK. 47:;4 Hatfield St.. PittsburgU. I'a.
I.	nadzornik : JOHN TORN IC. Box OL-J. Forest City. Pa.
IT uridzornik: FRANK PAVJ.OVOIC. Bo\ 7U.">. Coueniauglt. 1'a. Ill naU?-oruik : ANDKEJ SLAK. 771.J ls>ler Ave., CU-velaad, Ohio.
POROTNI ODBOR^)
Predsednik: MARTIN OBKKŽAN. Box 7_\ LurTMineral, Kims.
I	porotnik : MARTIN ŠTEFAN«" H\ B<-x 7jv_Tr>iklin, Kan*.
II	porotnik: MIHAEL KLOI'ClC, 5l*S L»avS«>n Ave, R F. L>. 1 Green
field, Detroit. Mich.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: AN'L'oN HOČEVAR, R. F. D. No. *_' Box 11 Vi, Bridgeport. O. J. upravnik: ANTON DEMŠAR. Box K10. Broujrliton. Pa.
II.	.lpravuik: PAVEL OBREGAR, Box 40J, Witt, 111.
Dopisi naj .>e pošiljajo I. tajuiku Ivau Te!ban, P. o Boi 707, Forest City, Penim.
Društveno glasilo: "G L A S NAROD A".
IŠČE SE
delavcev v strojai-ni. Stalno delo. dobra plača. Vsakojako delo od zunaj se plača *1.7G, notri v yUrdu $1.87 <io .$1.98, na št ril) an ju £:2.2U. na greetrfishen -$-.-38 in na zee en -tll.lS. Pripomniti se mora. d:t je tudi dosti extra dela. ki se , . ..	..	.ga pa. I.-iliko na več prostorih zgu-
mu. dajeiiajinočc kmetgozapra- tuvi lueti dnevnim delom iu k te-
J „ 11111 tmli pripomore do lepega Jože —* 1..-.1. - ...........
• mu tudi pripomore do Vesel bodi, da je nama pla~iIu Katerega veseli priti sem. to uslugo storil! J« pa nama ne
bo treba zapraviti!"
V šoli
Učitelj: "Xo, Janezek.
ali
se laliko uglasi pismeno v angleškem. nemškem in slovenskem jeziku na sledeči naslov:
J. ti. lloffman Sons.' Co..
, .	mij (41-5—2-6^ Gormania. \V. Va.
znas povedati, kako se imenuje ti- —----------
sta prikazen, ki jo vidiš večkrat' 28 vsebino oKla.M>y ni odgovorno ue . v	,	. i upravtnsivo ne uredništvo.
na prostem, ee sije solnce loi obenem pada dež?'*
ŽENITNA PONUDBA.
-M I ado nič. star 28 let. se želi seznaniti s Slovenko v svrho ženit-vo. Stara mora biti 2U do 2."> let in znati mora angleški jedk. Pošljite sliko s pismom na naslov:
Jolm Derganec. :X)4 Napa Rd..	Vallejo. C al.
liud bi izvedel za naslov svoje sestre .MARIJE MLKULlC. poro čene SPJ11XGAR, Pred petimi mesci je bila nekje v Colliti-vvoodu, Oliio. Prosim cenjene rojake, če kdo ve zu nje naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sama javi bratu: Frank Miku-lič. V ail Spur. Forest Lake. Mich.	Ctl-0—iMi.j
Učenec: ' * Dužnik !''
Y- A A - A A A
Izdajalec.
4kMoj mož je bil tedaj zelo po-'< trt. ko sem bila jsu na letovi- < šču?"	!
"Veliko je sedel pri klavirju."
'Da. da. v godbi išče človek utehe v svoji žalosti'''	i
•*N*e verjamem, gospa, ker on je igral vedno le vesele komade!" I
Moder nauk.
Pisarniški ravnatelj pisarju . < '"Vi morate priti v pisarno kot zi-'< dar in iti iz nje kot minister!"
Pisar: * * Kako naj to razumem <
Ravnatelj: *'Vi prihajate na- < vadiio prepozno, kakor minister, odhajate prezgodaj, kaJcor zidar:' delajte v bodočo ravno narobe, pa bo prav!"
Zanesljivo sredstvo.
Gospod: "Vaše mazilo, ki naj bi sivim lasem dalo zopet naravno barvo, ni nič pomagalo!"
Lekarnar: "No. vam dam še močnejšo tinkturo: če pa ta ne pomaga. potem pa vasi lasje sploh nis»o nikoli imeli nai-avne barve!"
PHONI Ml
Zutopnlk
"GLAS NARODA9'
«2 Corttnudt Street.
New York. N. I. ~w~w 9 m	V '
Frank Petkovšek
Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKE TSTREET
WALK EUAN. ILL.
PRODAJA fina vina. lirritne unotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vozne ilstke raeh prek o morskih črt.
POŠILJA denar v «t*ri kraj MnealjlTo In pošteno.
UPRAVLJA ▼ ootariki posel »padajoča dela.
6102.04 ST. CLAIR AVE,. CLEVELAND.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-dut Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
Rad bi zvedel, kje se nathaja moj prijatelj JOHN GORNIK, po-j domače Ozmanov Jauez iz vasi Cerovilog pri St. Jerneju, Do-1 lenjeko. Pred sedmimi leti ava.'
bila skupaj na Claritige, Pa. j	_	^
Ker mi je sedanje njegovo bi-j	jlr FRANK MEH.*
vanje neznano, prosim cenjene _ _	.
rojake sirom Amerike, «dco kdo kateri je pooblaščen pobirati ua zna, kje se nahaja, da mi sporo- ro&uuo naš list, knjige in dru-ei njegov naslov, ali naj se ini ^ v našo strogo spadajoče posle pa sam oglaai, ker poročati mu ter Vdajati pravo veljavne potr-jmarn važno zadevo. — Joihn vsled česar ga rojakom naj-Zagore. Box 136, I^iouum, W. topleje priporočamo.
'*GUw Naroda".

