Štev. 9.
¥ Ljubljani, 28, februarja 1913,
LIH. leto.

Glasilo Avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
«piše, * oceno poslane knjige itd. je pošiljati lamo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo.	. .'"
Vse pošiljatve je pošiljati franko.. !
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... S-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne Številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h ,.» » » dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (teleion št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Agitirajte, pridobivajte novih , naročnikov za naše liste, ki so:	;
Učiteljski Tovariš---->
- - - Popotnik, Zvonček.
Iznova pozivamo vsa okrajna učiteljska društva, naj store svojo dolžnost v polnem obsegu! Vsi na delo!

Drugi, strel.
(Tragedija v Gaberniku pri Rogaški Slatini.)
Dne 3. januarja t. 1. se je ustrelil v Matenji vasi na Notranjskem učitelj Vinko Brus. Dne 20. t. m. pa je počil drugi strel — padla je druga žrtev neznosnih razmer, ki ženejo slovensko učiteljstvo v nasilno smrt!
V Gaberniku pri Rogaški Slatini na Štajerskem se je v četrtek, dne 20. t. m., zjutraj ustrelil Cvetko Trafenik, provizo-rični učitelj v Žetalah. Star je bil komaj 23 let. Vzrok: slabe gmotne razmere.
Pričelo se je drugo dejanje žaloigre iz resničnega življenja slovenskega učiteljstva. Tam ob vznožju širokega Boča, ravno na koncu mogočnih skalnatih skladov se je vršil v četrtek pred nastopom solnčne zarje kratek boj med krepkim življenjem mladeniča in med njegovo samozavestjo. Regulacija! . . . Odvetnik! . . . Regulacija morebiti! . . . Odvetnik gotovo! .. . Torej . . . Zadnji pozdrav s svinčnikom na košček papirja. Na vzhodu se svita. Noče novega dneva! Samokres! Petelinček zdrkne! Dim! Na prsih, levo, zevajoča rana. Srce vztrepeta, krčevito stisne, umiri. Končano je! . . . Na postelji leži nesrečnik. Solnce obsveti obraz! Oči zrejo nekako otožno proti stropu, niti sedaj mu ni zginila z obraza jeklena odločnost, krog usten pa sameva rahel nasmeh-ljaj, ki nam pravi: Kaj je meni to? Učitelj se mora privaditi vsemu! . . . Tako hočejo danes naše kulturne in socialne in politiške razmere: ker ni kruha — bodi smrt plačilo! . . .
Po nerazsodnosti kmetov in preveliki ljubezni Slovencev do duhovniških sukenj vodijo sedaj usodo Spodnje Štajerske nekateri gospodje, katerim je strankarstvo
vse, narod, napredek, šola, učitelji, samostojnost so jim besede, ki sicer gladko tečejo, a so poganskega izvora. Le na ta način je mogoče umevati postopanje naših poslancev, zakaj če bi jim bila bodočnost naroda le nekoliko mar, bi popustili ob-strukcijo... Sicer pa — kaj učitelji? Čim slabše bodo plačani, tem manj bodo delali, bolj neumni bodo otroci in bodoči volilci in „Herr, lass es Dummheit regnen! . . ."
Pokojnikov brat je duhovnik pri mariborskem kapitlju!
Nikdar ne odobravamo takih in sličnih dejanj, vendar pa se nam nehote vriva misel, da se je pokojnik ustrelil le, da obrne pozornost najširjih krogov na uči-teljstvo in njega bedo ter pomore celoti do nove blaginje. Iz krvi naj vzraste novo življenje! . . .
Dragi! Uničil gi svoje mlado življenje, otresel si se vseh zemeljskih spon, ko je prikipela sila do vrhunca, ko se je napolnila časa tvojega trpljenja. Učiteljstvo obžaluje do dna srca tvoj čin, toguje za dobrim tovarišem in sobojevnikom, in če se tudi izpolni grožnja katoliškega duhovnika, da ti ne sme peti blagoslovljeni zvon mrtvaške pesmi, spremljale te bodo k večnemu počitku solze zvestih tovarišev, v njih srcih bo raslo spoštovanje do stanovskega mučenca, rastel pa tudi srd na one, ki so krivi tvoje smrti. Bog varuj, da bi rodila tvoja smrt nove potoke krvi, a rodi naj v tvojih tovariših novo moč, ki te bo maščevala. Slava Trafenikovemu spominu! Maščujmo ga! Maščujmo ga z delom, ki nam edino prinese rešitev iz neznosnih razmer!
*
Tragedija v Štratovcih pri Zg. Radgoni.
In še ena žrtev! Dne 22. t. m. so potegnili v Štratovcih pri Zgornji Radgoni iz Mure truplo ljutomerskega učitelja, tovariša Janka Karbe, ki si je sam vzel življenje. Tovariša Karbo so že dlje časa pogrešali. Mariborski in graški listi so o tem mnogo pisali. Tudi „Slovenec" je pisal z vidno slastjo, da je učitelj Karba izginil. Sedaj je poravnal sam svoj greh. Ta ni bil tako velikanski, kakor je bilo citati v časopisih. Karba ni ponaredil podpisa na menici, ni falzificiral nobenega računa, ampak je porabil okrog 300 kron mladoletnikovega denarja, kakor poroča
„Slovenski Narod" z dne 25. t. m. Vzrok tej poneverbi je bila znana učiteljska beda, ki pritiska na naš stan s tako grozno silo, da je vstrajanje v takih razmerah nemogoče in dostojna, človeka in kulturnega delavca vredna eksistenca izključena. Silno energijo mora imeti tisti, ki ga take razmere ne pritirajo do obupa. Brez duše in brez srca pa so tisti, ki niti z mezincem ne ganejo, da bi odpravili te v resnici moreče razmere! Tako je dvema učiteljema beda in krivica potisnila samokres v roke, tretjega je pahnila v valove — to se je zgodilo tekom dveh mesecev! . . . Pri Karbi je bila kriva še bolezen — posledica bede, potem pa bojazen pred kaznijo — posledica storjenega dejanja. Vse to je prihrumelo nanj s tako silo, da ni vedel nobenega izhoda, rešilna se mu je zdela samo pot v smrt! .. .
• Kaj bo iz tega, ako pojde tako naprej ? . . . Izpreleta nas groza, ako pomislimo, koliko je posameznikov, koliko je učiteljskih rodovin, ki jih je kruta in neusmiljena realnost potisnila na kraj obupa, da gledajo z zaničevanjem in preziranjem na vse, da jim je tudi vseeno, naj pride karkoli!
Trpeti brez krivde! Trpeti zato, ker hoče tako brezvestna politiška strast posameznikov, ki prikrivajo svoja krivična in nasilna dejanja s Kristovim imenom!
Klerikalnemu falzifikatorju javnega računa se ne zgodi nič. Obkladajo ga z javnimi funkcijami in z deželnimi denarji, da je nemoralnost in izprijenost toliko večja — značajen, marljiv in splošno priljubljen mlad učitelj pa mora umoriti samega sebe, ker nima ob čem in s čim živeti! Grozno bo maščevanje, kadar pride čas, ki ga sami kličejo!
Bodi nesrečni tretji žrtvi blag spomin in sladak pokoj v ljubi domači zemlji, ki ima za nas samo še grobove!
Boj za pravico.
Zaveza kot po svojih pravilih poklicana branilka moralnih in materialnih koristi in pravic avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva priobčuje v naslednjem pritožbo, ki jo je vložil na c. kr. upravno sodišče na Dunaju tovariš Radoslav Knaflič, nad-
učitelj v Dobjem, ker )e bil iz službenih ozirov tjakaj prestavljen iz Gorice (Staj.).
Zaveza, ki je v tej zadevi storila v interesu preganjanega tovariša vse možne in dopustne korake, objavlja pritožbo iz dveh razlogov: 1. da bosta vse slovensko učiteljstvo in vsa javnost o dogodku poučena in 2. da bo iz tega slovensko učiteljstvo črpalo pogum, kako se naj tudi vsakdo sam brani pred nezakonitim ravnanjem šolskih oblasti z nami ter da naj ne uklonemo z duhom, četudi moramo prenašati turške razmere!
Pripominjamo še, da je pritožba pisana v slovenskem jeziku, ker ima naša beseda tudi na najvišjo pravno inštanco svoboden vstop.
Pritožba, ki bomo seveda o nje uspehu poročali, slove tako-le:
Visoko c. kr. upravno sodišče
na Dunaju.
Proti odloku c. kr. naučnega ministrstva z dne 17. d£c. 1912, broj 54.613 — priloga A — intimovanemu mi z ukazom okrajnega šolskega sveta Kozjanskega z dne 31. dec. 1912, broj 926, sprejetemu od mene po šolskem vodstvu v Dobju dne 3. jan. 1913
se pritožujem,
rekoč:
1.	C. kr. deželni šolski svet Štajerski me je bil s svojim ukazom z dne 17. sept. 1912, broj 3 1050/5 12, sporazumno z deželnim odborom, kakor on trdi, v smislu zakona z dne 25. febr. 1888, dež. zakonika broj 15, iz službenih ozirov premestil v enaki službeni lastnosti kot nadučitelja s trirazredne ljudske šole na Gorici v Gor-njegrajskem okraju na štirirazrednico v Dobje v Kozjanskem okraju — priloga B
2.	To premeščenje je ces. kr. deželni šolski svet Štajerski izvršil v protislovju z zakonitimi določbami torej nezakonito; zakaj v tozadevnem zakonu z dne 25. febr. 1888, dež. zakonika broj 15, ni najti nikjer nobene določbe, po kateri bi smel c. kr. deželni šolski svet katero učiteljsko osebo, tem manje šolskega vodjo, prestaviti po lastnem preudarku iz službenih ozirov. Obratno! V tem zakonu se nahaja v njegovem 15. § določba, da more deželni šolski svet premeščenje iz službenih ozirov izvršiti:
a) na predlog pristojnega okrajnega šolskega sveta, oziroma
LISTEK.
Tovarišu Cv. Trafeniku v spomin!
Tovariš moj, pokojni, mili,
rano umaknil si sveta se sili,
a zakaj? . . . Stanu so našega sovragi bili?
Furij strah Te ni v smrt podil!
Ej, bil si ko junak ponosni!
Nikdar se nisi klanjal mamonu!
In vendar vdal si se smrti sili!
Kje si?! Zaman sprašujem, drug moj mili!
Cvetočih let, komaj v življenje vstopil si; a glej, usodne erinije! Zahtevale so Tvoj pogin! Tovariš Tvoj ob grobu plaka, kapljic stotero raz lica mu kapa od srčne boli — v Tvoj spomin!
F. S. Z.
Iz umetniškega sveta.
Slovensko deželno gledališče.
Grof Luksemburški. Opereta v treh dejanjih. Besedilo spisala Willner in Bo-danzky. Uglasbil Franc Lehar.
Ko je „Vesela vdova" znorela gledališko publiko vseh petih delov sveta, je zablestelo v glorioli Leharjevo ime in za-temnilo mahoma slavo „Kralja valčkov" — I. Straussa. Gledališki ravnatelji so ustrezali okusu Dunajčanov in si polnili prazne blagajne. Skladatelji pa so uvideli, da resno glasbeno stvarjanje ne nese in so začeli fabricirati operete kar en gros. Po dve in celo tri so podarili v eni sezoni. In v takem miljeju je zagledal luč sveta „Grof Luksemburški". Lascivna in trivialna vsebina znane firme Willner et Bodanzky, osoljena s plesnimi točkami in osladkana z Leharjevo sentimentalno muziko ni iz-grešila svojega namena in je pred leti prišla za kvarjenje dobrega okusa tudi na slovenski oder — slavit številne ponovitve.
Da so tudi letos uvrstili v repertoir „Grofa Luksemburškega", je menda vzrok edino-le gostovanje priljubljenega operetnega tenorista prošlih sezon, Ljubiše Iličiča, ki smo ga letos v operetah težko pogrešali^ Občinstvo ga je sprejelo navdušeno, in že ob začetku predstave je zavladalo v gledališču nenavadno veselo in živahno razpoloženje. Dičič je pel in igral s temperamentom, da ga je bilo veselje poslušati in gledati. Ugajal je zlasti v drugem dejanju: pesem o rokavički zasluži posebno
pohvalo. Kdor je Iličiča videl ob njegovih prvih nastopih v epizodnih vlogah in ve, kako je kariero začel, se mora čuditi njegovemu hitremu napredovanju. V petju se mu pač pozna izborna šola koncertnega vodje Hubada. Po dejanjih priznanja in ovacij kar ni hotelo biti konec. Na četrtkovi predstavi so ga še odlikovali z lovorjevim vencem in lepim šopkom. Upamo, da pride Iličic še gostovat, morda v kaki drugi vlogi! — Med drugim osobjem omenjam najprej Bohuslava. Njegov Brissard je znanec iz prejšnjih let, da bi bil še dober pevec, bi mu morali dati odlično! Pri drugi predstavi je bil nekoliko prehlajen, a je vseeno pel, da je omogočil predstavo. — Povhe lahko šteje kneza Bazila med svoje najboljše vloge. Izborno je podal zaljubljenega starca v vseh resnih in komičnih situacijah brez vsakršnih pretiravanj! Takega ga želimo še videti! — Angele Didier je pela Low-czynska, naša odlična primadona, ki je za opereto predobra. Slovenščini se je hitro privadila. — Fantova je bila živa in razposajena Juliette, a ne tako šik kot Rezika Talerjeva. Dobri so bili vsi ostali in so skrbeli, da je bila predstava lepo zaokrožena. Peček je imel izvrstno masko. En-semble scene so uspele, zbor ni kvaril, orkester je sledil kapelniku Štritofu. Po-
hvalno omenjamo dekoracijo v II. dejanju.
