Sama sreča? ^^H (Kajtimar.) ' '^^^fl m. J jHjjtrnjačev Janez je bil na ženitovanju. Ob takih pri- 1 »HS likah pa se hlapci radi bahajo in se izkušajo, fiegav konj bo bolj tekel. Tudi Loški Miha, pri katerem se je peljal Krojačev Janez od ženitnine, mislil je, da mora ! prehiteti vse voznike, zato je podil in podil, priganjal konja, dokler se ni —¦ splašiL Sedaj je pač Miha pri-drževal konja, toda le-ta je dirjal, kakor bi bil ves ob-divjan. Kaj je bilo sloriti? Z voza ni bilo mogoče priti, zavirati tudi ni ni<3 pomagalo. Nekaj časa je konj vozil kakor blisk po ravni ceati, kar naenkrat pa skoči čez cestno ograjo; konj pade, voz se prevrne dvakrat in vse obstane. Pafcudno: nikomur se ni prigodilo nič po-sebno hudega. Miha je siocr padel pod knnja, a poško-doval se ni; kouj je bil zdrav, voz se tudi ni zdrobil. Krojačcv Janoz je odletel z voza, in ko je padel na tla, prišlo mu je koio ravno na trdi del čevljeve pete. Naj bi ga bilo kolo prijelo le za spoznanje višje, brez dvoma 2- 20 bi mu zlomilo nogo in kruljev bi bil vse žive dni. Toda sam angeljček varih ga je varoval, da mu kolo ni poškodovalo noge, in da se voz ni zvrnil na trdi ka-meniti cesti, ampak tik nje na travniku. Tudi to je bilo dobro, da je konj obležal; Bog ne daj, da bi bil dirjal še s prcvmjenim vozom O preljubi angelj moj, Vedno mi na strani stoj; Koder tnoja noga hodi, Maj me tvoja roka vodi! IV. V krajih blizu vode otroci ne mirujejo, dokler se ne nauče plavati. Krojačev Janez dolgo Časa ni znal te umetnosti; nekaj zato ne, ker so mu doma le po-redkoma dovolili, da se je šel kopat, nekaj pa morda zaradi tega, ker se je vode preveč bal. No nazadrtje — že veC lei je poprej poskušal — ga je le doletela sreča, da je splaval, da ga je nesla voda. Sedaj mu pa kar ni dalo miru. To^ariši so se žu davno naveličali ko-panja ter odšli domov, Krojačev je pa le plaval. Prav nič ni pogrešal drušfiine, dovolj zabave mu je bilo, da ni šeJ pocl vodo kakor kamun. čedalje pogumnejši je bil ter plaval tudi na takih mestih, kjt;r mu ju bila voda čez glavo. Kar mu pluskne voda v nos in usta. Sedaj je bilo hudo! Sapo je bilo treba zadrževali ali pa vodo požirati. Poleg tega se je Janez še prestrašil in kar nič vefi ni znal plavati — izginil je pod vodo. Na tistem kraju jevbila voda derofia in, dalje Jco ga je nesla, globokejša. Živ« duše ni bilo blizn. Kako se je Janez rešil, še sam ne ve. Mahal je po vodi. zakaj smrt mu je že klepala koso. ia v takih trenutkih sc ČJovek brani, kar se le more. pa je nena-doma začutil pod nogami trda tla. Bolj na plitvo stran ga je bilo namreč zaneslo, in sedaj je bil varon. 0, kak«) vesel in rad je šel na suho! Vode jo bil od takrat v pravtmi pomenu besede sit do grla; le. malo kdaj seje št-1 gu kopat, pa še. tedaj nikoli sam, ampak v družbt. In ker je bil prepričan, da mu \e njegov angeljček varih pomagal, da ni utonil, priporočal se mu je vselej, predno 21 je šel v vodo. ter se lepo prekrižal, kakor ima navado mnogo dobrih otrok. 0 nič ne škoduje, de se vsak dan priporočate svo-jemu angelju varihu z besedami: >Vodi me na pravo pot. Brani zvesto me povsod.« V. Nekateri Ijudje — zlasti med otroki jih je mnogo — so že taki, da bi imeli vse radi, kar vidijo, in da bi radi videli čisto vse. o čemer jim drugi pripovedujejo. Tako si je tudi Krojačev Jancz vtepcl v glavo, da mora sam po planike. Kes je pregovoril svojega prijatelja Jnžka, da sta jo mahnila vročetra popoldneva na visoko goro po pla-nike. Vroče jima je bilo, ko sta sopihala navkreber, toda tolažila sia se, češ, vse bo pozabljeno, težavna pot in znoj, da Io prideva do planik in si jih natakneva okrog iraka na klobuku, da bo vsc belo No, tisti dan si jih nisba. Duljjo, dolgo sta lezla kvišku ter bila že tudi zelo visoko. na, pa sta zašla na tako neroclen prostor, da nista oioijla nikamor naprej, nazaj pa tudi komaj. V gorah namruS Clovcka vfiasih tako zmuti, c\a nikoii tega. Kaj jitna je bilo poprej pi-iti na vrh neke strmine? Toda vrniti se po tistem robu je bila pa druga! Strmo .je bilo bolj kakor na atrehi, drobni pesek ni dohro držal noge, spodaj v jarku je bilo pa stotero in stotero težkih ska]. ki bi ne bile najprijazneje sprejele ne Janeza, ne Jožka, če bi se bil kateri privalil med nje. In prav zares ni manjkalo za las. pa bi se bil Krojafiev zadrsal pruti skalam. Zdrsnilo mu je namreč na pesku, padel je in se valil na dno jarka. Jožek je bil višje, pomagati ni mogel nič in ie je mislil ves prestrašcn, da se mu bo tovariš, ie no za smrt, gotovo pa zclo nevarno pobil. Ali ni se! Kar nepričakovano je obstal, vstal, otepel si obleko in stnpal previdno proti domu. Jo-li bila lo samo sreda, ali je »ngeljčeU varih udržal Janeza, to je k-temu še danes zastavica. Resnica pa je, da se vse premalo priporoi5amo in premalo ča-stimo svoje nevidne varihe nebeške. Odslej bodi to dru-gače, zares drugače! (Konec prih.)