GLAS NAKOPA. 1. JCN. 191S-
0
Jigislonnski
B	:
S
Katel. Jednata
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota,
Sedež v ELY. MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad doek, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALA NT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio.	trnrnma
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH. Ely. Minn. Bl: gajnik: JOHN GOUŽE. Box 105. Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN 1YEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 1UL
NADZORNIKI:
MIKE ZUN1CH, 421 — 7th St., Calumet, Mich. PETER £ P KIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City. Kaiis. JOHN AUSEC. 5427 Homer Ave.. N. E. Cleveland, O. JOHN KRZlftNIK, Route 2, Burley, Idaho.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN. 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St.. Rock Springs. Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Biaek Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila iu Metoda, štev. 1, Ely, "Minn.
LOT IS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN* GRAHEK, St., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jeduote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ue bode oziralo.
Društveno glasilo: "G.L A S N A RO D A".
Legenda o čudežnih očeh,
Ksaver Meško.
(Nadaljevanje).
— Po Numotnih potih Ni hodil? Ali nisi imel nikogar s teboj ?
d;
vali so me z blatom in rezali so mi sive. da je krvavalo iz tisočerih ran. — Revež!
Z ljubečo roko mi je pobožala bolno lice in vroče čelo.
Mehko mi je bilo pri srcu Nič nisem hrepenel ta večer po oni bi hodil ^Utlodelni besedi, ki bi rešil z njo j skrivnostno devo iz te otožne in
da
mel ostati tudi jaz vso več-
VI	i , .samotne doline. Zee sem e.
Nikogar nisem um i. draga. , •
In
, .... ,. ........1oll-,nost tukaj v parku in vso večnost
ko jih je, ali t«- ni ljubil i ulice?	_i.	, .....
nivo
Iu ljudje tam zunaj
j hoditi ob njej med vitkimi topo-Nihče. Sovražili so me. laž- li in starimi kostanji in čikležiii-^o govorili o meni, ometa-' mi statuami iz indskih iu japon-
H. H. von Schlick spodbuja
Zakaj Marvel ~
skih pa god.
Vso večnost bi stopal ob njej in vso večnost bi ji gledal v čudežne oči. kakršnih ni nikjer več na svetu. Iu bil bi bogat, biseri, ki se krešejo iz njenih oči, bi me storili najbogatejšega na zemlji. Pomladansko toplo bi mi bilo neprenehoma pri srcu; ti plamteči solne i bi mi ogrevali srce in dušo venomer. Vedno bi bil srečen, ker bi se dan na dan pogrezal v gl oboe i li o teh oči in bi zabijal vsega sveta in vsega sovraštva — tam zunaj v svetu, in vse rane bi mi zacelile, ki so mi jili vsekali tam zunaj v življenju. Ostal bi in vso večnost bi bil srečen. ..
Prihajala je noč. tiha in zamišljena in sanjava noč. kakršne so le noči v ti dolini. Luna je vzhajala izza gradu, velika iu svetla: a ob njenih očeh je bila njena svetloba medla in neznatna in be-raška. Sramovala bi se in bi se skrila!
Nemo sva stopala po aleji. — Dozdevalo s»- mi je. da hodim — kralj ob kraljici. Vsemogočnega sem se čutil, neizmerno velikega in oblagodarjenega z neskončnim bogastvom in nebeško srečo...
Hipoma je potegnil nad alejo veter. Vrhovi dreves so vztrepe-tali. veje so se predramile, se prestrašile, zastokale in zaplaka-le so. Iu prestrašili so se maliki ob cesti, zadrhteli so. kakor b" jih zazeblo. Povesiti so glavo, se priklonili nekomu nevidnemu in mogočnemu in so zastokali in zn-ihteli s čudežnimi, tujimi glasovi. In spremljevalka se je vznemirila iu se prestrašila.
Postala je iu je povesila glavo.
—	( as je. da se vrnem v grad.
—	Naj grem s teboj, draga.
Zdrznila se je in me j«- pogledala zaudeuo in tuje.
—	Ne moreš, ne smeš!... Idi! Odidi!...
Sklonil sem glavo iu nisem tipal ugovarjati. A bilo mi je. da moram poklekniti in jo prositi usmiljenja in milosti.
—	A daj. še enkrat ti naj zrem v oči. da jih poucsem s seboj.
Stala sva in sva si gledala naravnost v oči.
—	Ponesi jih s seboj in idi!
—	Ali te srečam kdaj spet?
—	Ne vem — kakor nama je sojeno.
Pobožala mi je z ljubečo roko lice in čelo in mi poravnala lase.
—	Idi in misli name!
Obrnila se je in je odhajala.
—	Ne idi. ne zapusti me — pri zvelieanju tvoje in moje duše te proKim...
A nisem mogel izgovoriti velike in vroče prošnje. Le v duši se mi je spočela in neizgovorjena je ostala v duši. Molčal sem kakor bi stal v svetišču in bi se čudil o-nemel mistični lepoti.
In tako je odhajala in se je izgubljala kakor odhaja in se izgublja lep sen — izgubi se. in ue sanjamo ga nikoli več.
Počasi je stopala med starimi kostanji, ki so ji šu šteli tihe pozdrave in med fantastičnimi maliki. ki so se ji priklanjali zavzeti. Se dolgo se je belila njena obleka. prepletena z zlatom dolgih las. dolga bela obleka, kakor obleke kraljičin v nemških pravljicah, ki sem jih bral v mladih dneh in sem drhtel ob njih v koprnenju, da bi jih videl kdaj.
Zdaj sem jo videl — a odšla je in kdo ve. ali se vrne še kdaj...
Pokleknil bi in s pobožnostjo bi poljubil zemljo, ki je stopala nanjo njena noga, in s solzami bi orisil pot, ki je odhajala po njej. da se ne vrne nikdar več...
Potrt in žalosten, in bolan sem odšel v tihi noči iz začarane doline. A poti v njo si v svoji žalosti nisem zapomnil. In ko sem jo iskal pozneje s hrepenenjem in bolestjo, da bi videl iu srečal še enkrat ljubljeno, je nisem našel nikjer. Iu nikjer nisem srečal in videl več nepozabne, samo spomin nanjo mi je živel v srcu. in njene oči so plamtele ob meni vse dni in vse noči mojega življenja in so mi razsvetljevale s svojim velikim žarom samotne in temne poti, ki sem potoval in romal po njih.
In sklenil sem. da v vsem življenju ne vzljubim druge ženske
in drugih oči kakor njenih... •
Nekoč pa sem srečal na svojih romarskih potih devo. ki je imela iste oči. Kje jih je dobila, kdo ve. Samo oči je imela iste. ki sem jih videl nekdaj v tihi dolini, vse drugo je bilo tuje. Ni imela ni istega otožnega, bledega lica. ne istotako dolgih las. ki bi se ji valovili do tal in bi ji prepletali obleko kakor zlata tkanina -— njen stas ni bil tako čudovito nežen in obenem kraljevski, in go-
vorila ni tako nežno in zamišljeno kakor pricesinja v začaranem dolu.
Nežna je pač bila kakor lirska pesem in majhna kakor igračica. In vsa otročja je bila in malone razposajeno vesela, govorila je brez prestanka in smejala se je venomer: življenje ji je bilo kakor solčno popoldne.
Ljubim nežnost, a majhnih deklet ne ljubim iu ne otročje razposajenosti. Melanholično resnost ljubim, in tihe drlitee besede ljubim. ki čustva srca razodevajo le napol in jih napol prikrivajo, ki skrivnosti duše označujejo le v temnih obrisih, jih kažejo le od daleč, da jih gledamo kakor v prvem mraku ali bajnem svitu luninem.
A tega pri njej nisem našel in zato je nisem ljubil kakor čudežno devo iz lihega dola. Njene oči pa so bile kakor dvoje plamenic. zažganih od mogočne roke v vsp-miru. da razsvetljujejo ves svet s svojim žarom. In te oči sem vzljubil s tiho ljubeznijo, z ono ljubeznijo. ki sem ljubil z njo do tedaj le oči neznane deve, ki sem jo videl nekdaj v samotni dolini — nekdaj pomladi in neke jeseni ali pa morda le samo v snu...
In tako se je razpletla skrivna in nežna ljubezen med najinimi srci. tako nežna in mehka, kakor bi jo spletel z božajoeo roko sen svete čudapolne božične noči. — Nič strasti ni bilo v ti ljubezni, nič nelepega in nizkega hrepenenja. nič grdih misli.
Kako tudi — saj sem ljubil le njene oči, ničesar drugega nisem ljubil na njej. In te oči so gledale
Uako milo. vdano in nedolžno... *
j Dve leti sem ljubil njene čude-' žne oči. brez vse strasti in brez j vsakega nelepega in nizkega hrepenenja in brez vseh grešnih mi-jsli sem jih ljubil. Tedaj pa se je zgodilo čudo. ki ga ne bi verjel 1 nekaj dni poprej in najsi bi ga | bral v knjigi nezmotljive resnice, \ v svetem pismu.
j Nekega večera sem dobil pismo j Pisala ga je njena roka — nežna i in mala je bila ta roka. dasi ne ! tako nežna kakor roka prieesinje. ki sem jo videl neke pomladi in neke jeseni v tihi dolini.
Odprl sem pismo in sem ga bral ' iu nisem umel in ne verjel. Bral
vem stavku me je udarilo s težko in sovražno roko.	»
In udarila me je vsaka 'naslednja beseda, naravnost v liee uie je udarila, neusmiljeno in kruto, in vsaka s težjo in bolj sovražno roko.. . Iu ne samo v liee, naravnost v srce so me bile, da mi je trepetalo in trpelo, kakor bi se zari-vala vanje zastrupljena bodala.
Vsaka beseda, ki je bila pisana v naglici in s tresočo roko, je bila grozna in strašna, vsaka — brez srca in brez usmiljenja. Nobena ni marala čutiti moje dušne bolečine, nobena ni hotela videti.
ugasnili. Ugasnili «ta v hipu, k^ so mi ranile trde in brezsrčne b« sede njenega pisma srce. Ugasni] I i sta. in vse. kar mi je svetilo prejšnjem življenju prijazno ni samotnih potih, je ugasnilo z iiji-l ini. in ob meni je bil mrak in te-j ma.
Pozno v noč sem legel. A za-] spati nisem mogel. Vse trde iu neusmiljene in krivične besedej ki jih je pisala draga roka, sc prišle in so se postavile in se razvrstile ob postelji. Dolga vrsti jih je bila. dosti daljša kakor o-nili lepih in ljubezni polnih besedi
kako je tekla v potokih kri. ki ki jih je pisala v prejšnjih dneh. so mi jo izžemale iz srca brez j V prejšnjih dneh je pisala ta-l milosti in usmiljenja.	i ko mehko. Vsaka beseda mi je
— Kar sem ti storil? S čim sem pobožala liee z ljubečo roko in se se pregrešil nad tvojo dušo? j mi je doteknila srca in duše než-Komaj sem verjel, da je pisala 1,10 laskajo. Draga mi je bila; te besede, polne sovraštva in kru- vsaka Posamezna teh besed: mi
tosti. nežna dekliška roka. tista majhna roka. ki mi je pisala š-1 pred nedavnim, da sem najblažji. najplemenitejši človek na svetu božjem. A take nežne, mehke in drage roke nam sekajo najgloblje rane: to je njihova hvaležnost in zahvala...
— Kaj sem ti storil, da si me udarila in me ranila ua smrt, neusmiljena? Kaj sera ti storil, ko pa sem te vendar ljubil z mehko, brezgrešno ljubeznijo iti sem mislil venomer na te, na čudovite svoje 'oči.Kaj sem ti storil, da mi očitaš hudobije, ki jih nisem zagrešil, nikoli niti v mislih.'
Pozno v noč sem slonel oh oknu. Nebo je bilo temno, sam svinec. valoveč se v neizmernih višavah počasi sem in tja. In grozno je bilo in grozeče, kakor hi se srdilo v neizmernem gnevu, ki je tako velik in globok, da si ne more dati odduška.
slil sem nanje venomer, vedno sol hodile z menoj na vseh mojih potili — še v noči so prihajale kj meni vse lepe in mehke, radostne in smehljajoče, vse otroško vda-j lie in nežno ljubeče. Dolge večeru so kramljale z menoj sladko in j ljubeznivo, še v snu so mi božale liee in srce in dušo. Se v snu so| mi šepetale mehko in sladko, da se je glasilo kakor dražestna ro-i mauea o večni sreči. In še v sa-| njali mi je bilo prijetno in radostno in sladko, da bi se zasmejal in bi zaplakal obenem...