Leharjev „Grof Luksemburški" ni vreden toliko ocenjevanja, ue smo poročali o njem nekoliko več kot o drugih operetah, smo to storili le zaradi ljubega gosta Iličiča.
—ec.
Za A. Cerar-Danilovo 351etnico,
odkar deluje kot igralec in režiser na slovenskem odru, uprizore dne 6. marca 1.1. Sem Benellijev tragičen poem v treh dejanjih „Ljubezen treh kraljev". Poslovenil Alojzij Gradnik. Dejanje drame se godi na nekem samotnem kastelu ob času druzega vpada barbarov v Italijo. Danilo bo kreiral vlogo slepega Arhibalda, ki zahteva fizično in umetniško silo. Predstava bo zanimiva, Danilo se pa nadeja, da bo gledališče polno!
—ec.
Koncert za mladino
sta priredila dne 20. februarja 1.1. v Mestnem domu pianist Anton Trost in prof. dr. Pavel Kozina. Prvi je prednašal Lisztov „Le Carneval de Pesth" in Chopinov „Cherzo", drugi je pel samospeve Loeweja, Griega, Schuberta, Wolfa, Rubinsteina, dr. B. Ipavca, Adamiča in drugih. Kakor ču-jemo, je ta za umetniško odgojo mladine važni koncert lepo uspel.	—ec.

ia utemeljeno, od pristojnega okraj-fj* jUlskega sveta podpirano prošnjo do-[ft^ga. učitelja.
V mojem slučaju pa ni niti pristojni okrajni šolski svet Gornjegrajski na podlagi sejnega sklepa nobenega tozadevnega j predloga stavil, tudi nisem sam za preme-ščenje prosil.
Imenovani c. kr. deželni šolski svet je v mojem slučaju neopravičeno ravnal z menoj tako, kakor da je bila nad menoj izrečena disciplinarna kazenska razsodba; zakaj le v tem slučaju mu pristoja v smislu določb § 15. zakona z dne 25. febr. 1. 1888 neomejena pravica, učiteljske osebe prestavljati po lastnem preudarku. Ker pa ni bila nad menoj izrečena nobena kazenska razsodba, niti nisem bil v nobeni disciplinarni preiskavi, je jasno, da me je c. kr. deželni šolski svet prestavil iz vzrokov, ki bi ne smeli biti merodajni in je torej s svojim tozadevnim sklepom kršil zakon.
Kolikor sem mogel doznati, je on to nezakonito premeščenje odredil na neute-melj 3iio pritožbo c. kr. politiške ekspoziture v Mozirju, oziroma ces. kr. namestnije v Gradcu, ki si je krivo domišljala, da bo z mojim premeščenjem onemogočila politiški občini Kokarje izvrševanje sklepov občinskega odbora glede zakonite ravnoprav-nosti slovenskega jezika in da bodo potem obmolknile tudi njene odločne zahteve, naj se državni in deželni uradi ravnajo po določbah člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. dec. 1. 1867., državnega zakonika broj 142. Pri tej občini sem bil namreč opravljal službo občinskega tajnika skozi 8 let ter sem kot občinski uradnik izvrševal po županovem naročilu tozadevne sklepe občinskega odbora. Govori pa se tudi, da je za moje premeščenje baje delovala politiška slovenska ljudska stranka, dasi se nisem nikdar podajal na polje agitacije proti njej. Naj si bo kakor hoče, c. kr. deželni šolski svet nima niti pravice niti dolžnosti, služiti neutemeljenim in nezakonitim zahtevam vladnih organov, oziroma politiških strank, temveč je njegova dolžnost, gledati na korist šolstva in uči-teljstva v deželi, se ravnati vedno le po šolskih zakonih, oziraje se na določbe državnega osnovnega zakona z dne 21. dec. 1. 1867., drž. zakonika broj 142.
S svojim nezakonitim ravnanjem je c. kr. deželni šolski svet pokazal onim mno-gobrojnim učiteljskim osebam, ki bi rade prišle v drug kraj, a tega potom prošnje ne morejo doseči, primerno pot, naj se podajo dovoljenim načinom v borbo proti politiškim oblastim za zakonito ravnoprav-nost slovenskega jezika, oziroma naj nastopijo kot državljani proti slovenski ljudski stranki, saj smejo potem z ozirom na moj slučaj utemeljeno upati, da jih bo c. kr. deželni šolski svet sporazumno z deželnim odborom na uslugo tej politiški stranki, oziroma vladnim organom na račun davkoplačnikov prej ali slej prestavil v drug službeni kraj. Take persekucije bi spravile šolstvo in učiteljstvo v deželi in državi v neznosen položaj.
3.	Proti nezakonitemu ukazu deželnega šolskega sveta z dne 17. septembra 1912, broj 3 1050/5 12, je vložil krajni šolski svet na Gorici eno pritožbo na c. kr. naučno ministrstvo po odvetniku dr. V. Kukovcu v Celju, a drugo z dne 19. oktobra 1912, broj 120, neposredno brez odvetniškega posredovanja, a eno sem vložil jaz podpisani pritožitelj. C. kr. naučno ministrstvo pa je vse tri pritožbe z izpodbijanim odlokom zavrnilo.
Razlaganje izpodbijanega odloka, da nisem s premeščenjem iz službenih ozirov ničesar utrpel na svojih službenih dohodkih, je istinito, toda njegova trditev, da sme c. kr. deželni šolski svet takšno premeščenje izvršiti po lastnem preudarku, je v kričečem nasprotju z določbami § 15. zakona z dne 25. februarja 1888, dežel, zakonika broj 15, ki vendar jasno in določno naštevajo pogoje, kdaj sme ces. kr. deželni šolski svet premeščenje iz službenih ozirov po lastnem preudarku izvršiti. V mojem slučaju ni bil podan nobeden teh pogojev, zato je c. kr. deželni šolski svet obenem kršil tudi pravice okrajnega šolskega sveta Gornjegrajskega, saj ga je kot merodajno šolsko oblast neopravičeno izključil iz sodelovanja „lastnega preudarka" in je obenem kršil tudi moje učiteljske in državljanske pravice; zakaj onemogočil,mi je s silo bivati v kraju, v katerem sem hotel še nadalje izvrševati svoj učiteljski poklic in službo občinskega tajnika.
4.	Kakor je iz pritožbe krajnega šolskega sveta na Gorici z dne 19. oktobra 1912, broj 120, na c. kr. naučno ministrstvo razvidno, je ces. kr. deželni šolski svet s svojim nezakonitim ravnanjem provzročil gmotno škodo tudi šolski občini na Gorici.
Predlagam, naj se blagovoli ta pritožba rekvirovati.
5.	Iz moje prošnje na ces. kr. deželni šolski svet z dne 5. nov. 1912 in iz dopolnjujoče naknadne prošnje z dne 2. febr. 1913 je razvidno, da mi je c. kr. deželni šolski svet s svojim nezakonitim ravna-
njem provzročil mnogo gmotne škode in | velikih selitvenih troškov, kakor sledi: i
a)	za onemogočeno mi uživanje moje lasti in postranskih zaslužkov na Gorici v vsakoletnem znesku 900 K.
b)	enkratno škodo 194*46 K.
c)	s selitvijo združenih troškov 927"77 K.
d)	izguba 670 obresti od vsote 927-77 kron od dneva preselitve.
Predlagam, naj se blagovolita obe zgoraj omenjeni prošnji z vsemi prilogami vred rekvirovati od c. kr. deželnega šolskega sveta.
Provzročili so se mi toliko večja gmotna škoda, oziroma večji selitveni troški in mnogo napornega nujnega dela, ker mi je bilo glasom priloge B ukazano službo v Dobju nastopiti že 1. oktobra 1912, a sem dekret sprejel dva dneva pozneje, t. j. dne 3. oktobra 1912.
Ako bi bil c. kr. deželni šolski svet zakonito ravnal, t. j. ako bi si bil on prej od okrajnega šolskega sveta Gornjegrajskega izposloval tozadevni predlog, potem bi bil on odgovoren le za moje službene dohodke in za moje selitvene troške, in sicer za poslednje le v oni me^i, ki je v naredbi c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 18. decembra 1904, broj 14.408, določena. Ker se pa on ni držal določb zakona z dne 25. februarja 1888, ga smatram v smislu določb državljanskega zakonika odgovornega
a)	za vse dokazane resnične selitvene troške brez ozira na mero ravnokar naštete naredbe,
b)	za vse svoje izvenslužbene dohodke na Gorici in
c)	sploh za vso provzročeno mi škodo.
6.	Krajne šolske razmere na Gorici niso zahtevale, naj bi se jaz drugam premestil, temveč one so zahtevale uprav nasprotno, naj bi jaz še nadalje tam ostal, kar je razvidno
a)	iz zapisnikov vsakoletnega uradnega nadzorovanja šole na Gorici po ces. kr. okrajnem šolskem nadzorniku, ki vsebujejo zadovoljivo kvalifikacijo.
Predlagam, naj se blagovolijo ti zapisniki rekvirovati;
b)	iz ekspresne prošnje krajnega šolskega sveta na Gorici na ces. kr. deželni šolski svet, naj sklenjeno premestitev prekliče ali vsaj odloži tako dolgo, da se na Gorici urede šolski stavbeni računi — priloga C —
c)	iz dveh pritožb krajnega šolskega sveta na Gorici proti tozadevnemu ukazu c. kr. deželnega šolskega sveta na c. kr. naučno ministrstvo — priloga D —
d)	iz javne zahvale občinskega odbora Kokarskega in krajnega šolskega sveta na Gorici, priobčene mi povodom moje preselitve v Dobje v štirih slovenskih časopisih in
e)	iz priloge C, priložene moji prošnji na c. kr. deželni šolski svet z dne 5. nov. 1912, oziroma z dne 2. februarja 1913 za povrnitev selitvenih troškov in za povračilo provzročene mi gmotne škode, v kateri je uradno potrjeno, da me je bila politiška občina Kokarje, ki je obenem šolska občina za Gorico, v letu 1911 zbog mojih zaslug za šolo in občino imenovala svojim častnim ^občanom.
7.	Čutim se dolžnega se zoper izpodbijani odlok pritožiti na visoko ces. kr. upravno sodišče,
a)	da dokažem visoki ces. kr. naučni upravi, da je ona v tej zadevi v pravni zmoti, naj bi spoznala, da je v veliki koristi ne samo slovenskega, temveč tudi vsega avstrijskega ljudskega šolstva in učiteljstva in da je nujno potrebno, naj se šolske oblasti v vseh slučajih točno drže zakonov, sicer bodo v deželah in državi ustvarjale nered, ki vodi navzdol in zbuja upravičeno nezadovoljnost in nevoljo proti predstojnikom ter ustvarja pogoje upora. Višji morajo biti svojim podrejenim vzor pravičnosti in spoštovanja zakonov; zakaj pravičnost je podlaga države;
b)	da obvarujem svojo družino in sebe ter v danih slučajih tudi učiteljstvo pred škodo in krivico;
c)	ker se čutim kot učitelj ne samo podložnika šolskih oblasti in c. kr. državne naučne uprave, temveč tudi zavednega uda v verigi šolske organizacije v deželi in se kot državljan slovenske narodnosti zavedam ne samo svojih stanovskih dolžnosti, temveč tudi svojih učiteljskih in državljanskih pravic ter ne morem prenašati, da bi se z menoj in sploh z učiteljstvom nezakonito ravnalo.
Obračam se torej na visoko ces. kr. upravno sodišče kot na visokega čuvaja zakonov v državi za odpomoč,
proseč:
Visoko c. kr. upravno sodišče blagovoli po izvršeni javni ustni obravnavi za pravo spoznati:
1.	Izpodbijani odlok c. kr. naučnega ministrstva se kot v zakonu neutemeljen razveljavi.
2.	C. kr. deželni šolski svet štajerski je s svojim sklepom z dne 17. sept. 1912, broj 3 1050/5 12, a c. kr. naučno ministrstvo je s svojim izpodbijanim odlokom
kršilo določbe zakona z dne 25. februarja 1888, deželnega zakonika broj 15.