In tudi nocoj so prišle za menoj v tiho spalnico — vse one trde. neusmiljene besede, ki jih je pisala draga, nežna roka. in vsa ona neresnična in krivična očitanja. Na tihem so prišle in na —-skrivnem, ker so vedele, da jih ne maram, da jih sovražim.
Ko sem zaprl oči in se silil, da zadremljem in pozabim, so se pri-
plazile v mirni moj stan. na ti-Vse sivo in mračno — le tam illMn ju ,,a skrivnem kakor tatovi
nad goro naproti mojemu domu se je po svinčeni planjavi vil dolg in ozek pas: Ve s rdee je bil. ves okrvavljen. Med pepelnato temo se je vil navzgor, in je izginjal brez sledu nekje v mraku... Gledal sem ga pozorno in pazno. ve-jdel sem. kaj da je: pot mojega I življenja, vijoča se. porošena z j solzami in oškropljena s srčno J krvjo, med mrakom in temo iu brez sledu izginjajoča v nič.
in morilci. Neslišno so se prikradle k postelji — menil sem že. da sem jih pozabil in da i<- spim, kar mi je leglo nenadoma na zbegane misli in na srce in na dušo, kakor bi mi položila smrt nanje težko iu mrzlo svojo roko.
A vedel sem: ni smrt, le trde in sovražne besede so. pisane od mehke dekliške roke. Bilo mi je grozno in strašno, muenejše in stra.šncjše. kakor če bi stala res Do zdaj je ob njej in pred njo ! smrt ob postelji in bi stegala ne-gorelo dvoje velikih solne, ki sta j usmiljeno roko po srcu, ki v pri-jo obsevali in razsvetljevali; nje- hodnem trenutku zastane na —
sem ga spet — in glej, že pri pr- ne ljubeče oči. Danes, nocoj sta veke
(Pride še.)
NAMERAVA ŽIVETI 100 LET.
Piltsburiaii t ttOtnu letu ima zdravje iu /adut oljnost.
BOLGARSKA TAJNOST.
NJf{«» lUMft za stare in mlade je poprijeti v Ameriki.
Tisoče ljudi se je
MISLI, DA VSAKEMU DOBRO STORI.
V juniju leta 1011. Je bil H. H vou S<bll«'k. 10 lOoertj Ave.. Pitts burgh.	i»plošim znana oseba %
ulicah I'itt&burtrbu. Nosil je s w-boj kovčeg iu obiskoval urade mestnega trgo\skega središča. Ljudje ><• začudeno gledali na gibčnost v nje-guveui kura katiju, t>i>t r<«-t u jezovih oči lu BMbiino zdravo t mrvo Jie. Breedvouino je Mi umž star Cu let. ujegota euergija tu zdravo izgleda -nje sta ga označevala kot kakih -to let.
Out- dul je bilo delo vou Sehlicka zelo naporno. Ou je skuhal prepričati pojedin« v. ki jib je srečal, da bodo dolgo Uveli iu da bodo uži-\ali popolno zdravje. ako hočejo slediti njegovi metodi. Ou je našel uiuogo sledth-ev izmed slojih mnogih prijateljev v trgovskem svetu. Oni so ga ]>oznali. Videli *o premeni-bo, ki ne je dogodila v njegovem fi žičnem stanju. Oni so prišli do prepričanja. da je zdravstvena tajnost ki Jo je odkril von Schlick. priporočljiva. da jo sumi poskusijo, itadi te^'a so poslušali dobre nasvete.
Iz svojega kov čeka je izvlekel Von Nehliek eno škatljo In jo uudtl svojim prijateljem. Bila Je to nje-tljnod Ponudil jo je svojim prijateljem u njih dobro. V šltat-Ijl je nahajal Voti Schlick Marvel Bolgarski <""«J
Kje ga je |<t on dobil*
To je »rodim, katero si mora VM*k či talec tega članka za izumiti. Pomagala vam bo. da boete ra »umeli mogočnost tega čudovitega sdravlla. Go*p. vou Schllek je pi»-Kiial skozi 1" let tajnost iu način, po katerem Me izdela .Marvel Bolgarski Krvni <"'aj. On je priSel na tw Miiatel u časi svoje bolezni, ko je bila uJ*gora kri siabu .ter je imel reuutimo in iselodčne bolečine. T« Je bilo £e presno je »ploh kedaj ntaiil ua Mia nje uvejega zdravja.
Je prišel k nJemu Boris tb mu rekel:
"Uosp. Von Schlick. zakaj ste bolni t Ako hočete poslušati moj svet, boste jutri na svojih nogah in nik
d:ir in- l*»...-te ve • dopustili, da ste tako slab." Ta llolgar je bil let »tair in je bil dober zastopnik svojih dolgoživečih rojakov. On Je dal Voli Schlieku 14 sestavnih delov, vsebujočih listje, skorjo, cvetje, korenine. zdravilne trave, semena, bitke in jagode. On je pokazal Von Schlieku, kuko se meša in dal mu je ča&o vročega čnja.
Ozdravljenje von Scltlicka je pri čelo istotičasno. Trihodnji dau se je počutil kot prerojen. Bil je raz-veseljeli. Vzel je dru;;o čašo in pričel je dobivati nazaj svojo moč. V kratkem «'a»u se j«- zojiet poprijel svojega |¥>sla. vesel in zdrav tako je iMistal pravo čudo za svoje prijatelje.
Od Murokeffa je dobil tajnost delati čaj. ter se čutil dolžnim, da isjmaga drugim. Svojega bolehnega -ina jo napravil zdravega in močnega. Njegovi Ženi se je vrnilo zdravje. y svoji okolici ga je dal milo giuu In vsi so se vrnili ter ga zahtevali še več. V kratkem so njegovi prijatelji pričeli zahtevati, da ga jiiu da v večji množini. Vou Schlick fe nazadnje moral U]H>rabitl ves svoj čas za napravljanje čaja iu ku ga prijatelji nagovarjali, da dela ta čaj za naprodaj, je potem to tudi začel.
Sumu zasluge iu uspehi so luogli ono doseči, do česar je prisei Bolgarske vrste Krvni Oaj v zadnjih is meseoih. Danes itmi jih preko UKMIOO oseb. ki ga rubijo. Oni i>o-livalijo to zdravilo v pismih in ga priporočajo ust meno.
Ako ste bolan, ali ako Želite ol*-držati svoje zdravje, pišite po Skflt-lj« tega čaja in se boste prepričali, da niste vedeli, kaj je. pravo zdravje. dokler ga niate rabili._
MRŠAVOST.
Ivan Topljak. P. O. Box 33. — Leetsdale. Pa piše v sledečem pismu :
"Pošljite mi se euo škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja. ker se od ujega od dne do dne bolje počutim.
Jaz sem bil jKjrsem oslabel In pt»-stal mršav in nisem mogel jesti. < Hi kar jemljem Bolgarski Krvni Čaj. win ua pogled polneji in moč. ne Ji." * -h. . .:•» i :
k življenju ICrvrii Ca j oprijelo
NJEMU JE BIL UČINEK PRAV ČUDOVIT.
stoletje, pomaga človeštvu, v in zdravstvene
V ENEM TEDNU SE JE NA DOBRO OBRNILO.
BOLGARSKE ŽENE.
Iz dnevno na kupe došlih zahvalnih pisem, priobčimo pismo našega rojaka. Ivana Perkoviča, 190 Katic Grove, Detroit. Mich.:
"Pošljite mi še euo škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja. Jaz sem rabil za ueprebavo in zaprtijo in sintaj se mnogo bolje jočutiin za kar se vam najiskrenije zahvaljujem"
Matija Marusz. ilurtville, Ohio, jo pisal sledeče:
"Dobil sem Bolgarski Krvni Čaj in res ue vem. kako naj se vam zahvalim na čudovitem učinku istega. Prosim Vas. pošljite mi še eno škatljo".
Naš rojak Pavel Kovač, 100- N. Division St.. Peekskill, X. J., je pisal sledeče II. II. vou Schlieku :
"Javljam vam, da sem zdravilo Bolgarski Krvjtil Čaj prejel iu že jkj vžlvanju skozi en teden se čutim popolnoma zdravega. Prosim vas. jiošljite za moje prijatelje še l*'t škatelj".
Njih moč in energija je zelo delovala na celi bol-> garski narod.
SEDAJ, KO VSE CVETLICE CVETO.
Ivan Kučan. Shenango School. Chbshoim, Minn, takole piše o čisto naravnem zdrarUa:
. "Vaš Bolgarski Krvui Čaj dovolj zasluži, da ga vsakemu priporočim. ker kakor je naravno, tako naravno tudi deluje. Pošljite mi še dve škatlji".
TAKOJ NAJ SE MU POŠLJE.
tj ude vi t Molnar. 1J7 - 17 Ave., Newark. N". J. je pisal sledeče pismo :
"Vaš Bolgarski Krvni Čaj se je pri meni izkazal zelo uspešnim, pa zato Vas prosim, pošljite mi de dve škatlji. ker nočem biti niti eu dan brez njega".
1,500 I Z R A Ž A Z A H V A L 0 NA ZDRAVJU IN MOČI.
Spot'a j je zapriseženo pričanje, da se prepričate. Ne govori o enem. temveč o petnajsto ljudeh, ki so pisali zahvalna pisma za bolj« zdravje i novo najdeno srečo.
PRIČANJE.
DRŽAVA PENNSYLVANIA, i
OKROŽJE ALLEGHENY > S K. -
Od zadnjega oktobra je preiela Marvel Products kompanija. 316 Liberty A.enne, Pittsburgh. Pa. preko 1500 pisem ljudi, ki stalno rabijo Vou Seblickov Marvel Bolgarske vrste krvni čaj, v katerih izjavljajo, da jim je bilo zdravje izboljšano: da so tile njih prejšne bolezni ozdravlieue in da ne bi bili brez tega čudovitega povsem naravnega zdravila v svojih hišah. Jaz sem rabil čaj pravilno ter sem osebno znan stotinam, ki ga rabijo. Jaz tudi trdim, da Vou Sehlickov Marvel Bolgarske vrsti krvni čaj rabijo deset tisoči možkih. žensk iu otrok, ter da se potom jiaketne pošte razšilja mnogim tisočim v Zdr. državah. Canadl iu sirom celega sveta: kakor tudi. da je občepriljubljen pri onih ki ga rabijo iu izražaio svoje zahvale v listih, s katerim ponavljajo svoja naročila.
CHARLES F. E1CHARDT, 234 Lehigli Avenue. Pittsburgh. Pa.
Zapriseženo in podpisano pred menoj l»tega dne v mesecu marcu 1016.
(Pečat)
JOHN F. SWEENEY,
javui notar.
(Moja služba izteče 21. januarja 1017.1 Ena »kalija sa $LM traja pet mesecev.
Washington, D. C., 16. maja. — Moč Bolgarske, katere je staleu napredek v zadnjih 40 letih burnega obstanka pridobil sebi upoštevanje ostalih narodov, se pripisuje zdravim in močnim ženam tega naroda, kar se jasno .priča po Hester Donaldson Jenkins "Bolgarska in nje žene". Primerja je bolgarske deklici.1 s ostalimi deklicami Balkana, piše Miss Jenkins:
"Med istočuimi deklicami, s katerimi sem živela za časa svojega devet-letuega bivanja na Balkanu, me niso nobene tako zanimale kakor Bolgarke. One so najmanj ori-entalue izmed osmero ali več narodnosti. katere se nahajajo v carigrad-ski visoki šoli, kjer sem jaz bila profesorica.
"Bolgarske deklice so okroglega obličja in postave, mnoge od njih imajo okrogla, polna lica. sočne rdeče ustnice in ličice. Vtisek se JSe po-v<«ča z načinom spletanja las v kite. ki jih zavijajo na glavi V Bolgarski se opazi mnogo črnih las, no, vidi se pa tudi temno in svetlo rumene, sem-intja pa tudi kostanjeve Ena teh najlepših dev, knr sem jih sploh videla, je bila Bolgarka, s prekrasnimi gostimi lasmi, bronaste barve, svetle blede kože. krasnih sivih oči. nožnih ust in malih belih zob. Počutila se je kakor prineezinja
Rdeča ličica so pravila
Rdeča ličica. ki jih imajo mnogi Bolgari, se zelo razlikujejo od temnih ali bledih koJ5 Armencev in Grkov Njih očesa so splošno manjša od orientalnih očes. gledajo vas naravnost v obraz z večjo odkritostjo iu manjo hinavgčino.
Bolgarsko dekle se oblači svetlo. Vaške svečanosti prinesejo na javnost vse mogoče prekrasne halje krasnih barv in kinčev, pravi pisec.
Na velikih prsih nosijo običajno velike srebrne gumbe No. bodisi deklica še tako mlada iii lepa, lijeui
bujni iu valoviti lasje prepleteni so s krasnimi trakovi in večkrat je
pritrjena roža v laseh. Jederuata
rast s krasnim svetlim kinčem napravi pri vlači ji v pojav. Zabave deklet opisuje Miss Jenkins takole:
''Deklica v bolgarski vasi ni brea svoje zabave. V časih suše donaša-jo vodo iz bližnega potoka ali studenca in ta mesta so vedno društvena shajališča. Tja pridejo vsi mla-denči in deklice ua zabavo. Tu se ljubi in uživa mladost in na večer se snidejo vsi domačini. Žeuitbe so vre največ po medsebojni ljubezni, več kakor pa po dogovorih družin, kakor se to prigodi v armenskih iu turških mestih".
SOPROGI, KATERI SE > DOBRO POČUTIJO.
"Ne moremo biti brez Bolgarskega Krvnega Čaja, ker isti prav dobro deluje, kakor pri meni tako tudi pri moji ženi. Posebno moja žena je morala prej vedno jemati pilule ker drugače ni imela stolu, toda odkar vživa Bolgarski Krvni Čaj. gre vedno prav redno".
18 MESECEV PO PROGLAŠENJU
M
VOJNE.