3. C. kr. deželni šolski svet štajerski je dolžan meni podpisanemu pritožitelju v smislu določb državljanskega zakonika iz deželnega šolskega zaklada nakazati:
a)	ugotovljeni znesek kot povračilo vseh dokazanih, oziroma samo ob sebi umevnih troškov selitve brez ozira na mero naredbe štajerskega deželnega šolskega sveta z dne 18. dec. 1904, broj 14.408;
b)	ugotovljeni znesek s premestitvijo mi enkrat za vselej prizadete ter dokazane, oziroma samo ob sebi umevne gmotne škode;
c)	dokazane vsakoletne odhodke na mojih izvenslužbenih dohodkih na Gorici v obliki vsakoletne osobne doklade, začenši z dnevom moje preselitve, t. j. z 20. oktobrom 1912, tako dolgo, dokler me zakonito ne premesti iz službenih ozirov v kateri drugi, meni ugajajoči službeni kraj z enako visokimi izvenslužbenimi dohodki,
d)	vse troške pričujoče pritožbe ter
e)	6°/o obresti po meni za selitev v gotovini izplačanih zneskov, oziroma odvzetih mi postranskih dohodkov.
Dobje, pošta Planina — Štajersko, dne 16. svečna 1913.
Radoslav Knailič,
nadučitelj.
Zaveza in — Družba sv. Mohorja.
Odgovor odbora Družbe sv. Mohorja
—	glej zadnjo štev. Učit. Tov.! — ki ga je prejela naša Zaveza na svoj dopis glede na Pregljevo po vsebini in obliki nič vredno „povest" (Preslepljeni in oteti), omenja tudi mene. Zato se mi zdi potrebno, da zadevo nekoliko pojasnim, in sicer popolnoma kratko in popolnoma stvarno.
1.	Za razpisano nagrado nisem konkuriral kot učitelj in mi odbor tudi ni prisodil prve nagrade kot naprednemu učitelju, temveč kot pisatelju „Treh rodov", ki so se mu zdeli kvalitativno boljši od odklonjenih spisov pisatelja Meška in drugih. Ako sedaj odbor s tem dejstvom dokazuje svojo naklonjenost do naprednega učiteljstva, kažoč na mojo napredno učiteljsko zavednost, je to jako neokusno, ker nisem jaz od družbe kot napredni učitelj nikoli ničesar zahteval in se ji kot tak nikoli nisem vsiljeval. Pisal sem zanjo — v prvi vrsti na prigovarjanje rajnega dr. Sketa
—	ker sem bil mnenja, da je Družba sv. Mohorja nestrankarsko kulturno in književno društvo, kjer je mesta vsem kulturnim in literarnim delavcem, ki mislijo pošteno in delajo resno.
2.	Polemika, ki je nastala potem, ko so izšli moji „Trije rodovi", med tajnikom in društveniki, priča, da reklamujejo klerikalci Družbo sv. Mohorja zase in da ne marajo nestrankarstva. Samo slepota takih fanatikov ne more ločiti osebe od stvari. Monsig. V. Podgorc, tajnik Družbe, mi je dne 25. oktobra 1909 pisal: „V stvari občudujem Vaše fino opazovanje ... Upam, da nam zopet kaj napišete ..." Fanatikom ni bilo treba nič opazovati, ker se jim je knjiga takoj, ko so jo dobili v roke, izpre-menila v — liberalno pošast!
3.	Isti duhovni gospod mi je pisal dne 16. aprila 1910: „ . . . Torej pišite zopet kaj ... s kakim pseudonymom za nekaj časa, dokler Vam nekateri duhovniki Vaših grehov ne odpustijo . . ." Torej: gospod Podgorc ni hotel imeti mojega sodelovanja, ker sem učitelj naprednega mišljenja, sicer bi mi ne svetoval skrivanja za tujimi imeni; ampak bržkone sije želel mojega so-trudništva zato, ker so bili moji spisi po volji Mohorjanom — izvzemši fanatične duhovnike.
4.	Ker pa mi moje prepričanje in poštenje ne dovoljujeta slepomišenja in skrivanja, čeprav bi bil zato še tako bogato honoriran, sem odgovoril povabilu gospoda Podgorca — z molkom. Ker jim je na poti moja pripadnost napredni učiteljski organizaciji, naj sedaj z njo zase ne delajo reklame, saj so mi sami svetovali, naj zatajim svoje ime! Naprodaj nisem za nobeno ceno in pod nobenim pogojem!
Kar se ostalega odgovora, oziroma zagovora odbora Družbe sv. Mohorja tiče, je mnenje to-le:
1.	Tudi spisov tovariša Kostanj evca in Trošta ne sprejema Družba zato, ker sta pisatelja po stanu učitelja, ampak zato, ker sta dobra pisatelja. Tako dokazovanje naklonjenosti do naprednega učiteljstva je prisiljeno.
2.	Monsg. V. Podgorc, tajnik Družbe, je poznal spis dr. Preglja, preden je izšel v tisku. To trdim apodiktično. Če treba, dokažem!
3.	Trditvi, da bi bil prof. Apih odobril spis, ne morem verjeti, ker je bil prof. Apih socialno in literarno preveč izobražen mož, nego da bi mogel odobriti tak ne-stvor. Prof. Apih seveda sedaj ne more več govoriti, ker je — mrtev.
4.	Imenovati Cankarjevega „Martina Kačurja" v eni sapi s Pregljevim pamfle-
tom je za olikanega človeka nedostojno. Cankarjev „Martin Kačur" je umetniško delo — tragedija bednega učiteljskega življenja, „Preslepljeni in oteti" — krivično imenovana povest — pa so ploha sirovih besed, ki jim vihra spredaj in zadaj iz tendencioznosti perjanica sovražnosti, nadutosti in fanatične prismuknjenosti!
5. Kdor ponuja ali pa celo morda zagovarja tako hrano v desettisoč porcijah, ta nima sam nobenega okusa; a podpiranje njegovega otrovalnega rokodelstva je z moralnega stališča nedopustno, torej bi bilo tudi neodpustno!
V Idriji, 24. februarja 1913.
E. Gangl.
Slovenska mestna ljudska šola v Gorici.
G o r i'c a , 24. febr. 1913.
Kakor trdi sobotna »Soča« in kakor nam kažejo poročila drugih listov, se borijo z vnemo in doslednostjo Slovenci v tržaškem mestnem svetu za slovensko šolstvo v mestu. V okolici so slovenske šole, ali v mestu samem pa jih večina tržaškega mestnega sveta ne privoli za nobeno ceno. V proračunski debati odmevajo leto za letom opravičene zahteve tržaških Slovencev za slovenske šole v mestu samem, ali večina jih odklanja, trdeč, da je že dosti poskrbljeno za Slovence z okoličanskimi šolami. Letos je bilo istotako. V debati pa se je bil oglasil tudi socialni demokrat dr. Puecher, ki je predlagal, naj občina poskrbi za Slovence v mestu v šolskem pogledu s sprejetjem v mestu obstoječih Ci-ril-Metodovih šol v režijo občine. Dajal je tudi pouk, kako naj se te šole municipali-zirajo, da se bodo čutili slovenski otroci, prišedši iz teh šol, dobre Tržačane. Puecher se je pokazal s svojim govorom za večjega Italijana, nego je italijanska liberalna večina, ki je odklonila seveda slovenske zahteve in Puecherjev predlog.
List »II Piccolo« se je obširno bavil s Puecherjevim predlogom ter se vspel do trditve, da Slovencem ne gre pravzaprav za slovenske mestne šole v Trstu, marveč za politiško afirmacijo. »Piccolo« je menil, če bi tržaška občima otvorila Slovencem mestne šole, da bi ne pošiljali svojih otrok vanje, marveč še nadalje v svoje privatne šole, zadovoljili bi se s politiško afirmacijo — kakor se je to zgodilo v Gorici pred leti, ko je bila Goriška občina prisiljena odpreti slovenskim otrokom ljudsko šolo.
»Piccolo« pač že sam dobro ve, da primera z Gorico ne drži, ali ker mu manj^ ka dobrih, argumentov v boju proti slovenskim šolam v tržaškem mestu, se po-služi tudi slabega, samo da je nekaj rekel. Slovenci v Trstu bi brez dvoma pošiljali svoje otroke v mestne slovenske ljudske šole. seveda morajo biti to poštene slovenske ljudske šole, brez primesi Puecher-jevih željic in takih, kakršne bi imeli italijanski liberalci, ki pa se krijejo s Pue-cherjevimi. Slovenci v Gorici bi pošiljali radi svoje otroke v slovenske mestne ljudske šole, samo otvori naj jih mesto. Da pa ne pošiljajo svojih otrok v Podturen, na periferijo mesta, to je pa umevno. Kdo bo na primer iz Gosposke ulice pošiljal svojega otroka v šolo v Podturen? Saj bi ne bil gotov noben dan, da mu pride otrok živ iz šole. In kako naj bi hodili dan na dan dolgo pot po štirikrat? Šolo pohaja nekaj otrok iz bližine, drugih umevno ni in jih tudi ne bo. Slovenska mestna ljudska šola pa bi bila hitro polna, kakor bi se postavili mestni očetje na kulturno stališče ter otvorili na primernih krajih Slovencem po trebne šole. Potrebne šole, več šol, ne le ena! Kakor je sedaj, se nahajajo slovenski otroci v Šolskem domu, v Narodni šoli na Blanci, na vadnicah, pa tudi v italijanskih ljudskih šolah jih je dosti in celo pod streho Schulvereina. Italijani v Gorici pridno vabijo slovenske otroke v otroške vrtce, rikreatorije, ljudske šole. Mati Slovenka, oče Slovenec, sinček pa v italijanski šoli. Ni še dolgo tega, ko je piscu tega članka čeden slovenski deček na vprašanje: V katere šole hodiš? odgovoril: v cittadinske.
Boj za slovenske ljudske šole v Gorici v mestni upravi je nekako potihnil. Iz zadnjih let imamo beležiti le protest Narodnega odbora proti zgradbi nove italijanske ljudske šole v ulici Leopardi. Tam je bilo zopet enkrat povedano, kaka krivica se godi Slovencem v Gorici glede ljudskega šolstva, in poklicani faktorji so bili zopet enkrat opozorjeni na tisto karikaturo ljudske šole Podturnom.
Pred nekaj leti je bil izšel v »Edinosti« članek, ki je nasvetoval, naj bi se za začetek šolskega leta slovenski starši v Gorici zedinili, da vpišejo vsi svoje otroke v šolo Podturnom. Vpisanih bi bilo toliko, I da bi jih v to šolo ne mogli sprejeti, vršile j bi se intervencije pri šolski oblasti in v j ministrstvu na Dunaju, in storiti bi se mo-i ralo, kar treba od strani šolske oblasti in municipija. Nasvet je vedno vreden, da se

ea iemlje v pretres, kakor se mora sploh začetiiznova boj za slovensko šolstvo v norici Tako kakor je sedaj pač ne more Yn ne sme ostati še kdo ve koliko časa!
Ne gre nam za politiško afirmacijo, gre nam za kulturno potrebo, borimo se za najelementarnejše pravice na šoisKem nolju v goriškem mestu, ki pa jih moramo prejalislej doseči z vztrajnim in doslednim delom!	____
Iz koroških učiteljskih krogov.
Dobro znani dr. Kari Tumlirz v Gradcu nam zopet ponuja svoje nemške slovnice. Poslušajte, kaj nam prše!
Wien, Leipzig, den, meseca prosinca 1913.
Slavno šolsko vodstvo!
Podpisana založna knjigarna pošilja en iztis ravno izišle knjige.
Tumlirz — Deutsches Sprachbuch für nichtdetsche Volksschulen. III. del, cena vezane knjige 1 K 80 vin. ter naproša s. vodstvo, naj knjigo pregleda in na soli uvede. Vsi trije deli so odobreni od visoke ga c. kr. ministrstva za nauk in bogoca-stje.
Prva dela se že daljši čas vporabljata na mnogih šolah z izvrstnim uspehom m sta izredno priljubljena; s III. delom je
knjiga popolna.
Avtor navaja v tej knjigi znana berila s podobicami, dadaja vsakemu berilu nekoliko vprašanj v slovniški smeri in zasleduje seveda tudi smoter sistematičnega
dela.	. _
Kaj posebno novega nam g. dr. 1 um-lirz ne prinaša s to knjigo. Takih slovnic imamo že v precejšnjem številu na knjižnem trg«. Mi učitelji jih dobivamo, jih seveda tudi čitamo in jih potem spravljamo v šolsko knjižnico. A nobena teh knjig ni vredna, da bi se uvedla na naših utra-kvističnih šolah. Vse — seveda tudi Tum-lirzeva vadnica — imajo samo pomen, oziroma vrednost za učitelja, da se ta seznanja s posamnimi stališči raznih avtorjev. Mi učitelji bi bili pravi bedaki, če bi se ravnali po besedilu Tumlirzeve vad-nice: zakaj snov za slovniške vaje dobivamo iz pouka samega; potem imamo tudi čitanko, ki stane 2 kroni 30 vinarjev, in ta nam zadostuje tudi v slovniškem oziru. Poznavalec naših utrakvističnih šol dobro ve, da more učitelj pri vsakem berilu izvesti vse slučaje slovniških vaj. Zatorej mi koroški slovenski učitelji odklanjamo z vso odločnostjo uvedbo Tumlirzeve va-dnice na naših šolah. Tumlirz hoče prodajati knjigo po kroni in 80 vinarjev. Lepa hvala, gospod vladni svetnik!