Siino Miieusnlč, 3519 Diodor St., Indiana Harbor, Ind. pise takole*:*
"Jaz sem izvanredno »adovoJjeu^ z Vašim Bolgarskim Krvnim Čajem. ker mi je več pomagal kakor kterokoli drugo zdravilo. Pošljite mi če eno Skatljo."
,211 to, Mali pošlje MARVEL PRODUCTS COMPANY, 9 Mami Bldg., PITTSBURGH, PENNA.
OMBA; AgO
i,-« v- . . Lii^as . .... .- a
. i ..•."•......!-

GLAS NAHODA. 1. JTJN. 1918.
) Iz naš8ga kota.
Povetrt. — Spisal Anton Jrklič.
I raje. Je pač res: Jabolko ne pade
dale..•
Na Micikan pozdrav fantek ni odgovoril, le pogledal jo je izpod čelo in zardel do bus. Sladkor je brž pospravil.
"Kaj bi rada?"
M i cika postavi jerbas na mizo iu začne pripovedovati. Franeek molče pripravi blago in le sedaj iu Mxlaj jo pogleda izpod čeLa -bodeče, pohlepno.
Včasih mu splava pogled do o-četa. ki je uapol obrnjen gledal v štaeuno.
In tako je istari videl, kako je njegov Franeek navrgel Miciki zavojček sladkorčka. katerega Mi-cika ni bila naročila, niti plačala
"Pa še pridi!*' reče Franeek odhajajoči Mieiki in stopi na prag. da jo spremi z očmi vsaj še nekaj korakov.
"Pa jo gledaš, kako bi bila kdo ve kaj! Varuj, da oči ne izgubiš!" Vtfčipne ga oče.
';Štokla.,sova j«! — .Stoklas da iztržiti za pol vasi! Človek jih mora imeti rad vse. tudi MieikoF*
"Kajpada. Miciko! Kakor bi bila kaj drugačna kakor so dru<ge ženske!"
"Stoklasova je! —.Stoklas nam da iztržiti za pol vasi, župan je in —"
'"Reei. .'.a rad za ženskimi gledaš!"
"Xe morete mi očitati nič hudega. In kuj sem mislil reči? Sto-klas je župan in ključar cerkve sv. lioka."	. J
"Ključar ? Da! Častna služba hi častitljiva!"
"In vplivna! Njegova be.seda nekaj zaleže pri našem župniku. Glejte ta svet!"
Stari se ozre po ledini.
"Menile, da Stoklas mina besede pri tem svetu? Menite-li, da bi nam škodilo prijateljstvo Stokla-5*0vo * In ko bi on privoščil eno besedo. dve, tri, in bil bi ta svet naš, samo naš!"
Stari ga pogleda.
Sam ni verjel, da bi mogel misliti sin t tko daleč, kakor se je šele st.-daj posvetilo njemu.
"Fant, izreei. kar misliš! Zdi se mi. da nisi neumen. Sediva; sedaj ita-k iii nujnega delh."
Sedeta na klop pred štaeuno.
"Star sum štiriindvajset let. čas je že. da mi neumnosti ne očitate več!"
"Je že pra\ ! — Le povej, kar m mislil."
"Mislil sem, da bi nam Stoklas prav 1 ali k o pomagal do te zemlje preko seči. — Župan je in ključar! Treba ga je dobiti na našo stran! In pomagal nam bo rad, potovo rad, saj ni hudoben mož! In ta njegova hči. ki je bila sedaj tukaj, je tudi dobro dekle."
"Zanjo ti je, kaj ne? Opazil se in že davno in videl, česar ti ne misliš. Da. ta svet! .Stok lasa moramo pridobili, ker potem dobim-o morda tudi ta prostor. Župnik je star gospod, ijjega že pregovorimo."
Stari .>e zamisli v svoje načrte, katere je že tolikokrat sestavljal; ali žele danes mu je pokadi sin, kako naj si jih priredi.
Franeek se kmalu umakne v Štaeiuiico. kjer je imel opravek s prihajajočimi.
S tempih ar jo bil tedaj mož pri
Pred kakimi petdesetimi leti v naš*m Središču ni bilo tako prijetno, kakor je dandanašnji. Stalo je nekaj lesenih koč, komate seči »»o stezale truite veje ob blatni eewti, in na me*tu, kjer je sedaj pošta in lepo kegljišče, torej ravno pod to veličastno hruško, ki še dandanašnji mogočno kipi nad vjutjo, stalo je ozko, tftirivogiato, zidano poslopje brez oken, s kopi-často streho, prav podobno kakej smoduieoiici, Štempiharjeva šta-cuna.
Ni kdo ve kako staro poslopje. Komaj deset let prej jo je se£idal Šteiupihar. Krošnja, s katero je hodil od vasi do vasi. začeta ga je žuliti po hrbtu ter še drugih težav in nitnotfti je bilo dosti, zato si je postavil to zgradbo in odpri štacuno.
Ljudje so se mu smejali, kakor bc večkrat.
"1-i, kaj bo neki prodajal.' I-i,
komu /"
Napeljal ni dosti v malo štaeu-nieo; nekaj soli. sveč. mila, pip-eev, trakov, "duš" in take drob-njave, malo več kakor je mogel spraviti v krošnjo. Po gornjih policah se je v prvem času nabiral p rail.
V desetih letih pa je bila štacu-niea natlačena do vrlia iu rnošuji-ček napolnjen.
Ljudje, ki so se izprva porogljivo smejali, zahajali so pridno v štaeuno in v nekaj letih nanesli pri krajcarjih toliko, da so Štein-prharja ppdstavili iu napolnili šta-cunico do vrha z blagom.
Res so bili enkrat tatje vzdignili strop in pobrali, kolikor so mogli, toda ljudje so kmalu zamašili luknjo, ki so jo bili naredili tatje v Stempiharjevem žepu, Stempiiiar je bil pa luknjo v stropu.
Tako je bilo skoraj vsega dovolj, samo prostora ne.
Steiupihar je včasih pomisljal, ali bi poslopje vzditgtiil in razširil da bi spravil vee blaga pod streho.
Kvišku? Kako? Saj je bilo že s^-daj stolpu enako! Potegniti ni im^l kani, zakaj okoli ni imel toliko prostora, <la bi smel iti okoli poslopja.
Sosed Kadunjec pa tudi ni dal blizu, da bi ga mogel nagovoriti «a nekaj sežnjev sveta, katerega bi bil rad dobro plačal, zakaj Kadunjec se je gotovo vsak dan dvakrat pokesal. ker je bil odstopil Steinpiliarju svet za štaeunieo, kjer si Steuupihar na tako lahek način dela denar.
"Oj-te, oj te! Mar bi bil jaz sam odprl tukaj štaeuno!"
Kaduiijcu se seveda ni sanjalo, da j" treba poleg štacuniee ia ne kaj vatlov pretkauosti in precejšne mere široke vesti.
Stempiiiar je bil č inula i je boli ne vol j en v svoji tesni štaeuuiei. Okoli je bilo toliko prostora, sam se je pa zaradi tesnobe k>uiaj gibal.
Kadar je stopit na prag. bodla ga je v nos velika seč. še bolj pa \ oči prostrana cerkvena ledina' petdesetih letih ; sicer je bil na vitja do šole in cerkve.	|dez vsaj deset let starejši. Po«ta-
*'0j, k* j bi se dalo vse tukaj ralo ga je: pičel živež, hoja prek postaviti!"	|dežele in pa težka krošnja, katera
O. seve. ko bi se dal ta svet ta- je cijazila njegov hrbet več deset-ko zastonj spraviti, kakor se stis- let i j. Doma iz skromne koče, kjer ne — reciiuo — kaka rutica, kdaj so znali slamnikarstvo, napravil bi bilo že Šteirtpiharjevo!	{je bil s prvim denarjem kroš-
Tako pa. kakor vemo. odtrga se njo: krošnjo pa je napolnil pri cerkveni svet tudi za denar težko.'ljubljanskih kramarjih z različno
"Ko bi bil ta svet naš!" vzdih-'preležano robo in hodil po zakotji d je dostikrat štenipthar pred nili krt'jih nase dežele lia dolenj-kakim farovškim človekom, ki je'ski strani ter ponujal svoje blago prišel v štaeuno.	J po selili in seliščih. od kmeta do
In Uko je nekega poletnega kmeta, hvalil, prodajal drago in dne stal S tempih ar na štacun-( stradal, pragu in zopet poželjivo
da si je želel na večji prostor k cerkvi, na prostrano cerkveno ledino, zakaj vedel je; "Večji ribnik. večje ribe!" Premišljeval je nekaj dni, kako bi se lotil te stvari, da bi mu šla gladko in naglo izpod rok.
V duhu si jo bil že vse preračuni!. koliko bo imel dobička, ako si postavi na tej ledini prostorno hišo z gostilno in prodajalno, kamor bi zahajali ljudje cele doline kupovat in pit.
Tn sina bi oženil. Dobil bi mu pridno, umno gospodinjo in petič-no. Tn četudi je poznal marsikatero dekle, ki bi bila prav njegovemu Franeku, vendar se mu je zdela najpripravnejša Stoklasova Micika. ki je tolikokrat prihajala v njegovo štaeuno in za katero je Imel njegov Francek tudi vsaj pol očesa... In pa?— Stoklas je bil župan in ključar sv. Roka. vpliven mož. ee.gar beseda je nekaj veljala.
"Ako pojde po sreči, tibijem obe muli i naenkrat!"
Dobro je bilo. da so imeli Stoki a so vi gostilno. Zato si ni nihče posebnega mislil, ko je nega popoldneva Stempiiiar meril pot do Male vasi ter krenil k Sto klasovi tu.