Nemška propadla stranka pošilja pod podkroviteljstvom Celovških trebušnikov poziv, da bi učitelji pristopili k nemški koroški socialistični stranki. Pišejo, da ta stranka se ne bo brigala za Waldnerja in Pacherja. Mi jim pa odgovarjamo: Metnitz, Lemisch in Hönlinger se čutijo zaradi doživelih porazov slabi, zato so se spomnili zopet učiteljev. Potemtakem hočejo združiti učiteljske moči pod pretvezo nemškega socializma. Drugih bolečin ne počutijo!
Jubilej Zaveze.
Vzpored koncerta, ki se bo vršil po učiteljstvu ob petindvajsetletnici naše Zaveze v Ljubljani, je določen definitiv-no. K zadnji okrožnici pripomnimo, da nam je obljubil naš najodličnejši tovariš -skladatelj, da zloži do Velike noči nalašč za to slavje 1 moški in 1 mešani zbor. Takoj po Veliki noči se razpošljejo partiture društvenim predsednikom, ki naj jih nemudoma izroče vsem priglašenim pevcem: in pevkam. Poudarjamo, da je rok zgla-sitve podaljšan samo do 16. marca. Zgla-siti se je treba pri društvenem predsedniku, ki odpošlje podpisane prijavnice načelniku pevskega in koncertnega odseka, tovarišu V. Rusu, učitelju v Kranju. Društveni predsedniki naj prijavijo do določenega časa istemu tudi okr. zaupnike - pevovodje. Ti naj potlej poskrbe, da se vrši vsaj ena skupna pevska izkušnja v dotičnem okraju; morda ob priliki pomladanskega zborovanja. Skupni generalni pevski vaji sta samo dve: prva na binkoštni torek v Ljubljani, druga pa isto-tam dopoldne na dan koncerta. — Kon certni odsek.
Vzpored: 1. Zapisnik o zadnjem zborovanju. 2. Dopisi ter razprava o njih. 3. Spominsko zborovanje ob priliki 251et-nega obstanka našega društva. 4. „Daj nam naš vsakdanji kruh." 5. Predlogi, slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi	odbor.
Učiteljsko društvo za Laški okraj zboruje v nedeljo, dne 2. sušca 1913, ob 10. uri dopoldne v šoli na Zidanem mostu po sledečem dnevnem redu:
1.	Zapisnik.
2.	Dopisi in društvene zadeve.
3.	Predavanje tov. Jak. Pukmeistra.
4.	Slučajnosti in predlogi. K polnoštevilni udeležbi vabi vse p. n
učlanjeno učiteljstvo	odbor.
Učiteljsko društvo za polit, okraj Ljutomer zboruje dne 6. marca t. 1. pri Sv. Križu ob V2II. uri. Dnevni red:
1.	Zapisnik.
2.	Dopisi.
3.	„Iz domoznanstva," predava gospod ravnatelj Robič.
4.	„Naš položaj," predava tovariš J.
Tomažič.
5.	Slučajnosti.
Tovariši in tovarišice pridite vsi brez izjeme!	Odbor.
' Slovenjebistriško učiteljsko društvo ima svoje redno zborovanje v četrtek, dne 6. marca 1913, ob '/210. uri predpoldan v hotelu „Avstrija" v Slov. Bistrici.
Vzpored mu bo nastopen: 1. Nagovor predsednika. 2. Zadnji zapisnik. 3. Dopisi. 4. Predavanje g. profesorja dr. Lj. Pivka Tema: Šolstvo na Bolgarskem. 5. Po ročilo blagajnika o društvenem gmotnem stanju. 6. Slučajnosti.
Četrta točka dnevnega reda bo za sle-hrnega zanimiva, zaradi tega se nadeja odbor polnoštevilne udeležbe članov in članic; tudi od njih uvedeni gostje nam bodo dobro došli. Torej na snidenje!
Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem. Dne 3. februarja 1913 je poslala,Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem vsem včlanjenim slovenskim učiteljskim društvom na Štajerskem okrožnico, poživljajoč jih, da naj nemudoma, saj pa do 15. februarja 1913, vodstvu Zveze naznanijo vse one tovariše, ki so bili pri zadnjem vojaškem naboru že na podlagi določb novega brambnega zakona potrjeni k vojakom.
Uspeh te okrožnice je bil ta-le:
1.	Učiteljsko društvo za politiški okraj Ljutomer je naznanilo tovariša Janko Ban-karta, učitelja na okoliški šoli v Ljutomeru;
2.	Učiteljsko društvo za slovengraški okraj je naznanilo tovariša Jožefa Serbeca, učitelja pri Sv. Janžu pri Spodnjem Dravogradu ;
3.	Negativna poročila so poslala:
a)	Učiteljsko društvo za ormoški okraj;
b)	Učiteljsko društvo za celjski okraj;
c)	Savinjsko učiteljsko društvo; č) Učiteljsko društvo za mariborsko
okolico;
d)	Učiteljsko društvo za kozjanski okraj.
4.	Nobenega odgovora na okrožnico niso dala sledeča društva:
a)	Brežiško-sevniško učiteljsko društvo;
b)	Gornjegrajsko učiteljsko društvo;
c)	Konjiško učiteljsko društvo; č) Učiteljsko društvo za Laški okraj;
d)	Št. Lenartsko učiteljsko društvo;
e)	Ptujsko učiteljsko društvo;
f)	Slovenjebistriško učiteljsko društvo;
g)	Šaleško učiteljsko društvo;
h)	Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo O tem uspehu okrožnice med slovenskim štajerskim učiteljstvom se je poročalo štajerskemu „Lehrerbundu" v Gradec, ki rabi podatke o učiteljih-vojakih za prihodnje zasedanje štajerskega deželnega zbora. Vodstvo zveze.
jančev: Špana. 16. Iva: Marijanove sanje. 17. Dr. Jakob Sket: Zlato in bogastvo v pregovorih. 18. Slepec. Podoba. 19. Pouk in zabava: Pomladna. (Pesem.) — Uganka. _ Rešitev in rešilci. — Učenci svojemu gospodu nadučitelju. — Največje stvari na svetu. — Jakamik. — Kako Eski-mojci računajo. — Šolsko gledališče v Krškem. — Zanimanje za Slovence. — Kotiček gospoda Doropoljskega. — Ko-tičkove risbe.
roma kdor manj pošlje, zaznamuje to kot dolg in se mu v prihodnje toliko več vračuna, kar je menda pravilno, ker vse člane veže enaka dolžnost. Članov ima društvo sedaj 250; izmed teh bo moral odbor gotovo 4 izključiti, ker vkljub opominom ne store svoje dolžnosti. Vsa pojasnila za pristop k društvu »Samopomoč« daje načelnik, tovariš Ivan Schmeidek, učitelj v Krtini, pošta Dob.
Politiški pregled.
Zbližanje Avstrije in Srbije. Iz poročil o ministrskih konferencah na Dunaju posnemljejo politiški krogi v Belgradu, da se je pričelo nekako zbližanje med Avstrijo in Srbijo, kar se da sklepati iz nameravane sistemizacije trgovinskih od-nošajev med Avstrijo in balkanskimi državami, posebno pa med Avstrijo in Srbijo. Srbija si želi rešitev politiško-gospo-darskih odnošajev, na podlagi reciproci-tete. Srbski politiški krogi pa bi želeli poznati najprej koristi, ki bi jih Srbija imela od teh dogovorov.
*	Meščanski Čehi in spravna pogaja nja. Radikalni elementi med češkimi narodnimi strankami označujejo spravna pogajanja za razbita in pravijo, da pod sedanjo vlado, zlasti pod Hochenburgerje-vim justičnim režimom ni misliti na obnovitev. Nasprotno pa se vodstvo Mlado-češke stranke izraža jako zmerno in oprezno in pravi, da si je vladne posredovalne. predloge treba dobro ogledati preden pade odločitev.
*	Veleizdajniški proces v Sarajevu. Iz dobro informiranih krogov se poroča, da bo v kratkem sistiran veleizdajniški proces proti sarajevskim srednješolskim dijakom. Kazensko postopanje se bo nadaljevalo le še proti enemu dijaku in to tudi samo zaradi motenja javnega miru.
*	Čuvaj. Iz Zagreba poročajo: Kraljevi komisar Čuvaj je bil te dni skoro en dan tukaj. Toda prišel je ponoči in v noči tudi odšel. Kakor zatrjujejo, mu je bilo že večkrat namignjeno, naj odstopi, toda Čuvaj ima trdno zaslombo v prijateljstvu z ministrskim predsednikom Lukacsem, in to ga še drži na ,stolcu. Vkljub njegovi odsotnosti pa se čuti še vedno njegova kruta roka. Dijaka Gologaca, ki je bil obsojen v Jukičevem procesu na 6 mesecev, je dal Čuvaj sedaj izgnati s Hrvaškega za 5 let. Morda on tako razume jugoslovansko politiko?
*	Nemški državni zbor je sklenil, da se odpravi postava proti jezuitom. Dne
19. t. m. je razpravljal nemški državni zbor o predlogu poslanca centra, dr. Schadlerja, ki je predlagal, naj se odpravi postava z dne 4. julija 1872, ki prepoveduje jezuitski red v Nemčiji. Ta predlog je bil sprejet z glasovi centra, socialnih demokratov, Poljakov in Alzačanov v vseh čitanjih.
*	Angleške sužragetke. Sufragetke so se po celi državi pričele posluževati strašnega terorizma. V Edinburgu so polile vse poštne skrinjice za pisma z ostrimi tekočinami. V Birmirighamu so zamašile vse ključavnice hišnih vrat in napravile zaradi tega med prebivalstvom splošno zmešnjavo. Naroda se polašča silna ogorčenost nad blaznim postopanjem sufra-getk. Listi zahtevajo, naj se uvede tepež-nica za te ženske, ali naj jih pa deportirajo na otoke v prognanstvo, da se tamkaj po-koljejo med seboj.
Goriško.
Deželno učiteljsko društvo za Goriš-ko-Gradiščansko vabi k rednemu letnemu zborovanju, ki bo dne 6. marca 1913, ob 11. uri predpoldne pri „Zlatem jelenu" v Gorici. Dnevni red: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Računski sklep za leto 1912. 3. Proračun za leto 1913. 4. Volitev pre-gledovalcev računov v smislu § 10. društv. pravil. 5. Morebitni predlogi, ki naj se naslovijo na predsednika pred zborovanjem.
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Šaleško učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, dne 2. marca t. 1. ob V23. uri popoldne v Velenju po običajnem vzporedu. K polnoštevilni udeležbi vabi vljudno odbor.
Učiteljsko društvo za mariborsko okolico bo zborovalo v četrtek, 6. dne sušca 1913 točno ob 10. uri.
Književnost in umetnost.
»Zvonček« objavlja v 3. letošnji številki to lepo in izbrano vsebino: 1. Fr. Roječ: Pomlad se bliža! 2. Sušeč. Vinjeta. 3. Ivo Trošt: Vodna Vila. (Konec.) 4. Milan Dolinar: Štirje bogatini, ki so osiroteli. 5. Davorinov: Ali ste jo videli? Pesem. 6. E. Gangl: Solnčece na solncu. Pesem. 7. Nadica in stara mati. Podoba. 8. Iva: Dobrota je sirota. 9. Iva: Hrast in bor. 10. Pavel Strmšek: Zgodovina. 11. U. T.: Veliko slovansko drevo. 12. Jan Reginov: Nedolžni cvet. Pesem. 13. Cvetko Gorjancev: Mamica spijo. Pesem. 14. Otroka v gozdu. Podoba. 15. Cvetko Gor-
JuMlejska samopomoč.
89 članov še ni plačalo svojih prispevkov; prosijo se, da to store v kratkem. Trije člani niso poslali za upravne stroške (§ 6 b). Neki član oporeka, da se mu zaračunava položnica z 10 h, češ, da je dovolj 5 h; čemu potem še odpravnina? Nekateri člani pa kar odbijejo 10 h. Tovariši in tovarišice, pomislite vendar, da pri vsakem delu je gotovo tudi kaj stroškov. Treba je plačevati davek, fran-kirati pisma, plačevati tiskovine itd. Za vse take stroške plačajo društveniki upravnine po 30 h na leto. Ker ima odbor namen prenarediti pravila tudi v toliko, da ne bo treba onim društvenikom, kateri bodo člani društva 20 let, plačevati za posamezne smrtne slučaje, zato je vendar dolžnost odbora, da skrbi za to, da se v rezervno podporno zalogo kmalu nabere tolikšna vsota, da bodo obresti za imenovani namen zadostovale. Če se pa obresti uporabljajo za upravne stroške, katere imajo itak društveniki po § 6 b plačevati, potem odbor svojega namena ne more uresničiti. Pri 10 h, katere plačujejo člani pri posameznih smrtnih slučajih, nima pa društvo nobenega dobička, ker 2 h stane položnica, 4 h je treba plačati poštni hranilnici za manipulacijo, 3 h je poštna znamka, 1 h pa kuverta. Zato se vsakemu članu, kdor ne pošlje 10 h, ozi-
Učiteljski konvikt.