**Mož si ga bo privoščil! Oh, ko bi si ga nas eden mogel ob tej vročini! Dopoldne doma v senci trak meri, popoldne se mora vsled prevelike utrujenosti okrepčati in odpočili. O-o, seveda, vsak bi tako!"
Tnko so govorili tisti, ki so ga videli siopajočega v Stoklasovo vežo.
£;l-nu! Si tudi ti enkrat prišel pogledat? Tako, tako!" pozdravi ga Stoklas.
"Ni treba samo doma čakati nas. da pridemo v tvojo štaeuno, tudi tebi se spodobi nas obiskati."
"Oh. kolikokrat bi prišel, če bi le mogel, pa ni časa in ga ni", je lagal Stempiiiar. "Danes sem vam moral vrniti, ker vi tolikokrat prihajate k nam!"
"Tako! Vsaj obresti od našega denarja nam prinesi nazaj!"
Kmalu .ie bilo vino na mizi.
Stempihar je pokušal in pil kislega Bovlečana iz Stoklasove kleti ter ga hvalil.
In beseda je dala besedo. Skoraj sta se živahno raz go v ar j a la.
"Oženil bi sina. pa ne vem, kako. Žensko" nam je treba v šta-cuni."
"Izberi mu katero, pa bo. če si je lil ravno izbral sam."
"Ravno to je! Pa bomo že videli* O. da, mi bi si zelo pomagali, ako bi imeli prostornejšo proda-jalnico, da bi imeli več blaga, zraven pa še gostilno. Ujelo bi se nekaj pri vinu, nekaj pri žganju."
'* Dobro si si opomogel; kdo bi si bil nekdaj miklil!"
"Precej; pa šo več bi si lahko, prav lahko, ako le ti liočeš. In nama bi bilo prav obema, meni in tebi. Ti imaš hčer. jaz pa sina. In jaz veni. da se moj Franeek in tvoja Micika rajša vidita., kakor je sicer navada."
"Saj se mi je zdelo! Vsak hip je odpravljena v Središče. — Za vsak gumb leti v štaeuno! — O-o. le čakaj, puniea! Strah o v ali jo bom moral."
"Zakaj neki? Pusti, da le ni greli a! Nazadnje pa že midva rečeva: vzemita te! O, da bi le mi imeli prostornejšo prodajalnico, kako dobro bi se nam godilo!"
"Pa si jo sezidaj, denar imaš!"
"O. kaj denar! Zadosti ga imamo. hvala Bogu; toda veš. Stoklas prostora ni, prostora!"
"Prostora? Čudno! Za denar dobiš - vse!''
"Prav praviš: za desna r se dobi vse! Pijva!"
Iu čez nekaj hipov je nadaljeval:
','Lej. tako-le včasih sedim pred štaeuno in gledam čez seč ono prostrano cerkveno ledino. Pa si( mislim: glej, kaj bi se dalo tam-le vse pozidati! Zemlja sicer ni ve-, liko vredna, rodi ne veliko, ker je ilovičasta in celo močvirnata.'
s slamniki, kupil sem krošnjo in nekaj blaga ter začel — kupčijo. Imel sem srečo — hvala Bogu! Ljudje so radi kupovali od mene, in potrošil tudi nisem kdo ve koliko: ljudje so dobri, dajali so liii radi jedi in prenočišča zastonj — za božjo plačo. Imel sem vedno več. Lahko sem kupil Lipenčano-vo domačijo — in postavil si tu štaeuno, kjer jo imam sedaj. Veš. prazna je bila v začetku, a sedaj ? Hu. ni prostora — vse polno do vrha! In sina imam, sina, ki je vreden zlata. Pa rojen kramar! Vsako reč ti proda dražje — pri vatlu mu pomaga palec, pri tehtnici mezinec! — Mojster je, prav vesel sem ga! Namenil sem mu zato štaeuno, drugemu pa domačijo. Star jo dovolj. Mislil sem že in mislil, kje in kako bi ga oženil, da bi bilo prav — samo to me je jezilo, ker imamo tako majhno štaeuno, da nimamo kam postaviti bale. ki bi jo morda pripeljala nevesta. Sosed Kadunjec, ne vem. kdo ga je tako nadrhal, pa tudi za nSkak denar ne odstopi sveta. — Dalj časa pa že opazujem, da se imata moj Franeek in tvoja Micika rada. prav ruda. tako, da sem S'klenil snubiti jo za svojega sina. Vtš, dobro ji bo, samo če bi bilo več prostora. Pa sem si mislil: Stoklas ne bo branil sreče svoji hčeri. Hčer mi da in prostor za hišo in štaeunieo."
(Dalje prihodnjič.)
BRIVEC
dobi dobro in stalno službo. Torej če katerega Slovenca ali Hrvata veseli bivati v tem mestu, naj se oglasi na naslov-.
Louis Jevnikar, 177-1 E. 28. St.. Soouth Lorain, O. _(27-5—3-6)_
Iščem svojega brata JAKOBA LANZE. Pred dvema letoma je bil v Freedom, Pa., in sedaj ne vem. k je je. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu: An-dv Lanze. 1—5-3 Harrison St., Pittsburgh, Pa. (29-5—1-6)
Rad bi izvedel zs svojega prijatelja ANTONA FRBEŽAR, Doma je z Dolenjskega in pred 2. j letoma sva bila skupaj v Thomas, \V. V. Slišal sem, da se nahaja nekje v Pennsylvania i. Poročati mu imam nekaj važnega iu zato prosim cenjene rojake, j če kdo ve za njegov naslov, daj mi javi, ali naj se sam oglasi.— Michael Grl. Box 152. Maynard, Ohio.	(29-5—1-6)
Rada bi izvedela za svojega brata JOHNA GAŠPERŠIČ, doma iz vasi Prem na Notranjskem. Pred tremi leti je bival v Colo-' radi, potem je šel v Alabaino in! od tam v Peimsylvanijo. Pro-!
Imel je srečo.
gledal čez seč ledino in jo meril z Ljudje, ki takrat še niso za o*"mi po dolgem in širokem.	J vsak gumb letali v mesto kakor
Oj, kako divne misli in kaki na- dandanašnji, izbirali so radi pisa-črti so se mu porajali v duši! 'no blago, katero je prinašal kra-Takrat pa pride po uliei — se-'mar Šteinpiiiar v vas. ter tudi pla-daj ji pravimo Rožna ulica — od čevali dobro, saj niso vedeli, ko-Malcvasi brhka Stoklasova i Lici- liko velja vsaka stvarca drugod, ka in zavije k tftacunici. &ttwpi- Tako so se nabirali krajcarji, liar se ji je umaknil in Micika je potem pa zrno do zrna. eiopila v štaeunieo, kjer je Š4em- Z vsako krošnjo je bil Šternpi-pi barje v f»ni Franeek previjal in barje v pas obilnejši in čez nekaj ččipa1 »ladkor. katerega je bil na- let je kupil Lipenčanovo domači-tehtal oče; zdela se je namreč si- jo v Stranski vasi, kamor se je
nu teža preobilna.	preselil z vso družino, kočo je pa'ljubil jaiz! In kaj bi oprezoval:
"Koliko neki more škoditi lju- prodal.	|naravnost ti povem, zakaj sem
deoi pičla vaga! Kaj se more po- Ljudje so pa dejali: "Dobro si prišel k tebi. Sama sva. Lahko se znati nekaj drobtinic? Za dom se je -pomagal!"	{pomeniva iz oči v oči, prijateljsko
pa vedno lahko vedno lahko uja- Stempihar ju seveda še ni bilo in pametno, saj sva moža, in ako m« sladkorju po potrelbi", mislil dovolj. KroŠnjarjenje anu je do- bi ne bilo nic, no. tudi prav! Mol-•i je «in in dostikrat hodil ščipat našalo norcev, zato še ni del kros- čati znava in zato ostaneva št ve-tfladkor aii kaj drugega.	nje pod streho.	'dno prijatelja."
"Pol unče sem ali tja!" dejal In čet nekaj let je je pretental1 "O, kajpak! — Prijatelja!" jt» star nam pri aebi, ko je opazo- Štemprhar Kadunjca iz Središča| "Poznaš me od mladega. Fre-v&i »suii. "Ljudje i*ako pogreše za košček sveta poleg ceste, 'ka- mogel nisem ničesar — dostikrat
si je postevil Stafcnmico, "ki nišam imel tej jesti — 8 prvm Pi t malo letfc pretesna, denarjem, ki setar š ga prislužil
toda za stavbo — kakor nalašč!( Od vseh strani se stekajo k njej steze m pot je! O. tukaj se lahko naredi — zlata jama!"
"Meniš!"
"O, da bi le jaz mogel do tega sveta! Pa kaj bi jaz? Sin moj bi užival in žena njegova — moja liči — prava bči — tako bi jo
[Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico. Ink.
Upravni odbor j
Predsednik: Anton Plevel, 410 E. 5. St. New York. Podpredsednik: Ignac Zaje, 1497 De Kalb Ave., Brooklyn, N. T. Tajnik: Vinko Zevnik, 29 Gamma Plaee. Glendale, N. Blagajnik: Ivan Maček, 2S01 Catalpa Ave.. Bidfewood, N T. Zapisnikar: Ivan Gerjovlch, 442 Union St, Brooklyn. N. T.
' • J
Nadaornl odbor?
Josip Pogachnik, 60 Ten Eyck St., Brooklyn, R. I*	4
Anton Cvetkovlch, 440 Union St, Brooklyn, N. I. Viktor Volk. 68 Uaujer St., Brooklyn. N. X.
Drnfttrent sdravnik: Dr. Bsary U. Boblnson. S9 B. 7tb St.. New Xork, ■ X.
Bedne drnitvene seje se vrfie vsako ČETRTO SOBOTO t meseca v drv Štreni dvorani "BEETHOVEN-HALL", 210 E. SLU St. blian S Ave. t New Yorko. N. Y. In se prlčno točno ob 8. ari »večer.___
dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemsi nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vie osobje lista je organizirano in spada v strokovne unij e.