»Društvo za zgradbo učiteljskega kon-
vikia« je založilo tele knjige: 1. A. Rape: Mladini. I. zvezek. Cena lično v platno vezani kri;~: K 1.50, s pošto 16 h več. 2. J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka. I., II. in III. zvezek. Cena vsakemu teh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1.50, s pošto 16 h več. 3. Engelbert Gangl: Zbrani sipsl za mladino. I. in II. zvezek. Cena vsakemu teh dveh zvezkov, ki sta oba lično vezana, je K 1.50, s pošto 16 h več. 4. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za šolsko mladino. I. in II. zvezek. Cena vsakemu teh zvezkov brez poštnine je 20 h. 5 Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožefu I.! Spevoigra za šolsko mladino. Cena K 3. 6. Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 10 h. Ves izkupiček za te knjige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta. Kupujte te knjige vsi, ki ljubite svoje otroke! Priporočajte jih prijateljem mladisje, šole in učitelj-stva! Vse te knjige se naročajo in kupujejo v »Učiteljski tiskarni« in v vsaki knjigotr-žnici.
Zahajajte samo v lokale, kjer imajo na razpolago naš list!
Kranjske vesti.
-r— Prof. Ant. Skubic. Preteklo soboto je umrl prof. Ant. Skubic, ki je bil po Ljubljani dobro znan. Dosegel je visoko starost 78 let. Zadnja leta je živel v pokoju — bil je znan po svoji dobrotljivo-sti, ki so jo tuintam tudi zlorabili. Pokojnik je bil rojen v Paradišču pri Šmarju in je bil tudi tam znan kot »Jernačev gospod«. V mladosti se je posvetil jezikoslovju — zanimal se je tudi za prirodne vede. Kot profesor je služil na gimnaziji v Gradcu, v Kranju in v Ljubljani. Mnogo se je bavil z Aristotelom — študij pa je slabo vplival nanj in je moral leta 1886. prenehati s poukom. Njegovi učenci se ga spominjajo kot dobrega — predobrega učitelja. Blag mu spomin!
—r— Propadanje kranjskega šolstva. Odkar stoje v naši deželi na krmilu klerikalci, gre z ljudskim šolstvom z brzimi koraki navzdol. Zaradi pomanjkanja uči-teljstva, posebno moškega, je ostalo 165 sistemizovanih učnih mest nezasedenih. Na 31. mestih službujejo učitelji brez formalne učne sposobnosti (organisti, mež-narji. dosluženi vojaki, dijaki, duhovniki, otroške vrtnarice). Število moškega uči-teljstva pojema leto za letom, dočim število učiteljic narašča. Učiteljev imamo na Kranjskem 492, t. j. 45 odstotkov, učiteljic pa 599, t. j. 55 odstotkov. Zaradi pomanjkanja moškega učiteljstva so se morale proti zakonitim določbam na raznih mestih za moške, tudi na enorazrednicah, nameščati učiteljice. Samo v kočevskem in novomeškem okraju so še učitelji v večini, in sicer za 6 odstotkov, oziroma tr odstotke. V Ljubljani je število učitelje> enako številu učiteljic; v vseh drugih okrajih je pa učiteljic več kakor učiteljev, in sicer je učiteljic v črnomaljskem in litijskem okraju 51 odstotkov; v kranjskem okraju 52 odst.; v kamniškem okraju 54 odstotkov; v radovliiškm okraju 56 odst. v postojnskem okraju 57 odst.; v krškem okraju 58 odst.; v logaškem okraju 61 odstotkov in v ljubljanski okolici pa celo 67 odstotkov!
—r— Deželnozborska nadomestna volitev za volilno skupino Kamnik-Tržič-Radovljica se vrši dne 4. marca. Narodno napredni kandidat je gosp. Matija M.arin-ček, c. kr. notar v Tržiču, klerikalni pa primarij deželne bolnice, g. dr. Vinko Gregorič.
-r— V Kranju je na štir.irazredni deški ljudski šoli razpisano izpraznjeno mesto učitelja že v drugo, ker se prvič pravočasno ni nihče oglasil. Z deško šolo je združena obrtna nadaljevalna šola. Re-muneracija za pouk na tej šoli je določena po novih predpisih, kar nudi precej postranskega zaslužka. Prošnjo je treba vložiti službenim potom do 25. sušca t. 1. pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Kranju.
■m	' ' '•■'.■>■.•,••
—r— Škrlatica in davica razsajata j po Gorenjskem zlasti v radovljiškem j okraju, a — šola ni nobena zaprta. Kje ; so pa oblasti? Epidemijski zakoniki so ! pač samo na papirju!
Štajerske vesti.
—š— Iz Št. Pavla pri Preboldu nam
pišejo: V nedeljo 23. febr. ob sedmih zvečer je umrl tukajšnji nadučitelji tov. J. Fi-scher. Kruta smrt ga je iztrgala v najlepši moški dobi sredine nad ;vse iskreno ljubljene rodbine. Pokojni — rodom Gornje gradčan — bil je pravi vzor skrbnega rodovinskega očeta ter na glasu kot dober šolnik. V mlajših letih je bil tudi delaven na pedagoškem polju ter je dosti lepih afo-rizmov in psiholoških utrinkov spisal v »Popotnika«. Bodi mu ohranjen blag spomin!
—š— Iz Maribora poročajo, da je stavil pri zborovanju ondotne podružnice c. kr. štaj. kmetijske družbe Girstmayer predlog, naj bi se uvedle po šolah in sodiščih zopet stroge kazni s palico. Bogsi-gavedi kako je ta predlagalec prešel od odgoje junčkov k vzgoji mladine. Gotovo mu ne more biti neznano, če potegne država hudodelnika z vrvjo na drugi svet, da stori s tem bbgoljubno delo, učitelj pa, ki našvrka porednega paglavca, pride lahko ob kruh.	—c.
—š— Iz Štajerskega. V nekem učiteljskem društvu na Slovenskem Štajerskem so debatirali o stališču učiteljstva napram družbi sv. Mohorja v znani zadevi. Prišli so do zaključka, da je v svrho poravnave kompetentna edina Zaveza avstr. jugosl. učit. društev, odnosno nje vodstvo, Naj bi se torej posamezniki, pa tudi poedina društva separatnih nadaljnih izjav po časnikih vzdržali!	. —c.
—š— Podpora za Siidmarko iz — nemškega rajha. Lani ustanovljena podružnica Siidmarke v Frankfurtu ob Meni dobro deluje. Vsak tretji pondeljek imajo sestanke, na katerih razpravljajo nemška narodna vprašanja, so naročeni na avstrijske obrambne liste, prirejajo plesne zabave v korist Siidmarke. Nabrali so tudi dva polna zaboja knjig za obmejne Siidmarki-ne knjižnice ter jih odposlali na glavno vodstvo v Gradcu. Naši Nemci želijo, naj tudi v drugih mestih Nemčije tako marljivo podpirajo nemško obrambno delo. Ako bi dobili mi Slovenci kako podporo iz slovanskih držav, je takoj ves nemški Izrael pokonci; dobivati marke iz Prusije je pa seveda dovoljeno.
—Delavci za nemški Schulverein. Železniški delavci v Studencih pri Mariboru so zbrali v treh letih po vinarju 3000 K za nemški Schulverein.
—š— V zadevi regulacije plač na Štajerskem nam pišejo: Pribiti moramo, da delajo naši nemški tovariši z vso paro za regulacijo in da niso popolnoma neopravičeni njihovi očitki, da se slovenska javnost ne gane! Dan na dan čitami v listih, da so ta mestni zastop, ta tržka, ta vaška občina, okrajni zastop v ostri resoluciji na iniciativo učiteljev zahtevali delovanje deželnega zbora in rešitev perečega vprašanja. Pri nas nič in nič! Imamo vendar tudi pri nas nekaj naprednih občin, ki se naj oglasijo nam v prilog. To je naša sveta dolžnost! Dozdeva se mi, da tiči prevelika porcija strahopetnosti v nas! Kvišku srca! Energije je treba in pa tudi dela! Grdo bi bilo, da bi vse težavno delo opravljali le nemški tovariši za nas! Najmanj 20 resolucij raznih javnih korporacij spravimo lahko v kratkem skupaj; take stvari posluša tudi deželni odbor in namestnija! Naj nas naša Zveza obvesti, kake korake je storila v tej zadevi! Radi ali neradi moramo stopiti v osebni stik z dr. Korošcem, Benkovičem in Verstovškom. Naj nam podado oficialne izjave teh zastopnikov! Torej na delo, tov. v Gornjem Gradu Mozirju, Vranskem, Braslovčah, Žalcu, Trbovljah Sevnici, Rajhenburgu, Bizelj-skem, Središču itd.! Le v delu je spas! — V isti zadevi nam pišejo z druge strani: Pred kratkim je imel državni in deželni poslanec mesta Maribor Wastian govor pred svojimi volilci ter pri tej priliki izrazil svoje začudenje, češ, da je slovensko učiteljstvo v zadevi regulacije učiteljskih plač nič ne giblje ter s tem podpira ob-štrukcijo v dež. zboru sebi na škodo. Odgovor na to opravičeno ali neopravičeno očitanje bo gotovo dalo načelstvo spodnje-štajerskega organiziranega učiteljstva. Res je, da so početkom obstrukcije razni slovenski zastopi, odbori in druge korpora-cije sprejemale resolucije in izjave v prilog regulacije učiteljskih plač, a so kmalu popolnoma ponehale, medtem ko na Srednjem in Gornjem Štajerskem brez presledka, in v zadnjem času vedno bolj z enakimi izjavami bombardirajo deželni zbor razni vaški, trški in mestni občinski odbori, pa tudi druga zastopstva. Koliko je s temi izjavarjii učiteljstvu pomagano, presodi lehko vsak sam, četudi se ne more in ne sme reči, da bi enake akcije ne imele
učiteljstvu prijaznega značaja. Sicer pa: če se ne bodo pri prihodnjih deželnozbor-skih volitvah učiteljstvo, okrajni zastopi in razne druge inštitucije, ter vsi tisoči in tisoči spodnještajerskih slovenskih davkoplačevalcev, ki so zaradi klerikalne ob-šrukcije gmotno več ali manj oškodovani, če se vsi ti faktorji ne bodo združili in obračunih z dosedanjimi voditelji spodnještajerskih Slovencev — ki obstruirajo na škodo naroda — potem nam sploh ni pomagati.
Goriške vesti.
—g— Duhovitost in poezija klerikalne žurnalistike. Kake besede in stvarne kozle streljajo časih klerikalni žurnalisti, nam dokazuje tale odstavek, priobčen v »Gorici« (št. 12 z dne 11. t. m. v uvodniku »Najnovejši prijatelji«): »Te dni živimo res v časih neverjetnosti in od jutra do večera se ne zasuče le zemlja za polovico okoli svoje osi, ampak stara, pribita dejstva kar izginjajo in nastajajo nove komplikacije kakor gobe po dežju. Komaj smo malo prerešetali »najnovejši« položaj na Balkanu, že ni več nov. Sedaj ne gredo dogodki več lepo eden za drugim v kaki redni procesiji, ampak se kar prekucujejo, tako da jim je skoro težko slediti, četudi so v strogi vzročni zvezi in je vsak poslednji učinek predhodnjega.« — Mislimo, da je take dobrote kmalu dovolj!
—g— Slovensko s rotišče v Gorici. Po dolgem delovanju je odbor Slovenskega siro tišča v Gorici sklenil, da otvori letos na jesen ta prepotrebni zavod. Poslopje se nahaja blizu Soškega mosta. V načrtu je tudi ljudska šola, ali te potrebne šole še ne bo, pač pa je odbor sklenil, prepustiti eno hišo šolskim sestram za slovenski dekliški zavod za dekleta, ki obiskujejo goriške šole.
—g— Goriški deželni zbor bo letos razpuščen, in razpisane bodo nove volitve, Zato bo na italijanski strani obilo boja, manj na slovenski. Sedaj po smrti Pajerjevi manjka že 8 poslancev. Pa tudi so razmere sploh take, da mora priti do razpusta go riškega deželnega zbora. Pričakuje se velike izpremembe v deželni hiši. Potrebne so
—g— V Cerknem je umrl za sušico bivši dijak goriške gimnazije petega razreda, Fran Sedej. Hiral je dolgo časa.
—g— Narodna Prosveta v Gorici je društvo, ki je storilo na prosvetnem polju res že veliko; omenjamo le zadnji ciklus zanimivih predavanj. Društvo je potrebno in vredno podpore, da bo moglo vršiti svojo važno nalogo v goriškem mestu. Potrebuje pač obilo članov; zadnja leta jih je večji del odpadlo, in to zaradi razmer, ki so vladale v Gorici pred časom in ki morijo vsak napredek.
—g— V spomin pokojnemu Avgustu Praprotniku, bivšemu nadučitelju, pozneje trgovcu in posestniku v Lokvi pri Divači, je naklonil pokojnikov sin Slavoj Praprotnik, istotako bivši učitelj in sedai trgovec, znatno vsoto 1000 K. Velikodušni darovalec je s tem izpolnil tiho željo blagega pokojnika, ki se je vedno živo zanimal za plemenito delovanje naše šolske družbe ter ji naklonil dvakrat pokroviteljino po 200 K. Istotako idealni rodoljub je tudi sin Slavoj, ki je ustanovil v Lokvi CM podružnico, ki se je pred leti zavaroval z enim delom na korist CMD, a sedaj položil tako knežji dar domu na altar. Slava spominu pokojnega vzornega rodoljuba, čast in hvala sinu in Pra-protnikovi rodovini!
Istrske vesti.
—i— Alahničianci so začeii svoje delo v Istri — prvo je seveda prišlo na vrsto učiteljstvo. V „Reških Novinah" so začeli boj, ki bo izkušal uničiti, kar je bilo v Istri narodnega. Drugi so seveda Sokoli — proti katerim je začelo klerikalno časopisje svojo gonjo. Tako gredo na boj — naši novi Jugoslovani.
—i— Deželno-zborska dopolnilna volitev v Istri na mesto odstopivšega poslanca dra. Ritosso se bo vršila 18. maja, morebitna ožja volitev pa 25. maja.
Tržaške vesti.
—t— Gledališče za deco. V nedeljo, 17. t. m , popoldne je priredila Češka Beseda v prostorih Slov. Čitalnice jako mično pred-stavico za deco. Pomen in namen teh pred-stavicjev pozdravnem nagovoru očrtal preds. gosp. Hrabanek, ravnatelj Živnostenske Banke v Trstu, ki je med drugimi dejal : Gledališče za deco (loutkovè divadlo, Theâ-tje de marionnettes) je velike važnosti za Čehe, ki žive daleč proč od svoje domovine, kjer ne obstojajo češkee ljudske šole. V teh gledališčih se navadno osredotočuje češko narodno življenje in češka narodna vzgoja malčkov. Zg'ed Sarajeva, kjer so si svoj čas ustanovili Čehi celo svojo ljudsko šolo, ki pa ni mogla uspevati, dokazuje jasno, da take predstavice v tujini nadkriljujejo manj-
šinsko delo šole. V Sarajevu ravno je po neuspehu šole izpopolnjevalo to gledišče za malčke vrzel, ki je tako nastala. Pri teh predstavicah so se zbirali ne samo malčki, ampak tudi njihovi starši. Podobno zbirališče in jezikovna šola za malčke naj postane v Trstu „loutkove divadlo", ki se bo igralo vsako nedeljo popoldne, — Po nagovoru se je pričela predstavica. Bilo je zanimivo gledati malčke, ki so z največjo napetostjo in pozornostjo prisostvovali predstavi. Razni vzkliki malčkov, tekanje in radovedno ogledovanje zastorov in malega gledališča so bili najboljši dokaz, da je C. B. zadela pravo smer, in gosp. ravnatelj Hrabanek si lahko čestita na lepem obisku s strani malčkov in odraslih, kakor tudi na popolnem uspehu predstavice. Ali ne bi bilo morda primerno, da bi tudi naša društva, posebno v onih obmejnih in ogroženih krajih, kjer so slovenski otroci izpostavljeni potujčevanju, ker nimamo slovenskih šol, uvedla podobne predstavice?
—t— Nemško šolstvo v Trstu. Ministrstvo jp dalo nemškemu dekliškemu liceju pravico javnosti za šolska leta 1912/13, 1913/ 14, 1914/15 in pravico, deliti v državi veljavna izpričela zrelosti.
— t— Slovensko vseučiliško vprašanje je oni veliki problem, ki ga menda niti doma še dolgo ne bomo rešili. Zato je naravno, da gredo v državi drugi narodi preko slovenskega vseučilišča do svoj:h zahtev. Ko so Italijani dosegli svoje zahteve — se ni zganil nihče — niti poslanci, niti akademiki. Rekli so vsi, da bo še čas, ko pride stvar pred plenum, mi pa lahko rečemo, da bo takrat prav taka nejasnost, kakor zdaj, in da sami ne vemo, kaj hočemo in — česa ne-čemo. Proti ustanovitvi laške fakultete se je oglasilo edino politiško društvo „Edinost", ki je poslalo v svet sledečo resolu cijo: „Tržaški Slovenci protestirajo proti temu, da se je proračunski odsek poslanske zbornice izrekel za brezpogojno ustanovitev italijanske juridične fakultete v Trstu brez ozira na nasprotne tehtne pomisleke. Z ustanovitvijo italijanske juridične fakultete se, koliker je to sploh še mogoče, poostri nerazmerje v tem, kako je v tej državi skrbljeno za šolske in kulturne potrebe italijanske in slovenske narodnosti. Posebno na Primorskem se s tem tudi znatno poveča politiška moč italijanskega elementa in še bolj poruši ravnotežje med italijanskim in slovanskim delom prebivalstva v obratnem razmerju z njunim številom. Zlasti pa morajo tržaški Slovenci občutiti ustanovitev italijanske fakultete v Trstu kot težko krivico, ker se s tem izpolnjuje edina še neizpoljnena in obenem najvišja šolska zahteva rayno onemu elementu, ki baš v tržaškem mestu odreka Slovencem, dobri tret jini domačega prebivalstva, vsako, celojnaj-nižjo šolsko napravo in tudi v slovenski okolici nezadostno skrbi za slovensko šolstvo. Nad vse žalostno pa,je, da so preko vseh teh pomislekov glasovali za brezpogojno ustanovitev italijanske juridične fakultete v Trstu tudi slovanski poslanci. — Trst, dne 18. febr. 1913."
—t— Glasbena šola šentjakobske „Čitalnice" je bila zaradi pomanjkanja primernih prostorov prisiljena začasno ustaviti pouk. Sedaj ima Čitalnica v novi hiši „Kon-sumnega društva" lepe prostore ter otvori glasbeni pouk zopet meseca sušca. Poučevalo se bo: gosli, klavir in solo-petje. Vpisovanje se vrši v soboto, 1. marca, od 6 do 8. zvečer, in v nedeljo dne 2. marca, od 10,—12. dop. — Ni treba posebe poudarjati, kolike koristi je glasba; opozarjamo le na to, da je Čitalnica s svojo šolo, ki jo hoče sedaj še izpopolniti, dosegla že lepih uspehov. Sedanji njen orkester je plod glasbene šole. Zato vabimo posebno Sentjakobčane, naj vpišejo svoje otroke v to šolo. Opozarjamo, da se sprejemajo tudi deklice.
Koroške vesti.
—k— Šolske vesti. Šolski izpiti za ljrdske in meščanske šole v aprilovem terminu se začno dne 4. aprila t. 1. ob 8. uri v pripravljalnici v Celovcu. — Izpit iz italijanščine sploh se odpravi. — Razpisana učna mesta so: na višji realki v Celovcu z začetkom šolskega leta 1913/14. za francoščino in italijanščino (provizorično). Prošnje do 5. marca 1913. pri deželnem šolskem svetu v Celovcu. — Na c. kr. drž. gimnaziji v Celovcu je razpisano za leto 1913/14. mesto za klasično filologijo kot glavni in nemščino kot stranski predmet. Prošnje do dne 6. marca t. 1. na deželni šolski svet v Celovcu. Pozor, Slovenci!
Splošni vestnik.
K.Wider: Moje prvo berilo. Na mnogo-brojna vprašanja glede izdaje tega abecednika^ poročamo posebno šolskim vodstvom na Štajerskem, ki prično po Veliki noči novo šolsko leto, da se „Moje prvo berilo" že tiska in bo do Velike noči dotiskano. Vpeljati se more torej že letos po Štajerskem. Pripomnimo, da bo knjiga mnogo
lepša, kakor v prvi izdaji, posebno papir bo krepkejši in barvotiski lepši in živahnejši. — Kdor izmed šolskih voditeljev namerava vpeljati ta abecednik v svojo šolo, naj se obrne z dopisnico na Učiteljsko tiskarno v Ljubljani, ki mu pošlje en izvod te knjige na vpogled brezplačno takoj, ko bo dotiskana. Upamo, da se ta lepa knjiga kmalu udomači po vseh slovenskih šolah!
Deželno „Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" priredi svoj I. letošnji poučno-zabavni večer v soboto dne 1. marca
I.1.	ob polu 8. uri zvečer v Nerodnem domu, pritličje desno. Predaval bo tov. Fr. Črnagoj: Iz mojega šolskega službovanja. Tovarišice in tovariše iz- Ljubljane in okolice k temu večeru najuljudneje vabi odbor.
Imenovanje. Minister za bogočastje in nauk je imenoval za predsednika slovenskega odbora za državno podjetje „Narodna pesem v Avstriji", dr. Matijo Murka, vseuči-liškega profesorja v Gradcu.
Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in meščanske šole v ternynu meseca aprila se prično pri c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani v petek, dne 4. aprila ob 8. uri na učiteljišču v Ljubljani. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenosti preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do 31. marca v rokah izpraševalne komisije.
O atentatu na poslanca Schuhmeierja
na Dunaju; raziskovalcu juž. tečaja Scottu in njegovo ladjo; notranjost moderne vojne ladje; iz Beneške Slovenije Rezije; iz vojne na Balkanu itd. itd. priobčuje zanimive slike 8 številka „Slovenskega Ilustrovanega Tednika". Roman „Za svobodo in ljubezen", ki izhaja v „Slov. Ilustr. Tedniku" postaja čedalje bolj zanimiv ter slika v živih barvah razmere na Balkanu. Naročite si „Slov. Ilustr. Tednik" in zahtevajte ga povsod!
Tovarišem - naročnikom „Domačega Ognjišča" in „Naše Bodočnosti"! V spo-polnitev VI. letnika „Domačega Ognjišča" (1912) potrebujem številke: 3., 4, 6., 7. in
II.	— Imam pa na razpolago: I. letnika (1907) „Domačega Ognjišča" številki: 2. in 3. — III. letnika (1909) „D. O." številke: 9., 10, 11, 12. in kazalo. — IV. letnika (1910) „D. O." številki 1. in 12. in kazalo. — II. letnika „Naše Bodočnosti" številke: 9, 11, 12. in kazalo. — III. letnika (1910) „N. B." številke: 4, 5, 7, 8, 10. in 11. — V. letnika (1912) „N. B." številki: 1. in 2. — Poljubno število teh dam v zameno z zgoraj omenjenimi petimi številkami. Oglasiti se je z dopisnico čimprej na naslov: Ciril Valentič, vodja šole na Katinari pri Trstu.
Med naprednim slovenskim dijaštvom na Dunaju se opaža že nekaj let živahno gibanje za sokolsko idejo in telesno vzgojo. Primeren lokal za telovadbo jim nudi univerzitetna telovadnica, kjer telovadi do 80 dijakov. Tudi bratska češka sokolska društva gredo našim dijakom na roko. Le žal, da je mnogo dijakov zaradi slabih gmotnih razmer prisiljeno opuščati poleg marljivega študija vsako redno telesno vzgojo. Gmotne razmere dunajskega podpornega društva so take, da ne more zadoščati niti najpotrebnejšim prošnjam dijakov. Je to žalosten del zgodovine našega dunajskega dijaka. — Zato je gotovo pozdravljati idejo, ki se je izpro-žila v vaditeljskem zboru naprednega slovenskega dijaštva, da prirede v začetku marca t. 1. javno telovadbo v češkem „Narodnem domu" v prid podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju.
Desetletna samomorilka. Iz Velikega Varadina poročajo: lOietno učenko Katarino Keottnig so prinesli v nedeljo iz Varadszol-losa v tukajšnjo bolniščnico. Hotela je izvršiti samoumor in je pila za to lug. Telo samomorilke je bilo čezinčez pokrito z ranami. Dekletce je povedalo, da je sirota in da jo je teta, pri kateri je v oskrbi, neusmiljeno pretepala. Teta jo je tolkla s palico, ki jo je namočila v petroleju in jo potem zažgala, po golem životu. Z razbeljenimi kleščami jo je teta žgala po telesu in, jo z jermenom tako dolgo pretepala, da je pritekla kri. Dekletce ni moglo več prenašati teh muk, zato se je hotelo usmrtiti. Proti poživinjeni teti, Ivani Tothovi, se je pričelo sodnijsko postopanje. Dekletce naj-brže ne bo ozdravelo.
Laži o Srbih. Razni Slovanom sovražni listi so naznanjali, da so srbske čete zažgale rumunsko šolo in biblioteko v Bitolju. Vse te vesti so izmišljene in laž je tudi, da so pri Lješu Albanci zajeli tri srbske bataljone.
Češki kmetje bodo obdelovali bolgarska polja. Poročajo iz Brna, da pojde mnogo čeških kmetov v Bolgarijo, da bodo tam opravljali poljska dela namesto bolgarskih kmetov, ki so pod orožjem.
1236 miljonov cigar in 5668 miljonov cigaret so pokadili v Avstriji v letu 1911; za en miljon cigar več in 78 miljonov ci-garet^manj nego v prejšnjem letu.