POZOR ROJAKI!

Importirane Franz Lubasove
Najotpeinij* mazilo n Umkt Iam. kakor tudi t m molke brka Id brado. Od tega mašila Krm« te jo v
Silil, (ia Se 1111 Oglasi, ker mu' 8tih t«dalh kraaai coati In dolgi laaja kakor tadl
. ' moškim krasni brki ia brada in nabodo odpadali Ia j
linam nekaj važnega poročati.' oeiveli. Revm&tizem. ko«tibolali trganje ▼ rokah.
i >.....•	. . '	i nogah in v križn. v osmih dneh popolnoma oadra.
I lOSIU1 cenjene rojake, da mu vim. rane. opekline, bul«, tare. krasta in erinta.
t„ <tuii-rw"fi ..Lrr» ^o,.,	nrl., potne noge. kurie očesa, oaebline»par dnab po-
ln spOICH. l, akO U1 saill ne opa- rolnoms odstranim. Kedor bi moje idravila bree
/i! tecil r»o-l-is;l i Ir- i f i itn Urn u»P«ha rabil mu jamčim sa S6.00. Plfiite takoj pe /li c" Oglasa, za Kar J'm DOlll ceni^ knjižicoinžepal EoladarloiMiUtta<caat»,
zelo hvaležna. — Helena FaturJ » ■arkaaaapatotao. R. R. Box 190,
Kansas.
Columbus. I (29-5—1-6)
JACOB WAHČIČ, 1092 E. 64. SU Cleveland, O.
bo razprodane. Imel bom zalogo zopet po končani vojni, ter se za pozneje rojakom priporočam.
Kupujem, prodajam iu popravljam stare rabljene harmonike po dogovoru; izdelujem nove KOVČKE po $6.00 ter nove mehove od $6.00 do $10.00. Delo trpežno in zanesljivo.
Alois Skulj,
323 Epsilon Place,	Brooklyn, N. Y.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVANSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJI

kralja jekla
T	Sprev-idel jt prvi mogočnosti Clairtona. Kralj jekla je
jjr\ i opazil veliko vrednost zemljišča lia obali rek«?, pi imernej:;! za veliko tovarno v pittsbui-ški okoliei. 2U milj od sodmjsk«* zgradbe. On je izpi-evidel važno resnico, da je to edino zen»!jišve <voje vrste v veliki in plodni obali Monongahele. ki še ni bilo ixWano in kupil ga je. Danes je vredno na tisoče dolarjev, a j«- temelj in podlaga Olairtona.
Ogromna za petnajst milijonov produktivna peč koksa se gradi
danes na tem zemljišču.
Tam stoji danes uspešno, živahno in trgovsko mesto. Produktivna tovarna štedi z dimom in katranom tt*r ju pretvarja v kemikalije, za katere se plača dandanes velike svote denarja. K<»ks — 450 kar na dan — je glavni proizvod, kt-mikalni proizvodi so pa bogastvo bodočnosti. To je znamenje. da je mesto eisto. ker se štedi / dimom. Dela j<- dovolj ter je raznovrstno. Tukaj je «losti kemikov, strokovnih preiskovalcev. inženirjev, risarjev. cele armade navadnih delavcev. Toje znamenje traj-
CHURCH Es ^IjjpiW Ll-^iL , J. . EU.	nega blagostanja.
TU SE VAM NUDI PRILIKA, DA PRI DETE DO BLAGO STANJA.
KUPITE CLAIRTON ZEMUIŠTE
Imamo — ravno sredi uiesta — ue na kakem neobdelanem prostoru, izbranem samo za spletke kakega goljufa. Vi ga zamorete kupiti poeeni v tem ŽIVAHNEM mestu. 20 milj vstran od Pittsburgha. kjer so izvrstne železniške zveze, por.lične kare šole. cerkve, krasne hiše. banke, tlakovane uliee. dobri	SCHOOLS
kanalski sistemi in cvetoča zaposljena okolica. Zapomnite si. da ga NE MORETE kupiti pod enakimi pogoji in s tako sigurno bodočnostjo v nobenem mestu velikega metropol i t auskega okrožja Pittsburglia.
Potrebovalo se bo celih armad delavcev. Ravno zdaj potrebujemo gradikev hiš. ki bodo skrbeli za potrebe vedno naraščujejočega števila prebivalstva, nam je pa dana priložnost dajati vsakovrstne usluge, da se zamorejo ti načrti izvesti. Pet t i see ljudi živi dandanes tam, tovarne in industrije se pa ž vsakim dnem večajo.	__ . ?
Clairton je prebujen. Prebivalci mesta kupujejo lote. 500 HIS JE TAKOJ POTREBNIH.
Gospod H. K. Worthington. ki vodi pod vzet je in sam uačeljuje upravi za prodajo, izjavlja odkrito, da v svoji dolgoletni karjeri ni imel še nikdar boljše ponudbe za javnost.
PIŠITE ŠE DANES, mi vam bomo pa poslali tlorise in opise, kateri vam bodo odprli oči. tedaj vas bo pa obiskal eden naših ljudi. Mi bomo prišli k vam in vas odvedli na mesto, kjer boste videli najboljšo priložnost za svoje življenje.
WORTHINGTON-DETCHON COMPANY — 323 Fourth Avenue,
PITTSBURGH, PA. — GENERALNI AGENTI Court 2856. Lokalni agent v Clairton-u Inozemski Dept. Govori se vse jezike.
Samuel Glick.	Upravitelja E. Kepecs in I. Blumberger.
Uniontown agent: Frank Ribarich, First National Bank BlŠg.


j« ona t malo leti pretesna, denarjem, ki
... -f- •. .
' mi
- •• v - „>.f v .v: *	; ^

■GLAS NAKODA.'f JCK. 1916-
myprnqp
r
i M
M *
M
M F H I
H
H
M ]
Ai

<1 A ^ Ai ■
BVQEN SUEi
VEČNI ŽID
(Priredil J. T.)
* A A A A A


A A A A A
■P ^ ^ ^ ^ ^

• i i



j
rajčičnega petja, je morilec pomiril'