Časopisje na Avstrijskem. Na Avstrijskem je izhajalo leta 1911 vsega skupaj 4261 časopisov in revij, od teh je bilo 1282 politiških in 81 ženskih časopisov. Pet do sedemkrat na teden je izhajalo 178 časopisov. Nemških časopisov je bilo 2327, čeških 1141, poljskih 369j italijanskih 131, sloven-


3 Šolske potrebščine Marija
fS^« v

i	ZaloSa Grubbauerjevih in Slatnar-
1 Il^cir jevih zvezkov ter vseh priprav za
trgovina s papirjem in galanterijo obrtno-nadaljevalne Šole
ID
vseh vrst priporoča cenj. učiteljstvu in si. šolskim vodstvom Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26
— —— (nasproti „Zlate kaplje". ———
Cene nizke!
Postrežba točna!
;
skih 91. rusinskih 71, srbo-hrvaških 35, hebrejskih 19, rumunskih 14 in poleg še nekaj drugih časopisov v tujih jezikih, tudi dva esperantovska lista.
Ljudsko gibanje v Avstriji. V tostranski državni polovici je bilo 31. decembra 1910. prisotnih prebivalcev 28,571.934; za 2 milijona več nego 1900. Izselilo se je iz Avstrije od 1900—1910. prebivalcev 683.430. Med vsemi deželami glede izseljevanja je na prvem mestu — Kranjska! — Zaradi izseljevanja je izgubila slovenska zemlja v preteklem desetletju 755.000 Slovencev.
Naše žrtve v slučaju vojne. — Predaval je v društvu zdravnikov na Dunaju kirurg prof. pl. Hoehenegg o »Sanitetnih vojnih pripravah Avstrije«. — Tekom šti-ih let, je rekel, se nahaja naša domovina že drgič v vojni nevarnosti. Ko je bila leta 1909 nevarnost že jako velika, si je predavatelj stavil vprašanje, ali je Avstrija dovolj prepravljena za slučaj vojne? Kakor je izračunal prejšnji šef našega voja-žko-zdravniškega oficirskega zbora Uriel, bi morala Avstrija v slučaju vojne računati s 100.000 ranjenci. Dvorni svetnik Hochenegg smatra to številko za prenizko. Od 100.000 ranjencev pa odpade 60.000 na Avstrijo, 40.000 pa na Ogrsko. Za 10.000 ranjenih Avstrijcev postavi »Rdeči križ« potrebne bolniščnice in postelje. Če vzamemo, da more ena bolniška postaja sprejeti 200 ranjencev, potrebujemo 250 takih postaj. Če računamo v eni sobi take bolniške postaje 20 postelj, tedaj bo treba 2500 bolniških sob. Za vsako bolniško postajo bodo potrebni trije kirurgično izšolani zdravniki, torej skupno 750 kirurgov. 750 kirurgov bi se dobilo. Nedostajalo pa bi bolniških stežajev. Avstrija rabi za vsako vojaško bolniško postajo dve izučeni strežajki in za vsakih 20 ranjencev tri stre-žajke, torej 8000 strežajk.
Našim c. naročnikom priporočamo solidno tvrdko suknja M. Tomec, Humpo-lec, filijalka Mnihovo Hradište, za nakup modernega in trpežnega suknja za gospode in dame. Zgornja tvrdka je priložila danes vsi nakladi našega lista svoje prospekte in si more vsakdo, kdor hoče kupiti dobro blago, naročiti vzorcev sukna, ki ga gotovo presenetijo.
Razgled po šolskem svetu.
—	Uradna zaušnica. V neki vasi blizu Salcburga se je pritoževal neki kmet zoper izdatke za šolo. Načelnik citira kmeta v vaško gostilnico pred ves občinski odbor ter vpraša dotičnega kmeta: »Ti, ali je res, da se ti pritožuješ, da smo za šolo preveč denarja izdali?« — Kmet pravi: »Seveda je to res.« Pa se vzdigne načelnik ter prisoli hudodelniku ogromno zaušnico pred vsemi odborniki. Uradna zaušnica pa bo imela sodnijske nasledke.
—	Dalmatinski deželni odbor za visokošolske rezerviste. Dalmatinski deželni odbor se je obrnil na namestništvo s prošnjo, naj vojna uprava odpokliče one vo-jake-rezerviste, ki stoje pred izpiti. Namestništvo je obljubilo, da sporoči željo vojaškim kompetentnim oblastim.
—	S češke šole v ponemčeni pokrajini. »Nepristranski« občinski zastop v Bi-lini je odkazal prostor češki učilnici v — skednju. Tako imenovana parna se je z napol zidano steno oddelila od gumna, pa je bila šolska soba gotova. V skednju je vse polno slame in neomlačenega žita. ki ga zdaj od polovice prosinca sem od zore do mraka mlatijo s cepci. Skozi drobno steno se predobro slišijo udarci cepcev, tako, da se o uspešnem pouku ne more govoriti. Zaman se češki starši pritožujejo, merodajni faktorji ne ganejo s prstom. A na Dunaju so Nemci zaprli češko šolsko palačo, češ, da ni zidana po predpisih. Bilinski skedenj je pa seveda po vseh pravilih prirejen za češko šolo. Vlada sama je pa za slovanske take težnje gluha in slepa. Za šole divjih Albancev je pač denarja dovolj, ali za slovanske šole — to je pa druga pesem.
—	Klerikalni vzgojevalci. Iz Pariza poročajo: Pred nekaj tedni je državno pravdništvo pričelo s preiskavo v sirotiš-čnici v Toursu. Sirotiščnica se imenuje po sv. Jožefu. Državno pravdništvo obtožuje pred vsem dva učitelja, ker sta vzgajala devetletne do dvanajstletne dečke z nezaslišano sirovostjo. Eden od učiteljev je tolkel dečke s palico po glavi in več dečkov prav težko ranil. Drugi je pa iz-
umil prav satansko metodo za vzgojo ubogih sirot. Dečki, ki so po njegovem mnenju zaslužili kazen, so morali sredi zime v sami srajci četrt ure klečati ali pa stati pri odprtem oknu. Časih je ponavljal to kazen pri enem in istem dečku tudi dvakrat v eni noči. Iz tople postelje so morali vstajati, postavil jih je k oknu, napodil napol zmrzle zopet v posteljo, in ko so se ogreli, jih je privlekel vnovič k oknu. Živina!
—	Ogrska šolska odredba. Ogrska vlada ie uvedla na višji trgovski šoli na Reki madjarski učni jezik. Trgovska zbornica je proti temu protestirala, češ, da se s tem a priori izključujejo laški dijaki od obiska tega zavoda. Budimpeštanska centrala je to prošnjo zavrnila iz enostavnega vzroka, da bi bila uvedba laškega jezika v nasprotstvu z značajem, ki ga ima zavod kot državni zavod.
—	Napredek ljudskih šol v Bolgariji. Ljudska izobrazba je eden največjih razlogov nove bolgarske veličine. Leta 1888. je pohajalo bolgarske ljudske šole 125.000 otrok. Po preteku 25 let je poskočilo število šolo obiskujočih otrok na 500.000. Analfabetov je bilo leta 1888. skupaj 90 odstotkov, dandanašnji šteje Bolgarija samo pet odstotkov analfabetov. — Učitelji dobivajo svoja zrelostna izpričevala po 41etnem obiskovanju špecialne šole. Plača njihova doseže, v mestu kakor na deželi do 4000 levov (kron) na leto. Po tem se mora soditi, da so bolgarski učitelji med najbolje plačanimi v Evropi — Ročno delo je karakteristika bolgarske osnove šole. Ker je Bolgarska v glavnem poljedelska država, se šola trudi, da vzgoji iz učencev izbrane poljedelce. Zato ima vsaka šola kak hektar zemljišča, kjer učitelj nazorno poučava učence v poljedelstvu. — Država daje vsaki šoli nasade; semena, orodje, in sicer primerno krajem, kjer se nahaja dotična šola.
—	Stavka na eksportni akademiji. Zastopnikoma stavkujočih eksportriih akademikov je voditelj zavoda izjavil, da se kolokvije pred 1. marcem ne smejo vršiti. V toliko se eksportnim akademikom ugodi, da se bodo smeli v poletni semester vpisati ne glede na kolkovija. Poslancem, ki so glede na stavko eksportnih akademikov pri trgovinskem ministru dr. pl. Schusterju posredovali, je minister izjavil, da stavko obsoja, a da hoče vplivati na to, da stavka dijakom ne bo škodovala in da jim ne bodo vzeli ustanov. Glede na izpopolnitev zavoda v visoko šolo je pa minister izjavil, da te misli ne odklanja in da jo bo izkušal uresničiti.
—	251etnica ravnateljice dekliškega zavoda na Cetinju. Te dni so na Cetinju proslavili 251etnico prosvetnega delovanja ravnateljice cetinjskega dekliškega li-ceja Sofije Petrovne Mertvago. Cetinjski »Devojački Institut« se je po prizadevanju sedanjega kralja Nikole — tedaj še kneza — in pod pokroviteljstvom pok. ruske carice Marije Aleksandrovne otvoril leta 1869. Leta 1888. je bila kot voditeljica na zavod pozvana Rusinja Sofija Petrovna Mertvago. ki je zavodu posvetila vse svoje moči in si pridobila velikih zaslug na polju ženske izobrazbe med Srbi sploh, saj so se na tem zavodu vzgajale in izobraževale Srbkinje iz vseh srbskih krajev od Timoka do Adrije. Pod njenim vodstvom zavod še danes izvrstno prospeva ter uživa tudi v inozemstvu najboljši glas, tako da se učinke s tega zavoda sprejemajo na univerze v Rusiji, Avstro - Ogrski, Srbiji in dr. Vrla Rusinja pa svojega prosvetnega dela ni omejila samo na zavod, marveč je mnogo delovala in še deluje tudi izven njega. Tako se je po njenem prizadevanju leta 1901. osnovala na Cetinju »Radnička škola«, ki jo vzdržuje italijanska kraljica in je neke vrste ženska obrtna šola v otroškem zavetišču, za katero je prevzela skr-b ruska velika knegi-nja Milica Nikolajevna, je poskrbljeno za varstvo in vzgojo ubožne dece itd. Gdč. Mertvago gre torej odlično mesto v srbski in posebe črnogorski prosvetni zgodovini. Rodila se je S. P. Mertvago leta 1851. v Kazanu na Volgi kot hčerka odlične družine. Šole je dovršila v Petrogradu in leta 1883. postala načelnica ženske gimnazije v Rjazanu, odkoder je bila koncem leta 1887. poklicana na čelo cetinjskega dekliškega zavoda.
—	Število šoloobveznih otrok v Pragi. Čeških otrok je: na ljudskih in meščanskih šolah 20.813, vadnicah 306, zasebnih šolah 749, srednjih šolah 1856, zaradi bolezni zadržanih 28, domač pouk ima 17 in izven Prage obiskuje šolo 252, skupaj
24.021 šoloobveznih čeških otrok. Nemških otrok je: na ljudskih in meščanskih šolah 1666, vadnicah 284, zasebnih šolah 1784, srednjih šolah 853, zaradi bolezni zadržana 2, domač pouk ima 19, izven Prage hodi v šolo 39, skupaj 4514 šoloobveznih nemških otrok. Vseh šoloobveznih otrok je v Pragi 28.635, ki se po narodnosti dele v 83.54% čeških in 16.46% nemških.
—	Srbi proti bolgarskim in rumunskim šolam. Poročajo, da je srbska vlada v rumunskih in bolgarskih šolah v novoosvo-jenem ozemlju prepovedala pouk, ne odgovarja popolnoma dejstvu. Pouk je ustavljen iz istih vzrokov kot po vsej Srbiji. Ta odredba mora za novoosvojeno ozemlje veljati tembolj, ker stoji pod vojaško upravo.
—	Visoka šoia za socialno in komunalno upravo. Kako temeljito namerava Nemčija reformirati študije upravnih uradnikov, je razvidno iz tega, da že ustanavlja visoke šole in fakultete za vzgajanje komunalnega uradništva za občine in socialnega uradništva za privatna podjetja. Tak zgled nam nudi »Visoka šola za komunalno upravo v Kolinu o. R.«, ki je nameščena v poslopju Trgovske šole in ki izkazuje že po komaj dveletnem svojem obstanku lepe uspehe. Poleg abitu-rientov sprejemajo na to visoko šolo tudi inženirje in juriste kot slušatelje. Visoki zavod se deli v dve fakulteti: ena je za komunalne, druga za socialne uradnike. V obeh se poučuje: nacionalna ekonomija, negovanje blaginje, javno pravo, posebno komunalno, upravno in ustavno pravo, finančna veda, računstvo in socialno zavarovanje. Poslednje imenovana disciplina je za socialne uradnike razširjena v glavni predmet, isto tehnološka predavanja. Želeti bi bilo — piše »Stalna delegacija avstrijskih inženirjev« —da bi se taka predavanja tudi v naši državi uvedla, in to zlasti na tehniških visokih šolah, da bi se dala na ta način mlademu inženirju na tehniki prilika, da se razvije v dobrega upravnega tehnika z globokim pogledom v komunalne zadeve.
—	Na Španskem in pri nas. Španska vlada je izda'a odlok, da je dovoljen vsem ženam obisk vseh vseučilišč pod enakimi pogoji, kakor za moške in da imajo pravico do izvrševanja vsakega poklica, do katerega so si pridobile pravico z vseuči-liškim diplomatom. Pri nas pa dela vlada še vedno zapreke ženskemu študiju, čeprav mislimo, da smo najmanj 100 klafter pred Špansko.
—	V Zedinjenih državah je 128.000 učiteljev in 219.000 učiteljic, torej skupno učnih oseb 347.000. Poučujejo 12 milijonov otrok. Med temi je dosti mladih ljudi, ki niso hodili na učiteljišča, marveč praktično učijo po šolah in potem napravljajo izpite za učitelje. Učiteljišč pa je 170. — Stroški za vzdrževanje teh šol znašajo na leto 123,000.000 dolarjev.
Raznoterosti.
X Deset zapovedi za matere. Avstrijska zveza za materinsko varstvo je izdala deset zapovedi za matere: 1. Hrani svojega otroka sama; materinsko mleko je najboljša hrana , in varuje otroka pred črevesnimi boleznimi; tri "četrtine otrok, ki umrje v prvem letu starosti, je bilo izrejenih s steklenico. — 2. Kadar dojiš, jej, kar ti diši in ne jenjaj z dojenjem, če nastopi mesečno čiščenje. — 3. Čez dan ne doji otroka nič več kakor štirikrat, ponoči le enkrat; kadar otroka odstavljaš ga doji vsak teden enkrat na dan mani. zato mu pa daj eno steklenico mleka. —
4.	Ako ne utegneš dojiti, ker moraš iti na delo, tedaj ga doji vsaj trikrat na dan, vmes pa mu dajaj steklenico. Dvojno mleko prav nič ne škoduje in je še vedno boljše kakor le steklenica. Ako misliš, da si bolna in da ne moreš dojiti, vprašaj takoj zdravnika, če res ne moreš dojiti. —
5.	Ako hraniš otroka s kravjim mlekom, tedaj ga pripravi po zdravnikovem navodilu; čim starejši postaja otrok, tem več mleka potrebuje in tem manj vode. — 6. Tudi steklenico dajaj otroku le po štirikrat na dan, ponoči pa le po enkrat. Mleko naj vre tri minute; preden ga pije otrok, segrej mleko. Ako otrok ne izpije, ostanek zlij proč ali izpij sama, nikdar pa ne smeš ostanka še enkrat ponuditi otroku. Dobro izkuhaj vsakokrat steklenico in cucelj. — 7. Kopiji otroka vsak dan, a ne v pretopli vodi in pazi na to, da mu ne pride voda v usta, ušesa, oči. — 8.
Ne izbriši otroku nikdar ust, da ne dobi oteklin; ne zavijaj otroka pretrdo in v pretoplo oblačilce, dostikrat pa pelji otroka na zrak. — 9. Nikar ne veruj, da nastanejo različne* otroške bolezni, kakor mrzlica, dobrci. bljuvanje in griža zara-ditega, ker dobiva otrok zobe. Vprašaj takoj zdravnika. — 10. Preveč nikar ne nosi otroka, tudi zibati ga ni potreba; ne sili ga, da bi hodil ali sedel, dokler nima sam veselja do tega
* Kako živi Japonec. V »Uraniji« na Dunaju je predaval te dni japonski žurna-list Shuba Shiba o Japoncu od njegovega rojstva pa do groba. Ko se otrok narodi, ga zavijejo v rdečo, toplo odejo in mu dado prvo hrano iz cukrene vode in škrobo-ve moke. Šele tretji dan ga začne dojiti mati. Japonka, ki svojih otrok sama ne doji, se smatra v čislani družbi za slabo mater. Šele 21. dan po rojstvu otroka nese mati dete v najbližjo cerkev, kjer dobi otrok ime. Deklice dobijo imena cvetic, dečki imena raznih junakov. Rojstne dneve proslavljajo Japonci le v mladosti. 3. marca se priredijo slavnosti za dekleta, 5 maja za dečke, Ob tej priliki dobijo otroci darove, in sicer deklice majhne punčke, dečki pa vojake. V četrtem letu pride japonski otrok v otroški vrtec, v sedmem pa v šolo. Razlike poučevanja med nami in Japonci ni mnogo, le veronauka se Japonci ne uče. Namesto tega je učni predmet nauk o etiki človeka. Doma ponovi otrok stari-šem, kar je v šoli slišal. Šele potem se sme igrati. Ko dečki izvršijo ljudsko šolo, gredo v srednjo šolo deklice pa v višjo dekliško šolo. Dečki se učijo dvobojevati se, deklice pa šivati in kuhati. Preden gredo mladeniči na vseučilišče, morajo napravit poseben kurz. Izkušnja za sprejem na vseučlišče je jako težka. Tudi za dekleta na Japonskem so kolegija, vendar je japonska študentka do danes še redek pojav. Ko študent napravi doktorat, mu poišče njegova rodovina nevesto. Poroka se vrši brez cerkvenih ceremonij v stanovanju mladega moža. Bor, bambus in češpljevo drevo zastopajo priče in reprezentirajo simbole potrpežljivosti, energije in molčanja. Želva je pri svatbi simbol sreče. Japonska gospa ne dela mnogo obiskov. Ona le v spremstvu svojega moža obiskuje gledališča, koncerte, variete in podobne zabave. V modernih gledališčih nastopajo že ženske, v gledališčih starega japonskega tipa igrajo ženske vloge moški. Kinematografi so našli na Japonskem; mnogo simpatij. Neoženjeni možje hodijo po čajarnah, kjer se zabavajo z gejšami. Po smrti odpeljejo vsakega Japonca v krematorij, kjer ga sežgo. V vsakem mestu in v vsaki vasi imajo krematorij.
+ Kinematograf je zdravju škodljiv. Ameriški očesni zdravnik dr. Gould je v glasilu ameriškega medicinskega društva priobčil svoje bogate izkušnje o vplivu kinematografskih predstav na zdravje gledajočega občinstva. Ob dolgem gledanju svetlopisev se mnogokrat pojavijo znaki bolezni, ki se najlaže primerjajo z migreno v njenih mnogoličnih nastopih. Navadno se pojavi čut velike utrujenosti možganov in zlasti oči, pomanjkanje teka in večkrat celo bruhanje in nespanec — vobče torej znaki, ki nastopijo ob vsakem prenapen-janju oči. Zanimivo je, da imajo osebe, ki nosijo očala, v kinematografu občutek, kakor bi ne imele pravih očal. Seveda je pa to le prevara in posledica prenapetja oči. Morda bodo kdaj prišla v rabo posebna očala za kinematografske predstave; s tem bi se morda vsaj deloma dale preprečiti slabe posledice dolgega gledanja svertlopisov. Pravi vzrok teh bolestnih pojavov je po mnenju dr. Goulda trajno menjanje stalne točke oči, migljanje podob in mnogokrat nezadostna razsvetljava.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 479.	Kranjsko.
V šolskem okraju Kranj se razpišeta stalni učni mesti:
1.	Učitelja na štirirazredni ljudski šoli v Kranju; vpoštevale se bojo le prošnje moških prosilcev.
2.	Učitelja ali pa učiteljice na tiirazredni ljudski šoli v Cerkljah.
Redno opremljene prošnje je vložiti predpisanim službenim potom pri podpisanem c. kr. okr. šolskem svetu v Kranju do 25. marca 1913.
Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z dr-žavnozdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Kranju, dne 12. februarja 1913.;
L


5 fSSS^^^SS
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase
4 v Učiteljskem Tovariša
Slovensko Abecedo
za ženska ročna dela
(II. pomnožena izdaja) po 20 vin. komad priporoča
Milena Kiferle
učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani, Krojaška ulica 8./II.
Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroč zbirko vzorcev iz češke tkalnice
Marije Jirsove
učiteljeve soproge, v Novem Hradku p. Met.
(dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K.
Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastojn in franko.
Jernej Bahovec
naslednik: IVAN GAJŠEK
- trgovina s papirjem -
Sv. Petra cesta št. 2.
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu
občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.
Knjigoveznica
Anton Janežič
HLoulTOIO em.a.
I''; IFlorioanslsa mlica-1/5=
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knji-goveško stroko spadajačih ........ del............................
»'i
Pri večjih naročilih 10°/0 popusta.
Anton Krušic,
krojttški mojster in trgovec
T7- O-crlci
Tržaška -cillca,	1©
v lastni hiši
in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega bla^a najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških t o v a r e n
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.
AVGUST AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 13
——— poleg „Figovca" ————
priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, oktirov, šip itd. Tintnike za šolske '-^i klopi, aparate za fizikalične poizkušnje.
Prevzema vsakovrstna stekarska dela, tudi nova šolska poslopja ;:: na deželi itd. :::
m			
			
Učiteljska tiskarna
r. z. z o. z.
vin ILj-CLloljstiCLa,
Frančiškanska ulica štev. 8.
priporoča:
Kuverte za šol. naznanila, negumirane.
Uradne kuverte z napisom za šol. vodstva in krajne šolske svete.
Učne načrte za vse kategorije šol.
Načela za občni učni načrt ponavljalne šole.
Cesarsko pesem, čveteroglasno.
Telovadba, Brunet.
Narodne pesmi, J. Zirovnik, I in II. zvezek.
Slava cesarju Francu Jožefu I. in besedilo E. Adamič.
O prvinah in skupinah, Stupar.
Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Dr. E. Bretl.
Meterske trake, mape za šolsko matico, pisemski papir s kuvertami, pivnik, ovojni papir, podkladek itd.
Izvršilni predpis k dokončnemu šolskemu in učnemu redu, slovenski in nemški.
Popravna znamenja na veliki lepenki.
: Ceniki zastonj in poštnine prosto. :


-s
H»
-m
Tovarna šolskih zvezkov
i
M. Grubbauerja sinovi
Line ob Donavi
priporoča slav. učiteljstvu svoje izvrstne izdelke, posebno zvezke in risanke za ljudske šole. — Zvezki se dobivajo v \seh trgovinah papirnate stroke v mestu in na deželi.
Solidno delo!	Postrežba točna!	Dober papir!
Zastopstvo za Kranjsko: Jos. Hočevar, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 63.
P
E
rr

I
s?"


t
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
r. z. z o. z.
Fraučiškanslia ulica št. 8 priporoča
vsakovrstne tiskovine za = knjigovodstvo =
za biblioteke, meščanske, obrtne in trgovske šole. V Cenilsi zastonj In poštnine presto. V
3QE
3E


ii
!
u 1
ima v svoji zalogi razen razprodanih „Letopisov", I., II. in III. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tudi prejšnje celotne letnike za navadno ietnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd.) dobivajo člani in uči-teljiščniki za polovico prodajalne cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v „Pedagoškem Letopisu".
Posebej je izdala in založila Slovenska Šolska Matica:
1.	A. Črnivec: Navodilo k /. zvezku „Ra-čutiice za obče ljudske šole". Cena 1 K.
2.	Spominski list za učence in učenke, ki dobe Odpustnico. Cena 20 vin.
3.	Kren-Bajželj: Javen telovadni nastop. Cena 60 vin.
4.	Trunk-Dimnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin.
Letnina za Slovensko Šolsko Matico znaša 4 K in se plača meseca januarja vsakega leta.
:
1
\
I
S i K
rp (f f i! .r
u
ji? ! |
i I
3E
30 E
Ima w zalogp naslednje knjige:
1.	A. Rapé: Mladini. L, II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1'50, s pošto 16 h več.
2.	J. Slapšak: Spisi Mišjdkovega Julčka. L, II., III., IV., V., VI., VIL, VIII. zvezek. Cena vsakemu teh osmih zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1 50 s pošto 16 h več.
3.	Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. I., II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1'50, s pošto 16 h več.
4.	Josip Ribičič: Vsem dobrim. Cena lično vezani knjigi K 150, s pošto 16 h več.
5.	Janko Žirovnik: Narodne pesmi za šolsko mladino. I. in II. zvezek. Cena vsakemu teh dveh zvezkov brez poštnine je 20 h.
6.	Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožefu I.! Spevoigra za šolsko mladino. Cena K 2-—.
7.	Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 5 h.
8.	Dr. E. Bretl: Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Cena 20 h.
Ves izkupiček za te knjige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta.
Kupujte te knjige vsi, ki ljubite svoje otroke! Priporočajte jih prijateljem mladine, šole in učiteljstva!
Vse te knjige se naročajo in kupujejo v „Učiteljski tiskarni" in v vsaki knjigotržnici.

Udaj»teJj m odgovori» urednik ftadivoj koren«.
Laat in xaloiba ,Zaveze avstrijskm jugoslov&iisltü) učiteljskih društev".
Tiska .Učiteljska tiskarna" a Ljubljani.