9	(Nadaljevanje).
Epilog.
V E C N I Ž I D.
Pozorišče — Visok hrib. pokrit z velikimi skalami v neznani <Jjvm pokrajini. — V daljavi zahaja soluee, iz doline se dvigujejo Imjsti in breze. Po daljni rodovitni dolini se vrsti vas za vasjo. — Ozračje napolnjuje z von en je. — Vsepovsod zvone z mrtvaškimi zvonci V vaseh se pojavljajo luči. vsa jrretlo v eno smer. proti pokopališču.
Kakšna dolina je to. da jo napolnjuje žalost namesto veselje?
Toda ue samo to dolino, nešteto drugih dolin napolnjuje enaka žalost. Strašen popotnik liodi namreč v tem strašnem času preko zeuiijr Zdaj je v ludgi /daj je v Sibiriji, zdaj je na jugu. zdaj tia sev«-ru. zdaj na yupadu, zdaj na vzhodu. — Iu ta popotnik, skriv-uosten kot smrt počasen kot večnost, neizprosen kot usoda, strašen kot božja roka .... te popotnik je bila kolera. . ..
Danzauneiu je napolnjevalo dolino zvonenje. — Večer za večerom so se bliščale pogrebne svetilke.
Mra<"ilo se je in bližala s«.- je ura. \ kateri za do be ^e stvari nekak pošasten izraz.
Tedaj pride na hrib » počasnimi kuraki možak. —- Glavo ima ► klonjetiu tako. da se mu vidi sauio polovica obraza. — Iz oči mu se-v« glubuka žalost. Možak je zamišljen.
. 1;' februar >v približuje. Otroci moje ljubljene sestre, zadnji potomci naš« ga rodu >e bodo zbrali v Parizu. — Že v t reje bo minilo petdset let. odkar m je razkropila naša družina po celi zemlji. <*J rodu r-"!?i s m zasledoval njihovo usodo.
Zgodovina ene -aun- rodbine je /.frodovina celega človeštva. — »n kaj je daaft še ostalo od nje? — Sedem potomcev: dve revni deklici, otroka izgnanega očeta iu izgnane matere: princ pregnan s prestola s\ojih očetov: Misijonar, ki hodi brez cilja po svetu: delavec, ki pije in se ne briga za d^lo; krasna žeu*ka. ki ima %eliko bo-irastvo iu tovarnar.
Iu kam jih je vrgla usoda?
V >ibirijo. Indijo. Ameriko. Francijo.... Moj nagon mi pove. k«la) se nahaja k«lo iziued mojih v nevarnosti... . Tedaj romam k njim od tt caja do tečaja. od za pada do vzhoda. ... Danes sem v vročini ekvatorja jutri sem v ledu severnega ali južnega tečaja. — Ko Liisliut. da jih boni rešil s svojo navzočnostjo, me zgrabi neka nevidna roka in me zopet vrže v vrtinec.
Vstran" Vstran! - kriči nekaj za menoj, nakar moram zapustiti one, katere tako ljubim.. To je kazen, to je usoda, ki me neprestano zasleduje. — lu če j«> kazen ae tako strašna, je bil uioj ; reh še \eliko strašuejii. — Proklet bodi dan. ko nisem hotel vstati s klopi, ko je šel Kristus mimo mene!. . .. Utrujen je bil, bičan, zaničevan in lak me je prosil, če bi >c smel odpočiti na moji klopi.
Ja/ mu nisem tega dovolil. — lu on se je poslovil od mene z besedami r - Tudi ti boš romal brez prestanka. brez konca in kraja, dokler ne bo prišla ura tvoje odrešitve. . . .
Prepozno sem odprl oči. prepozno sem spoznal pomen vz\išenih besed: — ljubite se med seboj!
Stoletja iu stoletja sem vsajal v srca. napolnjena z zavistjo iu sovraštvom, ljubezen in usmiljenje. — Vse moje delo je bilo zastonj. — Dan milosti št ni napočil.
I bogo delavsko ljudstvo je podobno meni. — Stoletja in stoletja že prenaša breme, ki ga mu nalaga delodajalce, stoletja in stoletju kri«"-i: — " Dovoli . toda odrešenja ni in nikdo ne ve. kdaj bo prišlo.
Ta kazen je neizmerna, nepopisna. — -Jaz trpim v imenu dru-/ ne. — Komati moram brez svojcev, romati moram, ue da bi pomagal potomcem moje ljubljene sestre. — i it ko mi pravi moj nagon, da sc približuje mojim nevarnost, ko vem, da jim ue morem pomagati, tr -pomnim kralje\e hčerke. Herodije po imenu, ki je bila zahrepe-nela po glavi Krstnika iu ki je zdaj ravno tako prokleta kakor sem jaz. —
Vsakih >to let enkrat se moram srečati s to žensko. — Za trenutek se vidiva, potem se pa razdvoji najina pot in najino brezkončno in brezciljno romanje sc zopet začne.
Toda vstrau. vstran, vstran!
Tedaj je nekaj zabobuelo v daljavi. — Bližala se je nevihta.
'Možak ua hribu se je stresel in zajokal.
— U. v tej uri trpe moji v Indiji. Ameriki, v Nemčiji iu v Franciji. Boj se je začel, pregrešne strasti so se zopet razvile.... Ti. ki »i kot ju/ prokleta. ti. ki moraš kot jaz romali, ti llerodija. ti mi pridi na pomoč. — Hitro, hitro, dokler je še čus!
Nebo so zaceli križati bliski, grom je bobnel nad vso zemljo, možak je pa dvignil roki iu se odpravil v temo.
TRETJI DEL. Prvo pogrlatfje. A J U P A.
U Java. najkrasnejši med otoki! Krasna si Java, toda tudi strašna obenem. — Med tvojim krasnim drevjem iu opojnim cvetjem se skrivajo uebroji strupenih kač in drugih nevarnih živali.
Stopimo na otok koncem oktobra leta 1831.
Med drevjem stoji šotor, kateremu pravijo "ajupa". Poleg ša-tora raste velika cvetlica, iz njenega keliha pa sika kača. — Na mreži pred šatorom leži osemnajstletni mladenič. — Njegova koža je bronaste barve, krepke ude mu pokriva široka obleka iz muzelina.
Na vratu ima svetinjo.
Ta mladenič je indijski princ Džalma, tovariš generala Simona.
Pravilnejših potez kot jih ima njegov obraz, si ni mogoče misliti. — Lase ima črne, ki prehajajo ponekod v koviuasto modrino.
Povsod vlada mir, nobena sapica ne premakne listja.
Naenkrat ae prikaže med grmovjem divja in grda človeška glava. — Črne oei se svetijo v nekem čudnem ognju, dolgi črni lasje mu padajo na ramena. — Preduo se priplazi iz grmovja, zadržuje napo in prisluškuje. — Razen belili hlač, nima ničesar drugega na 6«bi. —
Videč, da je vsepovsod varno, začne plezati na drevo. — Ko se sklone nad Džalmo, šine iz cveta kača in se mu ovije okoli leve roke. — Možak zakriči, Džalma se zgane in pogleda.
Naenkrat ae oglasi z drevesa petje rajeice. — Vedno tišje postaja in izginja v daljavi.
Džalma ae obrne pomirjen in zopet zaspi. Kdb je ta človek, ki opazuje- indijskega princa! M Bodalu, ki ima privezano okoli vratu, ga označuje kot Malajca.
čudežen način tetovirane in iz teli slik je razvidno, da ki je že stoletja in stoletja v Aziji in katere
i
. f V . i
Hi	/„.
S spretnim oponašanjem rajčičnega petja, je morilec pomiril'	MASfAHILO. .	j
mladega princa.	| Cenjenim naročnikom t Penna.
Po poti pride dvajsetletni mladenič, služabnik princa Džalme. in ▼ West Virginiji naznanjamo/ — Morilec se hudobno zarezi in si od paše dolgo tanko vrv, na ka- da jih bo v kratkem obiskal nal tero je privezana debela svinčena krogla.	'zastopnik
Razdalja med princem in služabnikom znaša samo kakih deset korakov. — Morilec zavihti vrv. ki polslišno zažvižga po zraku in se ( ovije mladeniču okoli vratu. V istem hipu ga udari svinčena krogla s tako silo po sencu, da se zvrne mrtev na tla.	j
Morilec se splazi iz svojega skrivališča in odnese svojo žrtev v goščavo. — Kmalo zatem se vrne in se ustavi pred spečim princem.'
S fino roko se dotakne njegovega čela in ga začne gladiti po li- i eih do brade. — Džalma se komaj vidno zgane, takoj zatem pa pade; v neko nezavedno stanje, ki je veliko trdnejše od spanja. — Mož iz sekte "Morilcev" mu namaže levo rokp pod komolcem z nekako te'-, kočino. potem pa vzame iz žepa iglo in začne slikati ž njo v roko neka čudna znamenja.
Na nebu so se že dalj časa zbirali temni oblaki. — Naenkrat nastane silna nevihta.
Pozor!
V zalogi imamo iz starega kraja importirane
SRPE.
Cena 60 centov s poštnino.
FRANK SAKSER, k upravmsivo uias rvaroaa . i 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y. S
\ Brezplačen nasvet m pouk

vojni atlas
Mr. ZVONKO JAKSHS,
ki je pooblaščen pobirati narod nino in izdajsti tozadevna po trdila.
Upravništvo "Glas Naroda".
SLOVENSKI
priseljencem.
pf Najboljše, vedno sveže,pivo, fine unijske sraodke, irapor f f tirano in domače žganje. Čiste postelje, dobra domača ku- # d hinja. Vsakovrstni časopisi vedno na razpolago.	#
|| Naše geslo: *'Dobra postrežba, nizke cene". 0
MODERNO UREJENA
TISKANA GLAS NAHODA
VSAKOVRSTNE TISKOYHTS IZVBiUJE PO NIZKIH CENAH,
: : DELO OKUSNO. : S • ■ » •
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
«... f*;
UNL7SKO ORGANIZIRANA
rOSEVMOBT SOI
DRUtTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.

m NAROČILA POftUITB na i
SLOVENEC PUBLISHING M.
KI Cortlandt St, New York, N. Y.
"THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če ao bili osleparjeni. oropani aii če so s uji-mi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in ponk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi čakali novo-došle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office.
Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT OF LABOR.
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Ne»vyorški urad: 230. 5th Ave.. Room 2012.
Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od ostne do devete are zvečer.
I Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od seduie do devete ure zvečer.
HARMONIKE
bod!«1 kakrfinekoll vrste Izdela jem In popravljam po najnižjih cenah, s delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem Se nad 18 let tukaj v tem posla ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse drage harmonike ter računani po deln ka-kor&no kdo call lev« bres nadaljnih
▼praianj
JOHN WENZEL. IS 17 East 62ud St., Cleveland. Obla.
fujskqooh se evropskih držav in pakotaijh drih posestev vseb yeiesfl,
Obsega 11 rasnih zemljevidom.
na 20tili straneh in vsaka stran je 10y2 pri lS^ palca velika.
Cena samo 25 centov?
Maruši vojni atlas
ua 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.	g J*
Cmam samo IS centov:
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa veeju mesta, število prebivalcev. držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite Hoc. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER NEW YORKU
. —s.
ANTON BURGAR^
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IX PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje iu daje potrebne nasvete v vseli vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gled© datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite zaupno ua njega, kjer boste točno in solidno postrežem.
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain. Ohio In okolici naznanjamo, da jih bo obiskal . nas zastopnik
JDHN KUMftE, ki je pooblasčan pobirati naročnino za list Glas Naroda. | S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
Velika vojna mapa
vojskqoah se evropskih držav«
Velikost le 21 pri 28 p«1g!H.
Cena 15 centov, flf—g
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedl-n jene države in na dragi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije s mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 16 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije. Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vhak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenk Pobbshing Company,
82 CORTLANDT STREET,
NEW YORK, N. Y.

Kaj pravijo pisatelji, učenjaki in državniki o knjigi Berta pL Kuttiier.
"Doli z orodjem!"
Lev Nikolajevi« Tolstoj je putal: Kujigu sem z velikim uiit kuni prebral in v ujej našel veliko koristnega. Ta knjiga zelt vpliva na eioveka in obsega nebroj lepili misli.
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madaine fcstael nI bilo na svetu taku slavne pisatelji«; kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem' je pravo ogledalo tedanjega časa. Ko človek prečita to kuj igo. mora nehote pomisliti. <la se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomaio: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi člorek najrajše poljubil. V duo area me je pretreslo, ko sem jo bral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedaj ser' v nekem gozdu pri Grieglacb in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem 1" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma Lu sedaj lahko rečem, da s{a ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v šolah ue smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral--
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.
Hans Land < na shodu, katerega je imel leta 1880 v Berlina): Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom posodil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi šli žnjo križemsvet in učili vse narode.
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ul napisal noben voja-fckl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navdnSevai za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA M CENTOV.
Narvtajle J« pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, Hew York City, H. T.

Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do Jobrega sem se prepriCal, da dospejo denarne pofliljatve tadi sedaj sanesljivo v roke naslovnikom; raslika je le ta. da potr*| kujejo poUljatve v sedanjem Času 20 do 24 dni.
Torej al nobenega dvosu u pošiljanje denarjev sorodnikom ia saaacam v staro domovino?
100 K velja sedaj $1450 s poštnino vred.
K SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. V.
*
6104 SL Clair Ave., Cleveland, Ohio.
i :išZM
-"JSfc'Ski-